Posebni pogoji zavarovanja zalog in pridelkov kmetijskih premoženjskih zavarovanj
KPZ ZAL 01/16
Posebni pogoji zavarovanja zalog in pridelkov kmetijskih premoženjskih zavarovanj
veljajo od 2.11.2016
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan;
zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
polica – listina o zavarovalni pogodbi;
premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
I. DEL SKUPNE DOLOČBE
1. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so lahko: pridelki (seno, slame, koruznice, vse vrste zrnja, industrijske rastline, sadje, vino, žganje in drugi kmetijski pridelki, ki se pridelujejo na kmetiji) in zaloge (umetno gnojilo, zaščitna sredstva-škropiva, krmila, les za lastne potrebe, hlevski gnoj), ki so last zavarovanca ali njegovih družinskih članov, ki živijo z zavarovancem na kmetiji v skupnem gospodinjstvu.
(2) Zavarovane so samo tiste zaloge in pridelki, ki so navedene v zavarovalni polici, ustrezno skladiščene in se nahajajo v pokritih zgradbah. Za rizike zmrzali, teže snega, žledu, meteorne vode, izliva vode, lekaže, poplave in talne vode, so zaloge in pridelki zavarovane samo v primeru, če so skladiščene najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal.
(3) Pri zavarovanju zalog in pridelkov velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse zaloge in pridelki, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi tiste, ki so bile dodane kasneje.
(4) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so lahko predmet zavarovanja tudi tuje zaloge in pridelki, ki so dane zavarovancu v hrambo. Za te zaloge mora obstajati dokument (pogodba, prevzemnica , ipd.).
(5) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zaloge in pridelki, ki so v objektih na katerih se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno) in ta dela posledično vplivajo na nastanek škode;
2) zaloge in pridelki na prostem, če ni drugače dogovorjeno;
3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, ipd), sadno drevje ob zgradbah.
2. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku škodnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je ob nastanku škodnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v deležu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Pri podzavarovanju v višini do 10 % vrednosti zalog in pridelkov, se načelo podzavarovanja ne upošteva.
(3) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po pisnem nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti.
(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).
3. člen ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici.
(2) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane zaloge in pridelki v kraju, ki je naveden v polici. Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vse zavarovane zaloge in pridelki premestijo iz kraja, navedenega v polici, v drug kraj, vendar le na območju Republike Slovenije.
4. člen ZAVAROVALNA VREDNOST IN ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vrednost zalog je nabavna cena zalog (vendar ne več kot tržna cena), povečana za odvisne stroške (prevoz, skladiščenje, ohlajevanje).
(2) Zavarovalno vsoto zalog in pridelkov določi zavarovanec.
5. člen OBRAČUN ŠKODE
Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovanih zalog in pridelkov – po zavarovalni vrednosti ob nastanku škodnega primera;
2) poškodbe zavarovanih zalog in pridelkov - po stroških popravila (delo in material), koliko bi znašali ob nastanku škodnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi kvalitetne izboljšave.
II. DEL OPISI NEVARNOSTI
6. člen POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana zaloga ali pridelek uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
2) pregorela, se osmodila, zadimila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1). odstavka tega člena.
7. člen STRELA
Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih zalogah in pridelkih povzroči direktni udarec strele s toplotno in rušilno močjo ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano zalogo in pridelke.
8. člen EKSPLOZIJA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči eksplozija na zavarovanih zalogah in pridelkih. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
2) izbruha iz peči in podobnih naprav;
3) eksplozije biološkega izvora;
4) preboja zvočnega zidu;
5) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh, ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.
9. člen PADEC ZRAČNEGA PLOVILA ALI DELA PLOVILA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na zavarovane zaloge in pridelke ali vanj udari.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano zalogo in pridelke poškodovalo ali uničilo zračno plovilo, njegovi deli ali predmeti iz njega.
10. člen UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.
11. člen MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovano zalogo in pridelke (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
12. člen VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana zaloga in pridelek, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane okoliške zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, urad za meteorologijo.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano zalogo in pridelek podrl ali vrgel vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine v zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na zalogah in pridelkih na prostem, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah ter na zalogah in pridelkih, ki niso uskladiščene najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;
3) na zalogah in pridelkih v slabo vzdrževani ali dotrajani zgradbi.
13. člen TOČA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano zalogo in predelek tako, da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana zaloga zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
14. člen SVETOVANJE ZA HITREJŠO ODPRAVO ŠKODE
Zavarovalnica Sava d.d. nudi svetovanje za hitrejšo sanacijo škode, nastale zaradi enega od temeljnih ali dodatnih rizikov tako, da zavarovancu predlaga pogodbenega izvajalca del.
15. člen VLOMSKA TATVINA IN ROP
(1) Zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane zaloge in pridelki odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomu ali ropu oziroma pri poskusu teh dejanj.
(2) Vlomska tatvina je, če storilec:
1) vlomi v zaklenjene prostore zgradb (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2) odpre zaklenjene prostore zgradb s sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3) odklene prostor zgradb, kjer so zavarovane stvari ali hranišče, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride z vlomom ali ropom;
4) vlomi v zaklenjeno hranišče (železna blagajna, oklopna blagajna, trezor) v prostorih zgradb, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino.
(3) Za primer vloma so zaloge zavarovane le v času, ko so v dobro zaprtih in zaklenjenih prostorih zgradb, navedenih v polici.
(4) Ni pa vlomska tatvina oz. poskus vloma, če jo je zagrešil ali je pri njej sodeloval zavarovanec, zavarovalec, delavci zavarovanca, solastnik ali oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;
(5) Prav tako se ne krije škoda pri vlomu v: vsa motorna vozila, delovne stroje, polprikolice in prikolice.
(6) Rop je odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile, grožnje za življenje in zdravje zavarovanca, solastnika ali njegovih zaposlenih delavcev. Šteje se, da je uporabljena sila tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočanje odpora.
16. člen IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo na zalogah in pridelkih zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih in odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi hišne gobe;
2) zaradi izliva vode iz odprtih pip;
3) zaradi izgube vode;
4) zaradi pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem;
5) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti, korozije in slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice.
17. člen TEŽA SNEGA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči teža snega na zavarovanih zalogah in pridelkih. Zavarovanje velja samo na tistih zalogah in pridelkih, ki so uskladiščene v dobro vzdrževanih zgradbah z nameščenimi snegobrani.
(2) Zavarovanje ne krije škode, ki jo povzroči teža snega:
1) na zalogah in pridelkih, ki se nahajajo v slabo vzdrževanih ali dotrajanih zgradbah;
2) na zalogah in pridelkih, ki se nahajajo v šotorskih ali balonskih zgradbah vseh vrst.
18. člen ŽLED IN METEORNA VODA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih zalogah povzroči žled ali prelitje meteorne vode iz žlebov, žlot in odtočnih cevi zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči žled ali meteorna voda, do zavarovalne vsote zalog samo pri zavarovanju zalog na novo vrednost nadstandardno.
19. člen UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi udarca neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja.
Škoda, nastala z udarcem neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil na policijsko postajo. Zavarovanje krije škodo do 3 % od zavarovalne vsote zalog in pridelkov pri zavarovanju nadstandardnega kritja.
20. člen ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi nenadnega drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah in pridelkih:
1) če je zemljišče, kjer so zaloge in pridelki, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.
21. člen ODTRGANJE ZEMLJIŠČA
(1) Odtrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal.
(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je odtrgal, v zavarovano zalogo in pridelek ter jo je pri tem uničil ali poškodoval.
22. člen SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi drsenja snežnih gmot s pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
23. člen IZTEK (LEKAŽA)
Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plinov. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih zalogah in pridelkih, tekočini ali plinu.
24. člen SAMOVŽIG ZALOG
Samovžig je proces, med katerim snovi prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja visoke temperature od zunaj. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih zalogah in pridelkih, ki so bile uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
25. člen POPLAVA ALI TALNA VODA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane zaloge in pridelki, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).
(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih zalogah in pridelkih med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(4) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi nenadnega vdora talne vode v objekt.
(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi hišne gobe;
2) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
3) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
4) zaradi zalednih voda. Za zaledno vodo se šteje podzemna voda, ki zaradi padca brežine pritiska na zgradbo.
III. DEL POSEBNE DOLOČBE
A. OSNOVNO ZAVAROVANJE ZALOG IN PRIDELKOV
26. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje, poškodbo ali izginitev zavarovanih zalog in pridelkov zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:
požara, strele, eksplozije, padca zračnega plovila ali dela plovila, udarca zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, manifestacije ali demonstracije, viharja, toče, vlomske tatvine in ropa.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih zalog in pridelkov zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga zalog, poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.
(3) Ko nastane škodni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja in odvoza v zvezi z nastalim škodnim primerom na zavarovanih zalogah in pridelkih ter stroške svetovanja za hitrejšo odpravo škode.
(4) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih zalogah in pridelkih zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka škodnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti, primanjkljajev ugotovljenih ob inventurah, opravljenih po škodnem dogodku, izdatkov za vodo zaradi izliva vode in podobnih izgub).
(5) Zavarovanje ne krije škode zaradi navadne tatvine, prevare, zatajitve ali poneverbe, jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, hrupa, vibracij, prahu, potresa, ekološke škode ter škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij.
(6) Zavarovanje ne krije škode na zavarovani stvari zaradi terorizma.
1) Ne glede na druge določbe teh pogojev ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerekoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje;
2) Šteje se da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;
3) Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
27. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih zalog in pridelkih, vendar največ do 3 % od zavarovalne vsote zalog. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
B. STANDARDNO ZAVAROVANJE ZALOG IN PRIDELKOV
28. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih zalog in pridelkov zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku, 25. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka, 25. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:
izliva vode, teže snega in izteka (lekaže).
(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti zaradi: zemeljskega plazu in odtrganja zemljišča, snežnega plazu, samovžiga zalog, poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.
(3) Ko nastane škodni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja in odvoza v zvezi z nastalim škodnim primerom na zavarovanih zalogah in pridelkih ter stroške svetovanja za hitrejšo odpravo škode.
(4) Prav tako veljajo določila iz (4)., (5). in (6). odstavka, 26. člena teh pogojev.
29. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja zavarovane stvari, vendar največ do 5 % od zavarovalne vsote zalog in pridelkov. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
C. NADSTANDARDNO ZAVAROVANJE ZALOG IN PRIDELKOV
30. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih zalog zaradi nevarnosti, navedenih v (1). odstavku, 28. člena teh pogojev. K obsegu iz (1). odstavka, 28. člena teh pogojev, zavarovanje krije tudi škodo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:
udarca neznanega vozila ali premičnega delovnega stroja, izteka (lekaže) in samovžiga zalog.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi nevarnosti zaradi: zemeljskega plazu in odtrganja zemljišča, snežnega plazu, poplave ali talne vode ter potresa. Obseg jamstva nevarnosti potresa ureja veljavna klavzula za zavarovanje potresa.
(3) Ko nastane škodni primer, krije zavarovanje tudi stroške čiščenja in odvoza v zvezi z nastalim škodnim primerom na zavarovanih zalogah in pridelkih ter stroške svetovanja za hitrejšo odpravo škode.
(4) Prav tako veljajo določila iz (4). odstavka, 28. člena teh pogojev.
31. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki so nastali zaradi poškodbe ali uničenja zavarovane stvari, vendar največ do 10 % od zavarovalne vsote zalog. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
32. člen VARIANTE KRITIJ ZAVAROVANJA ZALOG IN PRIDELKOV – KPZ
Oblika kritja | Dejanska vrednost | Nova vrednost | |
Opis rizika | Osnovno | Standardno | Nadstandardno |
Požar | + | + | + |
Strela | + | + | + |
Eksplozija | + | + | + |
Padec zračnega plovila ali dela plovila | + | + | + |
Udarec zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja | + | + | + |
Manifestacija ali demonstracija | + | + | + |
Vihar | + | + | + |
Toča | + | + | + |
Svetovanje za hitrejšo odpravo škode | + | + | + |
Vlomska tatvina in rop | do 10 %2 | do 20 %2 | do 30 %2 |
Stroški čiščenja | do 3 %2 | do 5 %2 | do 10 %2 |
Izliv vode | doplačilo | do 3 %2 | + |
Teža snega1 | + | + | |
Žled in meteorne vode | + | ||
Udarec neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja | do 3 %2 | ||
Zemeljski plaz in odtrganje zemljišča | doplačilo | doplačilo | doplačilo |
Snežni plaz | doplačilo | doplačilo | doplačilo |
Iztek (lekaža) | doplačilo | do 3 %2 | do 5 %2 |
Samovžig zalog | doplačilo | doplačilo | do 15 %2 |
Poplava ali talna voda | doplačilo | doplačilo | doplačilo |
1Rizik teže snega ni krit na zalogah in pridelkih, ki se nahajajo v rastlinjakih, šotorskih in balonskih zgradbah vseh vrst.
2 Višina kritja je dana v odstotku od zavarovalne vsote.