Contract

Za uveljavljanje zdravstvenih storitev v Republiki Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Republiki Srbiji ter Črni Gori in Avstraliji veljajo sporazumi o socialnem zavarovanju, ki jih je Slovenija sklenila s temi državami.

Sporazum, sklenjen z Avstralijo, ne ureja posebej obsega in načina uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev napotenih delavcev ter pravil, po katerih je ta delavec socialno zavarovan v času napotitve. Sporazumi z Republiko Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Srbijo ter Črno Goro pa določajo obseg in način uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev v državi, v katero je delavec napoten na delo, in obdobja, v katerih je delavec izvzet iz socialne zakonodaje države, v katero je napoten (npr. sporazum z BiH v 10. členu ureja dogovor o izvzetju, določbe o napotitvah pa najdete v 8. členu sporazuma).

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (BRSSZ), Uradni list RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008

Povzetek:

10. člen

Dogovor o izvzetju

(1) Na skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca se lahko pristojni organi obeh pogodbenic dogovorijo o odstopu od določb 7. do 9. člena tega sporazuma, vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.

(2) Če za zaposlenega po prvem odstavku tega člena velja zakonodaja prve pogodbenice, čeprav je zaposlen na ozemlju druge pogodbenice, se uporabi zakonodaja, kot če bi bil zaposlen na ozemlju prve pogodbenice.

Pristojni organi pa so v skladu s 1. členom sporazuma:

4. »pristojni organi«

za Republiko Slovenijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje;

za Bosno in Hercegovino Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine v sodelovanju s pristojnimi organi v obeh entitetah Bosne in Hercegovine ter Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine:«

Sicer napotitev:

8. člen

Napoteni delavci in druge osebe

(1) Če delodajalec s sedežem na ozemlju ene pogodbenice napoti svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge pogodbenice, velja zanj do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na ozemlju druge pogodbenice zakonodaja prve pogodbenice, kot če bi bil še vedno zaposlen na ozemlju prve pogodbenice. Če je to delo treba podaljšati za obdobje, daljše od predvidenih 24 mesecev, se uporaba zakonodaje pogodbenice, v kateri ima delodajalec sedež, s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se delo opravlja, lahko izjemoma podaljša za največ 24 mesecev.

(2) Osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene pogodbenice in gredo na ozemlje druge pogodbenice, da bi za krajši čas opravljale takšno dejavnost, ostanejo zavarovane po zakonodaji prve pogodbenice, če njihovo bivanje v drugi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če navedena dejavnost zaradi nepredvidljivih razlogov traja več kot 12 mesecev, se lahko uporaba zakonodaje prve pogodbenice s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se dejavnost začasno opravlja, podaljša še za največ 12 mesecev.

(3) Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim prometom, se uporablja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je sedež delodajalca.

(4) Za delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež je na ozemlju druge pogodbenice, se uporablja zakonodaja države, na ozemlju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.

(5) Za posadko ladje in druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporablja zakonodaja pogodbenice, pod zastavo katere ladja plove.

(6) Za osebe, zaposlene v državni upravi, ki so napotene iz ene pogodbenice v drugo, se uporablja zakonodaja pogodbenice, iz katere so bile napotene.