ZA IZVAJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

Na podlagi določil 9. in 140. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013), 21. člena Zakona

o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 Xxx.XX: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 -

ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012 in 92/2013), 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 - ORZGJS40), ….. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07 in 102/09) in Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Šentrupert (Uradni list RS, št ) skleneta

Občina Šentrupert, Šentrupert 33, 8232 Šentrupert, matična številka: 2241153000, ID za DDV: SI 43936377, ki jo zastopa župan Xxxxxx Xxxx (v nadaljevanju: koncedent)

SNAGA Javno podjetje d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, xxxxxxx številka 5015545000, ID za DDV: SI30543517, ki jo zastopa direktor Xxxxx Xxxxxxx (v nadaljevanju: koncesionar)

KONCESIJSKO POGODBO št. KP-T.8.4

ZA IZVAJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

V OBČINI ŠENTRUPERT

I. Uvodne določbe

1. člen

(namen pogodbe)

S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema posebno in izključno pravico ter dolžnost za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov za območje občine Šentrupert (v nadaljevanju: občina) v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi izdanimi predpisi ter s to pogodbo.

2. člen

(uvodne ugotovitve)

Pogodbeni stranki ugotavljata:

• da je koncedent skupaj z Občinami Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna sklenil Pogodbo o pristopu občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert k skupnemu ravnanju z odpadki v regijskem centru za ravnanje z odpadki – Ljubljana – RCERO Ljubljana z Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: Pogodba o pristopu),

• da je koncedent sprejel Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Šentrupert (Uradni list RS, št. ………………….), ki predstavlja koncesijski akt in koncesijsko odločbo, (v nadaljevanju: koncesijski akt);

• da so skupni nameni, cilji in interesi pogodbenih strank usmerjeni k zagotovitvi dolgoročnega, kakovostnega, zanesljivega in ekonomsko smotrnega ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine;

• da se gospodarska javna služba iz prejšnjega člena na način, določen s koncesijskim aktom izvaja zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov v javnem interesu z enotnim izvajanjem javne službe na enotnem in zaokroženem območju zaradi optimalne izkoriščenosti kapacitet javnega podjetja za znižanje stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občin, ki tvorijo enotno in zaokroženo območje ter koncesionarja pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javne službe;

• da je bil sklenjen Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov št. 1/2015 (v nadaljevanju: Sporazum);

• da je bil sporazum iz prejšnje alineje sklenjen z namenom, da se na enotnem in zaokroženem območju zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v javnem interesu z enotnim izvajanjem javnih služb zaradi optimalne izkoriščenosti kapacitet javnega podjetja za znižanje stroškov storitev za uporabnike, kot končne plačnike storitev, zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank zadevnega sporazuma pri skupnem izvajanju javnih služb v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, gospodarskih javnih služb in javnih naročil ter koncesij;

• da je Občina Šentrupert skladno s Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pridobila pravico uporabljati storitve Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (v nadaljevanju: RCERO Ljubljana) z dnem pričetka obratovanja objektov mehansko biološke obdelave v RCERO Ljubljana;

• da skladno z določili sporazuma ta koncesijska pogodba natančneje opredeljuje razmerja med koncedentom in koncesionarjem v č asu uporabe objektov in naprav RCERO Ljubljana in odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko;

• da je koncesijski akt v delu, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP, 38/2010 - ZUKN in 57/2011 - ORZGJS40) (v nadaljevanju: ZGJS);

• da je z uveljavitvijo koncesijskega akta nastalo koncesijsko razmerje, ki se podrobneje uredi s to koncesijsko pogodbo;

• da sklepata to pogodbo ob upoštevanju predpisov o varstvu okolja ter drugih predpisov, ki urejajo opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe iz 1. člena te pogodbe in veljajo na dan sklenitve te pogodbe.

3. člen

(vsebina pogodbe)

(1) S to pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo za opravljanje javne službe iz 1. člena te pogodbe za območje občine, ki je njen predmet.

(2) S to pogodbo koncedent in koncesionar uredita zlasti:

• vsebino, obliko in namen koncesije;

• pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;

• medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;

• spremembe v družbi koncesionarja;

• pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;

• način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;

• pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;

• pogodbene kazni in pogoje za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe;

• spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje strokovnega in finančnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;

• odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

• posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov oblasti;

• trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

• druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe iz 1. člena te pogodbe.

4. člen

(posebna in izključna pravica)

(1) S podpisom te pogodbe koncedent podeli koncesionarju posebno in izključno pravico za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena te pogodbe, ki je njen predmet, za čas trajanja koncesijskega razmerja. V tem okviru pridobi koncesionar dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kakovostno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar se zaveže opravljati dejavnosti javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, vključno z obveznimi tehničnimi predpisi in standardi ter s to pogodbo.

5. člen

(pomen izrazov)

(1) Ob pomenu, ki ga ob sklenitvi te pogodbe določajo veljavni predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe, imajo uporabljeni izrazi pomen, kot je določen v tej pogodbi, in sicer:

• »koncedent« je Občina Šentrupert;

• »koncesionar« je SNAGA Javno podjetje d.o.o.,

• »koncesija« je skupen izraz za koncesijo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; termin »koncesija« se uporablja zaradi ureditve pravnega razmerja v smislu Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS), čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje iz osebne/stvarne veljavnosti direktive;

• »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;

• »območje koncesije« je območje občine Šentrupert;

• »javna služba« je obvezna lokalna gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov

• »določene vrste komunalnih odpadkov«: so mešani komunalni odpadki in druge vrste komunalnih odpadkov, katerih ostanki se po obdelavi odložijo na odlagališčih nenevarnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo obdelavo odpadkov;

• »povzročitelj odpadkov« je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov;

• »uporabniki« so vsi povzročitelji odpadkov. Povzročitelj je poleg izvirnega povzročitelja tudi vsaka oseba, ki na območju občine opravlja postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov;

• občine družbenice JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o. so Mestna občina Ljubljana in občine Medvode, Brezovica, Horjul, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Škofljica.

(2) Pomen izrazov iz te pogodbe velja tudi za naknadno sklenjene anekse k tej pogodbi.

(3) Naslovi določb v tej pogodbi imajo informativen pomen in ne vplivajo na njeno razlago.

(4) Ta pogodba, skupaj z vsemi prilogami, ki so naštete in na katere se pogodba sklicuje, tvori celoto.

(5) Razen če ni v tej pogodbi določeno drugače, obsega sklicevanje na določen predpis ali posamični akt tudi vse morebitne spremembe in dopolnitve tega predpisa oziroma akta ali njegove vsebinske nadomestitve z drugim predpisom oziroma aktom, do katerih pride po podpisu te pogodbe v času trajanja koncesijske pogodbe.

(6) Če se besedilo te pogodbe nanaša na koncedenta in koncesionarja, se uporablja izraz pogodbeni stranki.

6. člen

(uporaba določil predpisov)

(1) Za vprašanja, ki s to pogodbo niso urejena, se uporabljajo določila koncesijskega akta.

(2) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami te koncesijske pogodbe, veljajo določbe koncesijskega akta.

(3) Po sklenitvi te pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je treba spremeniti način opravljanja javne službe, ki je predmet te pogodbe, in pogoje opravljanja dejavnosti, ki so predmet javne službe, ali v javnem interesu odvzeti koncesijo. Sprememba koncesijskega akta je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo, in vključuje tudi razveljavitev ene ali več določb. Koncesionar daje predhodno soglasje tudi na vsako morebitno predlagano spremembo koncesijskega akta. Koncesionar lahko zavrne soglasje h koncesijskemu aktu in njegovim spremembam, če mu nalagajo večje obveznosti, kot jih ima pri izvajanju javne službe v razmerju do občin ustanoviteljic, pa se občine, ki sprejmejo koncesijski akt, ne zavežejo zagotoviti kritja stroškov zanje.

(4) Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi te koncesijske pogodbe so lahko podlaga za spremembo koncesijske pogodbe v javnem interesu.

(5) Koncesijska pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta, skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

(6) Pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi koncesijski pogodbi v pisni obliki, sicer sprememba oziroma dopolnitev nima pravnega učinka.

(7) Če pogodbeni stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi oziroma dopolnitvi te pogodbe, se neposredno uporabljajo določbe koncesijskega akta.

II. Predmet pogodbe

7. člen

(enotnost koncesijskega razmerja)

V občini Šentrupert se dejavnosti javne službe iz 1. člena te pogodbe opravlja na podlagi podeljene koncesije pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesionirane gospodarske javne službe.

Koncesija za javno službo iz 1. člena te pogodbe predstavlja enotno koncesijsko razmerje. Koncesijsko razmerje je enovito razmerje, ki nastane in preneha hkrati ter obsega koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe iz 1. člena te pogodbe v skladu z ZGJS.

8. člen

(opredelitev dejavnosti javne službe)

Javna služba iz 1. člena te pogodbe obsega obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov. Vsaka sprememba opredelitve javne službe v zakonu in posledično v odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, kar obsega tudi vključitev nove dejavnosti v njen okvir, se neposredno uporablja tudi za opredelitev predmeta te pogodbe. Opredelitev v odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je pogoj za spremembo navedene opredelitve.

9. člen

(način opravljanja dejavnosti javne službe)

(1) Koncesionar mora dejavnosti javne službe iz 1. člena te pogodbe opravljati na podlagi določil zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja varstvo okolja ter na njuni podlagi sprejetimi predpisi na način, da:

• zagotavlja storitve javne službe vsem uporabnikom za območje občine, po ceni, ki jo določi koncesionar na podlagi pooblastila (univerzalne storitve),

• zagotavlja trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti javne službe ves čas trajanja te pogodbe (načelo trajnosti),

• ob zagotavljanju enakosti uporabnikov in spoštovanju načela prepovedi diskriminacije zagotavlja kakovostno storitev v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, ki urejajo opravljanje dejavnosti javne službe,

• zagotavlja varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo opravljanje dejavnosti javne službe.

(2) Posamezne storitve iz te pogodbe mora koncesionar opravljati v rokih, na način in pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi in pravili stroke. Koncesionar mora pod enakimi pogoji nuditi svoje storitve vsem uporabnikom, kar zlasti pomeni, da ne sme diskriminirati uporabnikov niti po ceni niti po kakšnih drugih merilih in do vseh uporabnikov ravnati nevtralno, razen če so te cene različno določene z akti oblasti.

(3) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.

(4) Posamezna dela oziroma storitve v okviru javne službe lahko izvaja oseba, zaposlena pri koncesionarju. Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

10. člen

(pristojni organ za izvajanje koncesije)

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je Občinska uprava Občine Šentrupert.

III. Koncesionarjev pravni monopol

11. člen

(območje koncesije)

(1) Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe, ki je predmet te pogodbe, za celotno območje občine Šentrupert.

(2) Koncesionar pridobi za območje iz prvega odstavka te pogodbe izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, za čas trajanja te koncesijske pogodbe.

(3) Spremembe območja občine, njene delitve, združitve in nastanki novih občin na ozemlju sedanje občine, do katerih pride po sklenitvi te pogodbe, ne vplivajo na območje izvajanja koncesije.

12. člen

(izključnost pravice opravljati gospodarsko javno službo)

(1) Koncesionar ima na podlagi te pogodbe za celotno območje občine:

• posebno in izključno pravico opravljati dejavnosti javne službe iz 8. člena te pogodbe,

• dolžnost zagotavljati uporabnikom trajno in nepretrgano oskrbo s storitvami javne službe in kakovostno opravljanje dejavnosti javne službe, v skladu s predpisi v javnem interesu.

(2) Koncedent se zavezuje, da v času trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi ne bo podelil koncesije za opravljanje javne službe, ki je predmet te pogodbe, ali na kakršenkoli drug način podelil posebno in izključno pravico opravljati javno službo, ki je predmet te pogodbe, za območje občine drugi osebi, razen v primerih, ko je z zakonom ali s predpisi, sprejetimi na podlagi zakona, posamezno opravilo naloženo drugi osebi.

(3) Kršitev določb tega člena pomeni bistveno kršitev te pogodbe.

13. člen

(način izvajanja koncesije)

(1) Koncesionar mora izvajati koncesijo kot dober gospodar, v skladu z določbami koncesijskega akta in te pogodbe.

(2) Koncesionar mora izvajati javno službo v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe, in zakona, ki ureja varstvo okolja, ter na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi akti.

(3) Pogoji izvajanja dejavnosti javne službe, ki je predmet te koncesijske pogodbe, so določeni v koncesijskem aktu.

14. člen

(uporaba javnih dobrin)

(1) Storitve, ki se kot javne dobrine zagotavljajo z opravljanjem dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, so pod enakimi, z zakonom ali odloki občine določenimi pogoji dostopne vsakomur.

(2) Uporaba storitev javne službe je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.

IV. Čas trajanja koncesije

15. člen

(začetek koncesije)

Koncesijsko razmerje za opravljanje dejavnosti javne službe po tej pogodbi nastane s sklenitvijo te pogodbe oziroma skladno z določbami koncesijskega akta.

16. člen

(trajanje koncesijskega razmerja)

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let (doba koncesije). Doba, za katero je podeljena koncesija, začne teči s prvim dnem naslednjega leta od dneva pričetka rednega obratovanja RCERO Ljubljana in traja do zadnjega dne koledarskega leta v katerem izteče koncesijsko obdobje, to je do 31. decembra 2046.

(2) Pogodbeni stranki se sporazumeta, da se koncesionirana javna služba prične izvajati s 1. 1. 2017.

(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom ali koncesijskim aktom.

17. člen

(prenehanja trajanja koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje preneha s potekom časa, za katerega je bila koncesija podeljena.

(2) Koncesijsko razmerje lahko preneha pred potekom časa, za katerega je bila koncesija podeljena, v skladu s predpisi ali to pogodbo (predčasno prenehanje koncesije).

V. Financiranje

18. člen

(splošna določba)

(1) Koncedent koncesionarju, razen v primerih, ko je drugače določeno z zakonom ali drugim predpisom, ki ne predstavlja prepovedane državne pomoči ali drugače ne nasprotuje evropskemu pravu ali drugim mednarodnim obveznostim Republike Slovenije, za izvajanje dejavnosti javne službe, ne namenja finančnih ali drugih sredstev, ki bi imela enak namen ali posledico, kot financiranje koncesionarja (davčne olajšave, oprostitve, plačila taks ipd.).

(2) Na območju vseh občin, vključenih v RCERO Ljubljana, se za posamezne vrste storitev uporabljata dve ceni,, in sicer cena za občine, ki so se s pogodbo o pristopu oz. izjavo zavezale, da bodo v RCERO LJUBLJANA vlagale sredstva, in cena za občine, ki se s pogodbo o pristopu oz. izjavo niso zavezale, da bodo v RCERO LJUBLJANA vlagale sredstva. Cena posamezne vrste storitev za občine, ki se s pogodbo o pristopu oz. izjavo niso zavezale, da bodo v RCERO LJUBLJANA vlagale sredstva, je za 5% višja od cene za občine, ki so se zavezale, da bodo v RCERO LJUBLJANA vlagale sredstva. Specifične potrebe uporabnikov v občini ne smejo povzročiti dodatnih stroškov izvajanja javne službe koncesionarju, če jih ta ne more posebej obračunati uporabniku ali po dogovoru občini.

(3) Cene in elaborate potrjuje Svet RCERO LJUBLJANA, morebitne subvencije pa občinski svet koncedenta, ki pred uveljavitvijo poda soglasje k potrjenim cenam.

(1) Javna služba se financira:

19. člen

(prihodki koncesionarja)

• s ceno storitev javne službe,

• iz okoljske dajatve,

• iz proračuna občine,

• iz drugih virov.

(2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Koncesionar ima na podlagi koncesijskega akta, pooblastilo za oblikovanje cen storitev javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter predložitev predlaganih cen v potrditev Svetu RCERO LJUBLJANA.

(4) Dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun ter jih financira iz virov sredstev, določenih v tem členu.

(5) Med pogodbenima strankama v zvezi z zagotavljanjem izvajanja predmetne javne službe ne bo neposrednih finančnih transakcij, razen, če je to utemeljeno s predpisi.

20. člen

(cene)

(1) Pogodbeni stranki ob tem ugotavljata, da se cena za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov pred odlaganjem kot končna oblikuje v višini cene, ki velja za občine, ki so se s pogodbo o pristopu oz. izjavo zavezale, da bodo v RCERO LJUBLJANA vlagale sredstva in za katere dejavnost obdelave in odlaganja odpadkov opravlja koncesionar po tej pogodbi, povečanih za 5%.

(2) Cena, ki jo uporabniki plačajo, je cena po ceniku izvajalca javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, zvišana za davek na dodano vrednost in druge dajatve.

21. člen

(organ, pristojen za potrjevanje cen)

(1) Organ, ki v imenu koncedenta potrdi cene, je Svet RCERO LJUBLJANA. Določa ga Akt o ustanovitvi Sveta RCERO LJUBLJANA. Za obveščanje koncedenta je zadolžen predstavnik koncedenta v RCERO Ljubljana. Pred uveljavitvijo cen mora k njim podati soglasje organ koncedenta, pristojen za določanje cen komunalnih storitev. Če koncedent določi zaračunano ceno nižjo kot potrjeno, je dolžan za razliko zagotoviti subvencijo skupaj z DDV. O tem odloča pristojni organ občine, ki je praviloma občinski svet.

(2) V primeru, če koncedent z oblastnimi ukrepi onemogoči uveljavitev cen, ki bi pokrile upravičene stroške, ima koncesionar pravico do povračila v smislu 57. člena te pogodbe oziroma do plačila subvencije v skladu s pogodbo, vse če veljavna cena ne pokrije vseh stroškov in predlaganega donosa.

22. člen

(obračun storitev)

(1) Pogodbeni stranki ugotavljata, da se gospodarska javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov v občini Šentrupert opravlja v obliki javnega podjetja. Izvajalec za javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov je v času podpisa koncesijske pogodbe podjetje:

KOMUNALA TREBNJE d.o.o.

Xxxxxx xxx 0

8210 Trebnje

matična številka: 5243858000 davčna številka: SI 96907436

TRR: XX00 0000 0000 0000 000, odprt pri LON d.d., Kranj

Obveznosti uporabnikov za plačilo storitev javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka obdelave komunalnih odpadkov zajemajo hkrati njihove obveznosti za plačilo storitev gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov. Za način obračuna storitev javne službe (način obračuna, zavezanci za plačilo, obveznost plačila itd) se zato v celoti uporabljajo določila odloka o ravnanju s komunalni odpadki v Občini Šentrupert.

(2) Storitve javne službe se uporabnikom zaračunavajo po veljavnem ceniku skladno z

2. odstavkom 20. člena te pogodbe.

(3) Rok vseh plačil med koncesionarjem in izvajalcem javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka po določilih koncesijskega akta je 30 dni.

23. člen

(zagotavljanje in plačilo posebnih storitev)

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati obdelavo vseh odpadkov, ki so predmet posebnih storitev.

(2) Posebne storitve se obračunavajo po ceniku storitev koncesionarja, ki je javno objavljen.

24. člen

(takse države)

Pogodbeni stranki se zavezujeta skleniti ustrezne pogodbe in druge akte, ki bodo potrebne za dosego optimalnega in gospodarnega poslovanja kot na primer oprostitve plačila okoljske dajatve Občine Šentrupert v državni proračun, in storiti vse potrebno za dosego te oprostitve.

25. člen

(vodenje računovodstva)

(1) Koncesionar mora za dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, voditi računovodstvo po določilih zakona, ki velja za gospodarske družbe in v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

(2) Koncesionar, ki poleg javne službe iz 1. člena opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno računovodstvo, tako, da zagotovi pregledno in

sledljivo organiziranost računovodskega evidentiranja stroškov in prihodkov, po posameznih fazah dela, da bo možna kontrola vsake faze dela, realna kalkulacija in pokalkulacija, skladno s predpisi.

(3) Koncesionar je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, dolžan imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z zakonom. Koncedentu mora biti omogočen vpogled v celoto finančnega poslovanja koncesionarja, ki se nanaša na gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe.

(4) Kršitev določb tega člena pomeni bistveno kršitev te pogodbe.

VI. Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe

26. člen

(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)

(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, so RCERO Ljubljana na lokaciji Barje v Ljubljani, vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter drugi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov v upravljanju koncesionarja. Upravljavec RCERO Ljubljana je Snaga, Javno podjetje, d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, xx je v stoodstotni lasti JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o. in je koncesionar po tej koncesijski pogodbi.

(2) Za odlaganje preostanka iz obdelave se uporablja odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko, ki je namenjeno odlaganju minimalno 3000 ton odpadkov letno iz RCERO Ljubljana Pri tem so pravice in dolžnosti upravljavca tega odlagališča enake, kot jih ima upravljavec RCERO Ljubljana.

VII. Obveznosti koncesionarja

27. člen

(splošne obveznosti koncesionarja)

(1) Koncesionar mora opravljati dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, v skladu z določili te pogodbe.

(2) Koncesionar je pri opravljanju dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, dolžan ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti javnih služb.

(3) Če zakon, koncesijski akt ali drugi predpis posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, ureja drugače, kot ta pogodba, mora koncesionar ravnati neposredno po tem predpisu in se za opustitev izvrševanja predpisov ne more sklicevati na pogodbo.

(4) Če so s predpisom ali posamičnim aktom državnega organa v zvezi z opravljanjem dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, v času trajanja koncesijskega razmerja koncesionarju naložene nove naloge in dolžnosti ali zaradi zmanjšanja pravic koncesionarja zmanjšani njegovi prihodki ali mu naloženi dodatni stroški, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo cen storitev.

(5) Kršitev določb tega člena pomeni bistveno kršitev te pogodbe.

28. člen

(posamične obveznosti koncesionarja)

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe zlasti naslednje obveznosti:

1. v javnem interesu kakovostno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter v skladu s koncesijskim aktom in to pogodbo;

2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za trajnostno usmerjeno ravnanje z odpadki;

3. izvajati obdelavo komunalnih odpadkov v vseh fazah od prevzema komunalnih odpadkov za obdelavo, ravnati z obdelanimi komunalnimi odpadki in ravnati z ostanki obdelanih komunalnih odpadkov;

4. zagotavljati obratovanje objektov in naprav za obdelavo komunalnih odpadkov;

5. zagotavljati obratovanje odlagališča z vsemi objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

6. zagotavljati infrastrukturne objekte in naprave, delovne priprave ter druga sredstva ter opremo, potrebno za opravljanje javnih služb, tako da jih ima v lasti, jih najame ali jih kakorkoli drugače priskrbi;

7. tehtati in vizualno pregledovati ostanke komunalnih odpadkov;

8. izdelovati kontrolne analize reprezentativnih vzorcev ostankov komunalnih odpadkov;

9. izvajati ukrepe za zmanjševanje količin odlaganja biorazgradljivih odpadkov;

10. pripravljati ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje;

11. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe (če je tako določeno s posebnimi predpisi);

12. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe;

13. obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;

14. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in o poslovanju;

15. na podlagi pooblastila, določenega s predpisi, oblikovati cene storitev javne službe;

16. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;

17. voditi vse predpisane evidence, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov;

18. omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

19. sprotno javljati vse ostale okoliščine vezane na dejavnosti javne službe;

20. izvajati druge naloge oziroma storitve ki jih določa pogodba o pristopu ali izvršilni predpis in so s predpisi določene, da se izvajajo v okviru javne službe iz 1. člena te pogodbe.

29. člen

(količina odpadkov)

(1) Koncedent je dolžan predati koncesionarju vse zbrane komunalne odpadke skladno s to pogodbo in koncesijskim aktom.

(2) V primeru nezadostnosti kapacitet mora koncesionar zagotoviti povečanje takih kapacitet s podaljšanjem časa obratovanja. Takoj, ko koncesionar zazna možnost nezadostnosti kapacitet, ki jih s podaljšanjem časa obratovanja ne more povečati, mora o tem nemudoma obvestiti koncedenta.

(3) V primeru nezadostnosti kapacitet za sprejem predvidenih količin odpadkov (to je količino, ki presega razpoložljive kapacitete RCERO Ljubljana), se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta skupaj z ostalimi podpisnicami Sporazuma poiskali ustrezno rešitev.

30. člen

(okoljevarstveno dovoljenje)

Koncesionar mora skladno z zahtevami veljavnih predpisov s področja obdelave za količine komunalnih odpadkov, določene v prejšnjem členu te pogodbe, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

31. člen

(koncesijska dajatev)

Koncesionar koncedentu ni dolžan plačevati odškodnine za izvajanje gospodarske javne službe - koncesijske dajatve.

32. člen

(obveznost obveščanja)

(1) Koncesionar mora v skladu s koncesijskim aktom in to pogodbo poročati koncedentu in ga obveščati preko člana koncedenta v Svetu RCERO LJUBLJANA o vseh pomembnih okoliščinah opravljanja dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe (vključno s stavkami in drugimi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, postopki poravnave, arbitražnimi postopki ter sodnimi spori koncesionarja v zvezi s koncesijo).

(2) Poleg obveščanja iz prejšnjega odstavka tega člena mora koncesionar po izteku posameznega koledarskega leta predložiti koncedentu preko člana koncedenta v Svetu RCERO LJUBLJANA pisno poročilo za preteklo koledarsko leto in tudi revidirane letne računovodske izkaze, izdelane v skladu s predpisi.

(3) Pisno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora koncesionar posredovati koncedentu preko člana koncedenta v Svetu RCERO LJUBLJANA do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Poročilo mora vsebovati najmanj podatke o:

• opravljenih storitvah za preteklo leto;

• izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, določenih s koncesijskim aktom;

• izpolnjevanju dolžnosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;

• spremenjenih pogojih opravljanja dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe;

• xxxxxx xxxxxx podizvajalcem;

• spremembah v podjetju koncesionarja;

• izkaz poslovnega izida,

• vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje te pogodbe.

(4) Xxxxx za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, ki ima v lasti stoodstotni poslovni delež koncesionarja, razen v primeru, določenim z zakonom, ni prenesen na osebo zasebnega prava. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta preko člana koncedenta v Svetu RCERO LJUBLJANA o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, koncedent pod pogoji iz te pogodbe razdre koncesijsko pogodbo.

VIII. Obveznosti koncedenta

33. člen

(obveznosti koncedenta)

Obveznosti koncedenta so zlasti:

• da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, pogodbo o pristopu, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s koncesijskim aktom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v koncesijskem aktu;

• da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev, sicer za to zagotovi subvencijo, skladno s to pogodbo;

• da v skladu s svojimi pooblastili zagotovi sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

• da izvaja stalni nadzor nad izvajanjem javne službe in v primeru kršitev sankcionira uporabnike storitev ter koncesionarja;

• da v skladu s svojimi pooblastili zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesioniranih javne službe na območju občine;

• da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov storitev javne službe, ki je predmet te pogodbe.

IX. Pravice in dolžnosti uporabnikov

34. člen

(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov so določene s predpisi o načinu opravljanja dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe.

35. člen

(uporabniki storitev javne službe in pravice uporabnikov)

(1) Uporabniki storitev javne službe so vse pravne in fizične osebe na območju Občine Šentrupert, pri katerih nastajajo odpadki in se ti zbirajo v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

(2) Uporabniki na območju občine imajo pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine, in pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi in koncesijskim aktom ter to pogodbo.

(3) Uporabniki imajo zlasti pravico:

• do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev v skladu z določili koncesijskega akta,

• do reguliranih in vnaprej objavljenih cen storitev,

• do vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,

• uporabljati storitve, ki so predmet dejavnosti javne službe pod pogoji, določenimi s predpisi ter

• do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja ter zahtevati vse obvezne storitve javne službe, ki je predmet te pogodbe.

(4) Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kakovost opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje javne službe. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni.

(5) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži/ugovarja koncesionarju in koncendentu, če meni, da so bile storitve javne službe opravljene v nasprotju s to pogodbo oziroma koncesijskim aktom.

(6) Koncesionar mora pritožbe uporabnikov obravnavati ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

36. člen

(dolžnosti uporabnikov)

(1) Dolžnosti uporabnikov so določene z veljavnimi predpisi. Pogodbeni stranki ugotavljata, da so s predpisi uporabnikom storitev javne službe naložene naslednje dolžnosti:

• obvezno uporabljati storitve koncesionarja v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe;

• upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, ki je predmet te pogodbe;

• redno plačevati storitev javne službe v skladu z veljavnimi tarifami oz. cenami;

• prijaviti vsa dejstva, pomembna za opravljanje dejavnosti javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki vpliva na zagotavljanje storitev, ki so predmet dejavnosti javne službe;

• dati koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.

X. Nadzor nad izvajanjem koncesije

37. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe opravlja občinska uprava koncedenta. Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, ima koncedent in osebe, ki jih pooblasti, pravico nadzirati izvajanje vseh dolžnosti koncesionarja po tej pogodbi. Občina za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno inštitucijo.

(2) Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Koncesionar dovoljuje, da smejo predstavniki koncedenta ali osebe, ki jih ta pooblasti, vstopati v objekte, namenjene opravljanju dejavnosti javne službe ter pregledovati te objekte in opremo in naprave koncesije, izvajati potrebne meritve in jemati vzorce, pregledovati dokumentacijo in jo kopirati, opazovati in ugotavljati kvaliteto opravljenih storitev ali na drug primeren način ugotavljati dejansko stanje in izvajanje obveznosti koncesionarja.

(4) Koncedent in osebe, ki jih koncedent pooblasti, morajo nadzor iz tega člena pogodbe izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces in obratovanje objektov in naprav koncesionarja. Nadzor je možen le v poslovnem času koncesionarja.

(5) Finančni nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

(6) Koncendent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. V napovedi se navede datum in čas nadzora, ime in priimek

nadzornika, ki bo izvajal nadzor, ter področje nadzora. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja.

(7) Koncendent lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu 5. odstavka tega člena. Nadzor je lahko nenapovedan samo v primeru, če je treba neposredno ugotoviti bistvene kršitve koncesijske pogodbe. Koncedent izvrši nenapovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, ki mora biti podana najmanj 3 dni pred izvedbo. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora. Sporočilo iz prejšnjega stavka mora koncedent neposredno pred izvedbo nadzora sporočiti pooblaščeni osebi koncesionarja.

(8) O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščenca oziroma predstavnika koncesionarja in koncedenta. Zapisnik mora vsebovati: datum nadzora, navedbo prisotnih oseb s strani koncedenta in s strani koncesionarja, predmet nadzora, ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom ter roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

(9) Kakršnokoli oviranje postopka nadzora ali dajanje lažnih ali zavajajočih podatkov nadzornikom koncedenta se šteje za bistveno kršitev določil te pogodbe, za katere lahko koncedent izvede ukrepe, določene s to pogodbo.

(10) Koncedent se zavezuje vse podatke in dokumente, pridobljene v okviru nadzora, varovati kot poslovno skrivnost.

38. člen

(finančni nadzor izvajanja koncesije)

(1) Finančni nadzor izvajanja koncesije vrši občinska uprava koncedenta. Občina za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno inštitucijo.

(2) Koncesionar je dolžan na zahtevo organa iz prvega odstavka tega člena koncedentu posredovati vse podatke oziroma dovoliti vpogled v in kopiranje dokumentacije (na primer letnih računovodskih izkazov), ki je predmet finančnega nadzora po presoji organa iz prvega odstavka tega člena.

(3) Koncedent in osebe pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena, ki jih koncedent pooblasti za izvedbo finančnega nadzora, morajo nadzor iz tega člena pogodbe izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces in obratovanje objektov in naprav koncesionarja. Finančni nadzor je možen le v poslovnem času koncesionarja.

(4) Finančni nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

(5) Občina izvrši napovedan finančni nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. V napovedi se navede datum in čas finančnega nadzora ter ime in priimek nadzornika, ki bo izvajal finančni nadzor. Finančni

nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb.

(6) Finančni nadzor je lahko nenapovedan samo v primeru, če je treba neposredno ugotoviti bistvene kršitve pogodbe. Koncedent izvrši nenapovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, ki mora biti podana najmanj 3 dni pred izvedbo. V primeru nenapovedanega finančnega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora. Sporočilo iz prejšnjega stavka mora koncedent neposredno pred izvedbo finančnega nadzora sporočiti pooblaščeni osebi koncesionarja.

(7) O finančnem nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščenca oziroma predstavnika koncesionarja in koncedenta. Zapisnik mora vsebovati: datum finančnega nadzora, navedbo prisotnih oseb s strani koncedenta in s strani koncesionarja, predmet finančnega nadzora, ugotovitve v zvezi z opravljenim finančnim nadzorom ter roke za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

(8) Kakršnokoli oviranje postopka finančnega nadzora ali dajanje lažnih ali zavajajočih podatkov nadzornikom koncedenta se šteje za bistveno kršitev določil te pogodbe, za katere lahko koncedent izvede ukrepe, določene s to pogodbo.

(9) Koncedent se zavezuje vse podatke in dokumente, pridobljene v okviru finančnega nadzora, varovati kot poslovno skrivnost.

39. člen

(nadzor pristojnih inšpekcijskih služb)

(1) Nadzor nad opravljanjem storitev koncesionirane gospodarske javne službe izvajajo tudi pristojne inšpekcijske službe, (tudi krajevno pristojni občinski inšpektorat glede na lego objektov za izvajanje predmetne gospodarske javne službe).

(2) Določbe te pogodbe ne posegajo v pravice in obveznosti pristojnih organov, ki morajo izvajati nadzor po kateremkoli predpisu, ki posega v vsebino te pogodbe.

40. člen

(naložitev izpolnitve obveznosti z upravno odločbo)

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

XI. Izvajanje pogodbe

41. člen

(skrb za pridobitev ustreznih dovoljenj in drugih aktov državnih organov)

Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo dobrega -gospodarja skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalne skupnosti, ki so potrebni za opravljanje dejavnosti javne službe, ki je predmet te

pogodbe. Ta obveznost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.

42. člen

(prenos pravic in obveznosti)

(1) Koncesionar ne sme nobene od pravic in obveznosti, ki izvirajo iz koncesijskega razmerja po tej pogodbi oziroma sestavljajo to razmerje, prenesti na tretjo osebo brez predhodnega dovoljenja koncedenta oz. skupnega organa občin – Sveta RCERO LJUBLJANA. Kršitev te prepovedi je bistvena kršitev pogodbe.

(2) Za prenos po tej pogodbi se ne šteje pridobitev izpolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov na podlagi predhodnega soglasja koncendenta.

(3) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z soglasjem koncedenta.

(4) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih, določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.

(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

43. člen

(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)

(1) Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala dokumente in podatke, ki so določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.

(2) Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo koncesionarju, tudi če ti niso določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost, razen, če predstavljajo ti podatki informacijo javnega značaja v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

(3) Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta v primeru uporabe osebnih podatkov upoštevala določila veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov, da bosta osebne podatke uporabila izključno za potrebe izvajanja koncesije po tej koncesijski pogodbi in da bosta zagotovila ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

XII. Kršitve pogodbe

44. člen

(vrste kršitev)

(1) Za kršitev te pogodbe se šteje tako opustitev izvrševanja, nepravilno izvrševane kot tudi nepravočasno izvrševanje obveznosti po tej pogodbi.

(2) Za kršitev te pogodbe se šteje tudi vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pravili, ki so za tovrstne pogodbe oziroma naravo koncesijskih razmerij predpisana ali običajna.

45. člen

(posledice kršitev)

(1) Zaradi kršitve ima vsaka pogodbena stranka pravico:

• zahtevati izvršitev obveznosti,

• sama izvršiti obveznost druge stranke te koncesijske pogodbe na njene stroške,

• zahtevati odškodnino,

• odstopiti od pogodbe,

• uveljaviti pogodbeno kazen,

• uveljavljati druge zahtevke, ki jih določajo ta pogodba ali predpisi.

(2) Pravice iz prejšnjega odstavka se uveljavljajo v skladu z določili in namenom te pogodbe.

XIII. Kršitve, za katere je odgovoren koncesionar

46. člen

(obvestilo o kršitvi)

Na obstoj kršitve mora koncedent pismeno opozoriti koncesionarja takoj po tem, ko jo je opazil, in od koncesionarja zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

47. člen

(izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja)

(1) Izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja lahko koncedent izvede samo v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje uporabnikov storitev javne službe, ki je predmet te pogodbe.

(2) Glede pravice koncedenta, da sam izvrši obveznost koncesionarja na njegove stroške, se smiselno uporabljajo določila o odgovornosti za napake v okviru podjemne pogodbe po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja. Pred izvršitvijo obveznosti na stroške koncesionarja mora koncedent koncesionarja o tem pisno obvestiti in mu dati okoliščinam primeren rok, da obveznost sam izvrši.

48. člen

(odškodninska odgovornost)

(1) Koncesionar mora koncedentu povrniti škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve predpisov ali koncesijske pogodbe.

(2) Koncedent ima zaradi kršitev iz prvega odstavka pravico od koncesionarja zahtevati povračilo škode, ki bi jo bil koncesionar lahko pričakoval oziroma predvidel ob sklenitvi pogodbe. Če je koncesionar škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti, višina škode, katere povračilo lahko zahteva koncedent, ni omejena.

(3) Koncesionar je odgovoren za škodo, ki bi nastala koncedentu in uporabnikom storitev v primeru stavke njegovega osebja ali stavke osebja njegovih podizvajalcev. Stavka se v skladu s to pogodbo ne šteje za izredne okoliščine, ki razbremenjujejo koncesionarja odgovornosti za redno in normalno izvajanje te pogodbe. Koncesionar se zavezuje tudi v primeru stavke svojega osebja zagotoviti redno izvajanje storitev po tej pogodbi z najemom drugega osebja ali zunanjih izvajalcev.

49. člen

(odstop koncedenta od pogodbe)

(1) Koncedent lahko odstopi od pogodbe, če koncesionar kršitve ne odpravi v razumnem roku po prejetem obvestilu o kršitvi, ki vsebuje tudi opozorilo o odstopu od pogodbe v primeru, da koncesionar zatrjevane kršitve ne odpravi, ali če kršitve objektivno ni mogoče odpraviti.

(2) Odstop od pogodbe je mogoč le, če je kršitev bistvena.

(3) Za bistveno kršitev se šteje tista kršitev, ki je kot taka opredeljena v tej pogodbi, ali tista, ki resno ogrozi izvršitev namena pogodbe. Koncedent ima pravico odstopiti od te pogodbe v primeru bistvenih kršitev pogodbe, razen v primeru, če je takšna kršitev posledica višje sile oziroma nepravilnega ravnanja ali opustitve koncedenta. Poleg kršitev, ki so kot bistvene opredeljene v tej pogodbi ali so takšne po svoji naravi, se za bistveno kršitev šteje tudi situacija, ko obstaja utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po tej pogodbi. Šteje se, da je podan utemeljen dvom, če:

• je nad koncesionarjem začet stečajni ali likvidacijski postopek;

• koncesionar ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v koncesijski pogodbi;

• iz zaporednih poročil koncesionarja izhaja, da je izvajanje koncesije pomanjkljivo ali se koncesijska pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.

(4) Enostranski odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšen odstop utemeljevale, prišlo zaradi višje sile oziroma nepravilnega ravnanja ali opustitve koncedenta ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin.

XIV. Kršitve, za katere je odgovoren koncedent

50. člen

(obvestilo o kršitvi)

Na obstoj kršitve mora koncesionar pismeno opozoriti koncedenta takoj po tem, ko jo je opazil in od koncedenta zahtevati izpolnitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

51. člen

(obveznost izvajati dejavnost javne službe tudi v primeru kršitev)

(1) Koncesionar mora dejavnosti javne službe opravljati kljub morebitni kršitvi s strani koncedenta.

(2) Če ima s tem izvrševanjem koncesionar posebne stroške in druge odhodke, ki presegajo redne odhodke za izvajanje koncesij, zagotovi sredstva za te dodatne stroške in odhodke koncedent.

52. člen

(odgovornost za škodo)

Koncedent mora koncesionarju povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve koncesijske pogodbe. Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncedent razumno lahko pričakoval oziroma predvidel, razen če je koncedent škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

53. člen

(odstop koncesionarja od pogodbe)

(1) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, če koncedent kršitve ne odpravi v razumnem roku po prejetem obvestilu o kršitvi, ki vsebuje tudi opozorilo o odstopu od pogodbe v primeru, da koncedent zatrjevane kršitve ne odpravi, ali če kršitve objektivno ni mogoče odpraviti.

(2) Odstop iz prejšnjega odstavka je dopusten le, če je koncesionar o nemožnosti opravljanja dejavnosti obvestil koncedenta in mu dal rok za odpravo razlogov za nemožnost opravljanja dejavnosti.

(3) V primeru, da koncesionar začne postopek za odstop od pogodbe, sme do zaključka sodnega postopka omejiti izvajanje koncesije na način in obseg, ki povzroči vsem prizadetim interesom (interesi pogodbenih strank in javni interes) najmanjšo škodo.

XV. Višja sila

54. člen

(višja sila)

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno za celotno območje občine ali za njen del na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti in dejanja ter drugi ukrepi državnih organov, organov Evropske unije, druge države ali lokalne skupnosti razen koncedenta, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega stavka.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(5) Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te unije, ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prvega odstavka tega člena.

55. člen

(posledice nastopa višje sile)

(1) O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata pogodbeni stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.

(2) Če za pogodbeno stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi zaradi dogodka višje sile, pa o tem ne obvesti druge pogodbene stranke, izgubi pravico, da bi uporabila višjo silo kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi dogodka višje sile.

XVI. Spremenjene okoliščine

56. člen

(spremenjene okoliščine)

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi te pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od pogodbenih strank, ima druga pogodbena stranka pravico zahtevati spremembo pogodbe.

(2) Za spremenjene okoliščine štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te unije, ki izpolnjujejo pogoje za spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka.

(3) Spremenjene okoliščine iz prvega odstavka tega člena niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata pogodbeni stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Obvestilo mora biti podprto z dokumentacijo, ki je v tem času na razpolago in ki opisuje naravo okoliščine, znesek stroškov, ki so nastali ali naj bi nastali v zvezi s spremenjeno okoliščino.

(4) Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. V okviru objektivnih možnosti mora koncesionar opravljati javni službi tudi v pogojih, nastalih zaradi višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin, skladno z izdelanimi načrti ukrepov delovanja v takšnih razmerah.

(5) Ni mogoče zahtevati spremembe koncesijske pogodbe, če bi morala prizadeta pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila ali jih premagala ali če so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

(6) Če za pogodbeno stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi zaradi spremenjenih okoliščin, pa o tem ne obvesti druge pogodbene stranke, izgubi pravico, da bi uporabila spremenjene okoliščine kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi spremenjenih okoliščin.

(7) Pravice koncesionarja po tem členu ne posegajo v njegove pravice do odstopa od pogodbe in zagotovitve finančnega ravnotežja, brez povračila izgubljenega dobička.

XVII. Predpisi in ukrepi koncedenta

57. člen

(predpisi in ukrepi koncedenta)

(1) Če pride do sprememb koncesijskega akta, ki so posledica uskladitve z veljavno zakonodajo ali je le-ta upravičena zaradi varovanja javnega interesa, sme koncedent zahtevati ustrezno spremembo koncesijske pogodbe. Če koncedent s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar izvaja dejavnost javne službe po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, koncedent za te dodatne stroške in odhodke zagotovi proračunska sredstva. Ta sredstva ne smejo presegati dejanskih potrebnih stroškov oziroma dejanskega zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastanejo zaradi predpisa oziroma posamičnega akta. Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so ti stroški oziroma zmanjšanje prihodkov čim manjši in sredstva ne smejo obsegati stroškov oziroma zmanjšanja prihodkov, ki bi jih koncesionar lahko odvrnil, ali ki jih lahko nosi v okviru normalnega gospodarskega poslovanja, vendar zaradi tega ne sme biti ogrožena kakovost izvajanja javne službe.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena pogodbe ima koncesionar pravico odstopa od koncesijske pogodbe v skladu z določili te pogodbe, če je z aktom ali dejanjem koncedenta v javnem interesu za daljši čas onemogočeno izvajanje dejavnosti v obsegu in z namenom, za katerega je bila dana koncesija.

(3) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za predpise, posamične akte ali ukrepe organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te unije. Vendar lahko ti akti in ukrepi pod pogoji iz te pogodbe predstavljajo višjo silo ali pod pogoji iz te pogodbe spremenjene okoliščine.

(4) Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta vsakih deset let v času trajanja koncesijskega razmerja na pobudo katerekoli od pogodbenih strank preizkusili določbe koncesijske pogodbe in še posebej preskusili skladnost s sklepom Evropske Komisije - določbe Sklepa Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 7/2012) oziroma drug sklep, ki bi ga nadomestil.

XVIII. Odgovornost pogodbenih strank za škodo tretjim in zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

58. člen

(obveznost medsebojnega obveščanja o zahtevkih)

Vsaka pogodbena stranka je dolžna takoj obvestiti drugo pogodbeno stranko o morebitnem zahtevku tretje osebe, ki se nanaša na izvrševanje pravic in obveznosti po tej pogodbi.

59. člen

(odgovornost koncesionarja za neredno ali nevestno opravljanje javnih služb in ravnanja zaposlenih)

(1) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo povzroči koncedentu ali tretjim osebam z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanjem pravic in obveznosti po tej pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.

(2) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo povzroči koncedentu ali tretjim osebam z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanjem pravic in obveznosti po tej pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.

XIX. Prenehanje koncesijskega razmerja

60. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

• s prenehanjem koncesijske pogodbe,

• s prenehanjem koncesionarja,

• z odvzemom koncesije,

• z odkupom koncesije,

• s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.

61. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba preneha:

• po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

• z enostranskim razdrtjem,

• z odstopom od koncesijske pogodbe,

• s sporazumno razvezo.

(2) Prenehanje koncesijske pogodbe ne glede na razlog ali način ne sme prizadeti pravic uporabnikov. Zato koncedent opravljanje javne službe do ponovne ureditve razmer v skladu s koncesijskim aktom lahko prevzame v režijo s tem, da je dotedanji koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan koncedentu na njegovo zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav.

(3) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar predvidoma ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.

62. člen

(potek roka koncesije)

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

63. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:

• če je bil uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek pri koncesionarju,

• če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,

• če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

• če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

• če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.

(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin.

(4) Ob razdrtju koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncesionar dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe skladno s koncesijskim aktom skladno z določbami koncesijskega akta.

(5) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo brez povrnitve nastale škode, v kolikor niso izpolnjeni pogoji medsebojnega horizontalnega povezovanja iz pogodbe o pristopu.

64. člen

(sporazumna razveza)

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo, tako da skleneta dogovor, v katerem mora biti naveden sporazumno določen datum prenehanja te koncesijske pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi pogodbeni stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.

(2) Pogodbeni stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovrednih ali sorodnih okoliščin nadaljnje izvajanje koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(3) Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi koncesijske pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi (aneks h koncesijski pogodbi), ti pa morajo biti skladni z določili koncesijskega akta.

65. člen

(prenehanje koncesionarja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ipd.). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

66. člen

(odkup koncesije)

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. O nameravanem odkupu koncesije mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.

(2) O načinu, obsegu in pogojih odkupa koncesije se pogodbeni stranki dogovorita sporazumno.

(3) Odločitev o odkupu koncesije sprejme koncedent (občinski svet koncedenta) oziroma se pogodbeni stranki sporazumeta o odkupu koncesije.

(4) Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice.

67. člen

(odvzem koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

• če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku iz 16. člena te pogodbe,

• če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba, o čemer odloči občinski svet koncedenta.

(2) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(3) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.

68. člen

(prevzem javne službe v režijo)

(1) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanja koncesioniranih dejavnosti javne službe, ki je predmet te pogodbe, lahko njihovo opravljanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo.

(2) Če koncesionar ne zagotovi opravljanja koncesioniranih dejavnosti javne službe v roku treh mesecev po prevzemu javne službe v režijo po prvem odstavku tega člena lahko koncedent začne postopek za odvzem koncesije v skladu z določili te pogodbe.

XX. Končne določbe

69. člen

(presežni delavci ob prenehanju koncesijskega razmerja)

(1) Ob prenehanju koncesijskega razmerja si bosta koncedent in koncesionar skupaj prizadevala rešiti problem delavcev koncesionarja, katerih delo bo postalo pri koncesionarju nepotrebno zaradi prenehanja koncesijskega razmerja.

(2) V ta namen si bo koncedent prizadeval ob podelitvi koncesije drugemu koncesionarju ali morebitni drugačni organizacijski obliki izvajanja dejavnosti, ki je

predmet te pogodbe, da bo novi izvajalec te dejavnosti v čim večji meri prevzel delavce iz prejšnjega odstavka.

(3) V obsegu, kolikor ne bo mogoča zaposlitev po prejšnjem odstavku, bo za delavce iz prvega odstavka te točke, ki jih koncedent po svojih najboljših prizadevanjih ne bo uspel zaposliti na drugih delih, koncesionar pripravil program reševanja presežnih delavcev v skladu z veljavnimi predpisi, h kateremu bo dal soglasje koncedent.

70. člen

(predaja evidenc)

(1) S prenehanjem koncesijskega razmerja mora koncesionar, ne glede na druge obveznosti, izročiti koncedentu vse evidence, ki jih vodi po pooblastilu koncedenta.

(2) Koncesionar je dolžan vse svoje obveznosti po prejšnjem odstavku tega člena izvršiti najprej 60 dni pred prenehanjem pogodbe zaradi zagotovitve pravočasne uvedbe novega izvajalca ter najkasneje v 30 dneh od dneva prenehanja koncesijske pogodbe, sicer je koncedentu odškodninsko odgovoren.

71. člen

(pravo pogodbe)

(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije (lex electa).

(2) Glede vprašanj, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo veljavni predpisi, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb po tej pogodbi in določila zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

72. člen

(razlaga pogodbe)

(1) Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve pogodbe. Morebitni dogovori in zapisi v fazi pogajanj se za razlago pogodbe uporabljajo le, če iz besedila pogodbe ne izhaja kaj drugega.

(2) Morebitnih nejasnih določil pogodbe, ki so bili vanjo vneseni iz predpisov, morebitne druge nejasnosti pa je treba razlagati v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju.

(3) Neveljavnost dela te pogodbe ne vpliva na veljavnost ostalih delov, razen če gre za takšen del pogodbe, katerega neveljavnost ima za posledico, da skupni namen pogodbe ni dosežen.

(4) Koncesionar se odpoveduje vsakršnim zahtevkom v zvezi s sklenitvijo te pogodbe proti koncedentu ali kateri koli tretji osebi in potrjuje, da sta besedilo te pogodbe

pogodbeni stranki oblikovali sporazumno in da je vsebina te pogodbe ter podlaga za njeno sklenitev izraz sporazumne volje pogodbenih strank.

73. člen

(reševanje sporov)

(1) Pogodbeni stranki si bosta prizadevali vse morebitne spore rešiti sporazumno, s konstruktivnim dogovarjanjem in izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja ter skladno z določili koncesijskega akta.

(2) V primeru spora, ki bi nastal v zvezi s koncesijsko pogodbo, bo vsaka pogodbena stranka pisno obvestila o sporu drugo pogodbeno stranko v 8 dneh od nastanka spora. Obvestilo mora vsebovati opis narave in posledic spora, opis kršitve, ki je povzročila spor ter, če je to mogoče, škodo, ki je morda že nastala ali je pričakovati, da bo nastala.

(3) V primeru, da pogodbeni stranki spornega vprašanje ne bosta mogli rešiti niti v roku 90 dni od dneva, ko je ena od pogodbenih strank predlagala začetek pogajanj v skladu s tem členom pogodbe, lahko vsaka pogodbena stranka uveljavlja svoje interese ali pravice s tožbo pri pristojnem sodišču.

74. člen

(sporočila)

(1) Za potrebe operativnega izvajanja te pogodbe, brez izmenjave pravno relevantnih dejstev (izjav), zastopa koncedenta župan, koncesionarja pa njegov vsakokratni direktor.

(2) Kolikor ne gre za zakonite zastopnike pogodbenih strank, osebi iz prvega odstavka ne moreta pravno veljavno zavezati pogodbenih strank.

(3) Osebi koncedenta iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar, če ni s to pogodbo ali predpisom drugače določeno, tudi poročati ter pošiljati druga pisanja in sporočila namenjena koncedentu.

75. člen

(roki)

(1) Kadar je v tej pogodbi določeno, da mora ena pogodbena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge pogodbene stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače. Za sporočila po tem členu se štejejo sporočila, ki so prejeta na uradni naslov občine - sporočila preko uradne pošte s strani obeh strank.

(2) Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan roka.

76. člen

(protikorupcijska klavzula)

(1) Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:

• pridobitev posla ali

• za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali

• za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali

• za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku;

je nična.

(2) Koncedent bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.

77. člen

(izvodi pogodbe)

Ta pogodba je sestavljena in podpisana v 6 (šestih) enakovrednih izvirnikih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po 3 (tri).

78. člen

(sprememba pogodbe)

Ta pogodba se lahko sporazumno spremeni le v enaki obliki, kot je bila sklenjena - s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi v pisni obliki, sicer sprememba oziroma dopolnitev nima pravnega učinka.

79. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pogodba je sklenjena in začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki, uporablja pa se od 1.1.2017 dalje.

Za koncesionarja: Za koncedenta:

Direktor Xxxxx Xxxxxxx Župan Xxxxxx Xxxx

Datum: ………………….. Datum: …………………..

Document Metadata

Table of Contents

ZA IZVAJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

Document Metadata