POSEBNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE SEJMOV IN RAZSTAV 02-SEJ-01/12

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovalec - oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo;

zavarovanec - oseba, katere premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;

premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;

franšiza - udeležba zavarovanca pri škodi;

zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zavarovalne pogodbe zavarovancu;

odškodnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zavarovalne pogodbe tretji osebi in predstavlja znesek, ki je potreben za nadomestitev utrpljene škode ter odvetniških in drugih stroškov, ki so povezani z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka;

poškodovanje oseb - telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe, zaradi škodnega dogodka, ki se zgodi v času trajanja zavarovanja;

poškodovanje stvari - poškodba, uničenje ali okvara stvari, zaradi škodnega dogodka, ki se zgodi v času trajanja zavarovanja.

Za stvari štejejo tudi živali, gotovina in drugi izkazi z denarno vrednostjo;

xxxxxx - xxxxxxxxxxxx zakonski ali izvenzakonski partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši zakonca.

1. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca motornega vozila in premičnega delovnega stroja, padca zračnega plovila, manifestacije in demonstracije, samovžiga zalog, vlomske tatvine, ropa in roparske tatvine, mehanskega loma in odgovornosti.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovanje krije tudi škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari zaradi naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu, vandalizma, vdora meteorne vode ter potresa.

(3) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginitev zavarovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.

2. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so razstavni eksponati razstavljavcev na sejmih in razstavah na razstavnih prostorih na območju Republike Slovenije, če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače.

(2) Če je posebej dogovorjeno, so zavarovani tudi sejemska oprema (stojnice, pulti, xxxxx, mize ipd.).

(3) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja gotovina in vrednosti papirji.

(4) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni polici in pripadajo zavarovancu.

3. člen IZKLJUČITVE

(1) Zavarovanje ne krije:

1) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljenega zaslužka, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub), jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;

2) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.), če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija za zavarovanje potresa.

(2) Ne glede na druge določbe teh pogojev s tem zavarovanjem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

4. člen POŽAR

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče;

2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, kratkega stika na električnih instalacijah in napravah in podobnega.

5. člen STRELA

(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;

2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju;

3) ki nima za posledico vidnih poškodb na zavarovanih stvareh.

6. člen EKSPLOZIJA

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali drugi;

2) eksplozij v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katerih pride na strojih;

3) eksplozij, ki so redni pojav v proizvodnem postopku;

4) izbruha iz peči in podobnih naprav;

5) eksplozije biološkega izvora;

6) preboja zvočnega zidu;

7) eksplozije, ki nastane v posodah (kotlih, ceveh ipd.), pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode;

8) podpritiska v posodi ( implozije).

7. člen VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.

(2) Če se glede na okoliščine ne da opredeliti ali je do viharja res prišlo, mora zavarovanec hitrost vetra dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;

2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;

3) ki jo povzroči sneg s svojo težo;

4) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana.

8. člen TOČA

(1) Toča je padavina v obliki večjih ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi nanosa toče in zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da le-ta spremeni obliko, vendar se v tem primeru škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost zavarovane stvari.

9. člen UDAREC MOTORNEGA VOZILA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja v zgradbo.

(2) Soudeležba zavarovanca pri vsakem zavarovalnem primeru znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar ne manj kot 250 EUR.

10. člen PADEC ZRAČNEGA PLOVILA

(1) Za padec zračnega plovila se šteje, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Za zračna plovila se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno plovilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zavarovano stvar.

11. člen MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

12. člen SAMOVŽIG ZALOG (PIROLIZA)

(1) Samovžig je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.

(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.

13. člen VLOMSKA TATVINA

(1) Zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomski tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj.

(2) Naslednji razstavni eksponati: denar, vrednostni papirji, koleki, poštne znamke, hranilne knjižice, drago kamenje, plemenite kovine in predmeti iz plemenitih kovin, pravi biseri, nakit in zbirke so izven obratovalnega časa zavarovani le, če so razen v zaprtih in zaklenjenih prostorih še v posebnem zaklenjenem hranišču (železna blagajna, oklopna blagajna, trezor in podobno).

(3) Vlomska tatvina je, če storilec:

1) vlomi v zaklenjene prostore (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);

2) pride v prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;

3) vdre v zaklenjeni prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;

4) vlomi v zaklenjeno hranišče na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;

5) odpre zaklenjene prostore s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;

6) odklene prostor ali hranišče v katerem so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do ključa pride na način, ki je določen v točkah od 1) do 5) tega odstavka ali z ropom oz. z roparsko tatvino.

(4) Kritje je podano tudi za razstavne eksponate na prostem, vendar le, če je razstavni prostor ograjen z vsaj 2m visoko ograjo ter stalno varovan z varnostnikom ali z video nadzornim sistemom. Zavarovanje ne krije škode, če navedeni pogoji ob nastanku zavarovalnega primera niso bili izpolnjeni.

14. člen ROP IN ROPARSKA TATVINA

(1) Rop je odvzem zavarovanih stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca ali koga drugega, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca, uporabi silo ali se mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.

(2) Roparska tatvina je dejanje, pri katerem je storilec zaloten pri tatvini, pa z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, proti zavarovancu ali drugemu, ki se nahaja na zavarovalnem kraju ob vednosti zavarovanca uporabi silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Šteje se, da je uporabljena sila tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočanje odpora.

(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob inventuri, ki je opravljena po nastanku zavarovalnega primera.

15. člen MEHANSKI LOM

(1) Zavarovanje krije poškodovanje zavarovanih stvari zaradi nenadnega dogodka, ki deluje na zavarovano stvar od zunaj z mehanično silo. V okviru tega kritja je v zavarovanje vključena tudi škoda zaradi nespretnosti ali malomarnosti zavarovanca, njegovih zaposlenih in obiskovalcev ter drugih oseb na razstavi ali na sejmu.

(2) Krita je škoda, ki nastane pri postavljanju, montaži, demontaži in prenosu na območju prostora za razstavljanje, kakor tudi v času same razstave.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane kot posledica vandalizma.

(4) Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru udeležen s franšizo 10% od izračunane zavarovalnine, vendar najmanj 50 EUR in največ 5.000 EUR.

16. člen ODGOVORNOST

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče), ki izvira iz sejemske ali razstavne dejavnosti zavarovanca na zavarovalnem kraju, in ima za posledico poškodovanje oseb in poškodovanje stvari in sicer do naslednjih zavarovalnih vsot:

- za poškodovanje oseb do 30.000 EUR,

- za poškodovanje stvari do 9.000 EUR.

(2) V okviru sejemske ali razstavne dejavnosti na zavarovalnem kraju je vključena tudi zavarovančeva odgovornost zaradi:

1) uporabe, posesti ali zakupa zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za zavarovančevo sejemsko ali razstavno dejavnost;

2) zaradi uskladiščenja kuriva in pogonskega goriva.

(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) zaradi telesnih poškodb, obolenja ali smrti delavcev ali poškodovanja stvari delavcev. Za delavce štejejo osebe, ki so z zavarovancem v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, učne pogodbe ali napotnice (lastni zaposleni delavci, vajenci, študentje) ter druge osebe, ki delajo za zavarovanca (tudi na podlagi napotitve s strani svojega delodajalca - izposojena delovna sila);

2) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota, plesni, mrčesa ipd., če to vplivanje dalj časa škodljivo učinkuje;

3) zaradi izdelkov z napako, ki jih je zavarovanec dal v promet;

4) zaradi ekološke škode;

5) zaradi poškodovanja oseb kot posledice opravljanja zdravstvenih, lekarniških ali zdravilskih storitev na njih;

6) zaradi poškodovanja stvari, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zakup, hramba, obdelava, predelava, leasing ipd.) oziroma, če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja ipd.);

7) iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti, ki po svojem obsegu presega zakonsko odškodninsko odgovornost ali zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (penali);

8) zavarovanca in oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter svojcev zavarovanca;

9) družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik, in sicer v deležu kapitalske udeležbe družbenika v zavarovancu oziroma zavarovanca v teh gospodarskih družbah; enako velja za primere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zavarovancu kot pravni osebi;

10) zaradi škode, ki je posledica delovanja jedrske energije;

11) zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi registriranih kopenskih motornih vozil, registriranih prikolic in drugih registriranih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev ipd);

12) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi z okužbo s salmonelo, MRSA ali z legionelo;

13) zaradi škode, ki neposredno ali posredno izvira iz ravnanja z azbestom oziroma je rezultat ali posledica takega ravnanja, ne glede na količino oziroma obliko azbesta;

14) zaradi škod, ki so neposredno ali posredno posledica izpostavljenosti magnetskim ali elektro magnetskim poljem oziroma sevanju, ne glede na izvor;

15) zaradi škode, ki je neposredno povezana z laserskimi, UV ali rentgenskimi žarki;

16) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev;

17) če zavarovanec škodni dogodek povzroči namenoma. Za namen šteje tudi:

1) ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;

2) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom ali proti navodilom, ki jih je izdal naročnik ali organ oblasti;

18) zaradi čiste premoženjske škode, t.j. finančne škode, ki ni niti poškodovanje oseb niti poškodovanje ali izginitev stvari niti ni njihova posledica;

19) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kot je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka.

(4) Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru udeležen z odbitno franšizo, ki znaša 10% od odškodnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 250 EUR, razen če je na zavarovalni polici drugače navedeno. Odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, se pred izplačilom oškodovancu lahko zmanjša tudi iz razlogov navedenih v 6. odstavku 28. člena.

17. člen POPLAVA

(1) Za poplavo se šteje:

1) če stalne vode (potoki, reke, jezera, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izjemno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer;

2) hitro poplavljanje zemljišča z veliko količino vode, ki je nastala kot posledica utrganja oblaka;

3) naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik);

4) talna voda, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi hišne gobe;

2) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;

3) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

4) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje), razen če ni to v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.

18. člen IZLIV VODE

(1) Izliv vode je:

1) iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje, klimatskih naprav, sprinklerskih gasilnih naprav (vodnih tušev) ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;

2) izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, zavarovanje krije tudi izliv vode:

1) iz odprtih pip v hotelih, šolah, bolnišnicah ter dijaških, študentskih in zdravstvenih domovih;

2) zaradi zamašitve cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila in čiščenja na cevi sami;

3) izliv vode iz naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje ter se poškodujejo (npr. akvarijev in vodnih postelj ter cistern in bazenov, razen izliva iz premičnih posod in cistern, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila stvari iz katere je iztekla voda.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije zavarovančevih cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena;

2) zaradi hišne gobe;

3) zaradi izgube vode;

4) zaradi slabega vzdrževanja zavarovančevih cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo in podobno. Za pomanjkljivo zaščito pred zmrzovanjem se šteje tudi neogrevanje zavarovančevih prostorov v času, ko se pričakuje delovanje mraza;

5) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice (meteorne vode);

6) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;

7) na samih napravah in kotlih ter svinčenih ceveh zaradi loma ali počenja.

19. člen ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka,sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.

(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob času sklenitve zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja in

4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;

5) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah;

6) če so bili podporni zidovi narejeni brez ustrezne dokumentacije.

(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

20. člen SNEŽNI PLAZ

(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

21. člen VANDALIZEM

(1) Zavarovanje vandalizma krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastanejo zaradi zlonamernih in objestnih dejanj.

(2) Med poškodbe, zajete s tem zavarovanjem, štejejo tudi razni napisi, risbe in madeži na zavarovanih stvareh.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomni tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj;

2) ki jo povzročijo znana ali neznana motorna vozila.

(4) Soudeležba zavarovanca pri vsakem zavarovalnem primeru znaša 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 100 EUR (odbitna franšiza).

22. člen VDOR METEORNE VODE

(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Zavarovanje krije tudi škodo zaradi:

1) izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

2) taljenja ledu in snega.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

2) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

3) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

4) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

5) zaradi slabega vzdrževanja objekta in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

6) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

7) zaradi hišne gobe;

8) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

9) na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;

10) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na objektih v gradnji.

(3) Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukrepov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.

23. člen POTRES

(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.

(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže da:

1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih podobni obstojnih objektih ali

2) je glede na dobro stanje zavarovanih objektov pred potresom škoda lahko nastala izključno zaradi potresa.

(3) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zahtevek, pri čemer zavarovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.

(4) Zavarovanje potresa krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari, ki nastane:

1) neposredno zaradi delovanja potresa;

2) zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti, ki so opredeljene v teh pogojih in so nastale kot posledica potresa.

(5) Če v polici ni drugače dogovorjeno, se zavarovalnina zmanjša za franšizo v višini 2% od skupne zavarovalne vsote po objektu (požarnem sektorju) po tej polici.

24. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:

(1) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predmete, načrte, skice, modele, prototipe, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica. Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa največ 500 EUR;

(2) arhivski material ter predmeti v muzejih in na razstavah - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica. Če vrednost posamezne stvari v polici ni določena se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa največ

2.000 EUR;

(3) stvari, ki so prosto v prodaji in so na voljo kot tržno blago - nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;

(4) zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih - proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;

(5) ostali razstavni eksponati, ki niso navedeni v prejšnjih odstavkih, ter oprema, stroji, naprave in instalacije - nabavna cena novih stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti.

25. člen ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Če ni drugače dogovorjeno, predstavlja zavarovalna vsota zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem zavarovalnem primeru.

(2) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

26. člen KRAJ ZAVAROVANJA

Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju zavarovanja, ki je naveden v polici.

27. člen TRAJANJE IN VELJAVNOST ZAVAROVANJA

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.

(2) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogodka po začetku in pred koncem zavarovalnega kritja. Če pa izvira vzrok za dogodek iz časa pred sklenitvijo zavarovanja ali iz časa, ko je bilo zavarovalno kritje prekinjeno, krije zavarovanje škodo le, če zavarovancu/zavarovalcu do sklenitve zavarovanja oz. do ponovne vzpostavitve zavarovalnega kritja ta vzrok ni bil znan.

(3) Če ni drugače dogovorjeno, učinkuje zavarovalna pogodba od štiriindvajsete ure dneva, ki je na polici označen kot dan začetka zavarovanja, pa vse do konca zadnjega dneva, za katerega je zavarovanje sklenjeno.

(4) Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati:

1) ob sklenitvi pogodbe in premija ni bila plačana, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino/odškodnino, ob 24. xxx dne, ko je premija plačana;

2) po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino/odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.

28. člen PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE

(1) Premijo oziroma 1. obrok mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe. Za plačilo ob sklenitvi pogodbe šteje tudi plačilo, ki je izvršeno najkasneje do dneva zapadlosti, ki je navedena na terjatvenem dokumentu. V tem primeru je zavarovalno kritje podano od dneva in ure, ki sta določena kot začetek zavarovanja. V primeru, če premija (oziroma 1. obrok) do dneva zapadlosti na terjatvenem dokumentu ni plačana v celoti, je zavarovalno kritje podano šele z naslednjim dnem po celotnem plačilu. Premije za naslednja zavarovalna leta (oz. 1. obrok v naslednjem zavarovalnem letu) pri večletnih zavarovanjih pa mora zavarovalec plačati prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če ni drugače dogovorjeno, je dinamika plačil za naslednja zavarovalna leta enaka kot v prvem zavarovalnem letu.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.

(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.

(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.

(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od

24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

29. člen POVRAČILO PREMIJE

(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.

(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za manipulativne stroške.

(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.

(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni drugače dogovorjeno.

30. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za

ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.

(2) Zavarovalec mora zavarovalnici omogočiti pregled in oceno nevarnosti.

31. člen NASTANEK ZAVAROVALNEGA PRIMERA

(1) Zavarovalni primer je dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

(2) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti zavarovana stvar izgine ali na njej nastane poškodba.

(3) Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, ki je zajet s sklenjeno zavarovalno pogodbo in zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu. Za en zavarovalni primer pri zavarovanju odgovornosti šteje tudi:

1) če ima en škodni dogodek za posledico več odškodninskih zahtevkov;

2) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istovrstnih vzrokov;

3) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.

32. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice.

(2) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko izve zanj.

(3) Zavarovanec mora o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca, vandalizma, vloma ali ropa takoj obvestiti pristojno policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane oz. so izginile ob zavarovalnem primeru.

(4) Nastanek zavarovalnega primera zaradi vloma ali ropa zavarovanec izkaže s policijskim zapisnikom ali s potrdilom o prijavi na policijski postaji.

(5) Zavarovanec je dolžan, da ob upoštevanju navodil zavarovalnice po svojih močeh skrbi za odvrnitev ali zmanjšanje škode in za razjasnitev škodnega dogodka. Podpreti mora zavarovalnico tako pri odvrnitvi škode kot tudi pri ugotavljanju višine škode ter reševanju le-te, dajati mora podrobna in resnična škodna poročila, poročati o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na zavarovalni primer, in poslati zavarovalnici vse pisne podatke, ki bi po mnenju zavarovalnice lahko bili pomembni za oceno zavarovalnega primera.

(6) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine/odškodnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.

(7) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo le-ta ima zaradi tega.

(8) Pri škodah, ki izvirajo iz odgovornosti mora zavarovanec:

1) nemudoma obvestiti zavarovalnico, če so proti njemu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe, kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, četudi je že prijavil škodni dogodek;

2) v primeru, če so nanj postavljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico ter ji dostaviti original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke;

3) obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati;

4) vodstvo pravde zaupati zavarovalnici ter dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.

(9) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.

33. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplačati zavarovalnino ali odškodnino v roku štirinajst dni, šteto od dneva, ko razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka. Če znesek njene obveznosti ni ugotovljen v tem roku, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.

(2) Pri zavarovalnem primeru iz zavarovanja odgovornosti:

1) mora zavarovalnica preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg zavarovalnega kritja, ki ga nudi zavarovalnica v skladu z določbami teh pogojev;

2) krije zavarovalnica do višine zavarovalne vsote tudi pravdne stroške zavarovanca in škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.

34. člen OBRAČUN ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna:

1) v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodovanja zavarovanih stvari (delna škoda) - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije) ter za vrednost ostankov. Med stroške popravila se štejejo tudi morebitni odvisni stroški, kot so stroški demontaže, ponovne montaže, prevoza, preizkusa ipd..

(2) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.

(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki 1. odstavka tega člena, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila dosegli zavarovalno vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.

(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.

(5) Pri poškodovanju posameznih predmetov iz zbira stvari (npr.: garnitura, servis ipd.) se pri obračunu škode ne upošteva zmanjšanje vrednosti tega zbira.

(6) Ne glede na ostala določila tega člena se v primeru, da toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko, se škoda obračuna tako, da se prizna samo manjvrednost poškodovane stvari.

(7) Če zavarovanec sam popravi poškodovano stvar in je strošek popravila višji od stroška, ki bi ga zaračunal drugi popravljalec, zavarovalnica prizna pri obračunu zavarovalnine stroške popravila drugega popravljalca. Pri tem obračunu se v stroške popravila drugega popravljalca upoštevajo tudi nujni prevozni stroški.

(8) Stroški začasnega popravila, za katerega zavarovalnica ni dala svojega soglasja, bremenijo zavarovanca.

(9) Višji stroški popravila za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo ter hitri prevoz se povrnejo le, če je to posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija.

35. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote poškodovanih stvari, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni stroški za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz zgorelin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje. Povrnejo se le tisti stroški, ki nastanejo kot izključna posledica delovanja zavarovanih nevarnosti na zavarovanih stvareh.

(2) Nujne stroške za odvrnitev ali zmanjšanje škode, ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.

36. člen OBVEZNOST ZAVAROVALNICE (ZAVAROVALNINA/ODŠKODNINA)

(1) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.

(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. V tem primeru se ne uporablja določilo o podzavarovanju iz 2. odstavka tega člena.

(4) Stroški za čiščenje se izplačajo v priznani višini tudi, če skupaj s priznano škodo presegajo zavarovalno vsoto poškodovanih stvari.

(5) Kjer je v teh pogojih posebej opredeljeno, se pri vsakem zavarovalnem primeru zavarovalnina/odškodnina zniža za dogovorjeno soudeležbo zavarovanca (franšiza).

(6) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzročeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni. Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, če skupaj s povračilom škode od zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.

(7) Pri zavarovalnem primeru iz zavarovanja odgovornosti:

1) nosi zavarovalnica - če so dani za to drugi pogoji - le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in prisojenim zneskom odškodnine oškodovancu. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov;

2) zavarovalnica krije stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške;

3) se za ugotavljanje kapitalizirane vrednosti rent, ki jih je treba plačevati oškodovancu, in s tem obsega udeležbe zavarovalnice pri plačevanju rent, uporabljajo tablice umrljivosti in 5% obrestna mera. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, se računa, da bo prejemal rento do svojega 20. leta starosti.

(8) Na dan končnega obračuna zavarovalnega primera se obračunana zavarovalnina/odškodnina zmanjša za morebitno že izplačano akontacijo, prevrednotovano skladno s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji od izplačila akontacije do končnega obračuna zavarovalnega primera.

(9) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.

37. člen IZSLEDITEV UKRADENIH STVARI

(1) Če zavarovanec kakorkoli izve kje so ukradene stvari, mora nemudoma s sodelovanjem pristojne policijske uprave ukreniti vse potrebno, da ugotovi istovetnost teh stvari in da jih dobi čimprej nazaj ter o tem takoj obvestiti zavarovalnico.

(2) Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih 34. člena teh pogojev.

(3) Če je zavarovanec prejel zavarovalnino preden je izvedel, kje so ukradene stvari, jih lahko v primeru, če so najdene, zahteva zase; pri tem mora vrniti zavarovalnici zavarovalnino, prejeto za stvari, ki so bile najdene nepoškodovane. Če so najdene stvari poškodovane, jih zavarovanec lahko zahteva zase po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici samo ustrezajoči del zavarovalnine. Če zavarovanec noče sprejeti teh stvari, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.

38. člen ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE OB ZAVAROVALNEM PRIMERU

Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno kritje. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.

39. člen POVRAČILO PREMIJE

(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno obdobje premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.

(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.

40. člen IZVEDENSKI POSTOPEK

1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotovijo izvedenci.

2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca med osebami, ki s strankama niso v delovnem razmerju ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

4) Končne ugotovitve so obvezne za obe stranki.

41. člen SUBROGACIJA

Z izplačilom zavarovalnine/odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine/odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakor koli odgovoren za škodo.

42. člen ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.

2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za izginule ali uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

43. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNE POGODBE

Zavarovalnica si pridržuje pravico popraviti morebitne zastopnikove računske ali druge napake, o čemer mora zavarovalnica zavarovalca pisno obvestiti. Zavarovalec ima pravico, da v primeru nestrinjanja s popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice) v roku 15 dni od prejema obvestila odstopi od zavarovalne pogodbe, pri čemer odpoved učinkuje za naprej. V primeru, če zavarovalec od zavarovalne pogodbe v tem roku ne odstopi, se šteje, da se s temi popravki/spremembami strinja, zato zavarovalna pogodba od izteka tega roka dalje velja z upoštevanimi popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice).

44. člen NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.

(4) Xxxxxx, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta sprejme.

45. člen SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.

(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.

(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

46. člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.

(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.

(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.

(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavarovanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.

47. člen IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto zavarovalnice, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.

(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.

(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.

48. člen UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA

Za razmerja iz zavarovalne pogodbe se uporablja slovensko pravo. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju organizacijske enote zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovalna pogodba sklenjena.

Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.

Document Metadata

Table of Contents

POSEBNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE SEJMOV IN RAZSTAV 02-SEJ-01/12

Document Metadata