Splošni pogoji za kasko zavarovanje plovil 01-TPK-01/16
Splošni pogoji za kasko zavarovanje plovil 01-TPK-01/16
Splošni pogoji za kasko zavarovanje plovil (v nadaljevanju pogoji) so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki jo zavarovalec sklene z Adriaticom Slovenico Zavarovalno družbo d. d. (v nadaljevanju zavarovalnica).
(1) Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec – oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo in je dolžna plačati premijo.
Zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan oziroma ji pripadajo zavarovalne pravice.
Polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi.
Premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi.
Zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zavarovalne pogodbe zavarovancu.
Franšiza – dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi.
Zavarovalni primer – z zavarovalno pogodbo krit škodni dogodek, ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od volje zavarovanca.
Popolna izguba – izguba plovila z motorjem in opremo v istem trenutku zaradi pomorskih nevarnosti, vlomske tatvine ali ropa.
Posredna škoda – vsaka škoda, ki nastane ali do katere pride zaradi izgube, razvrednotenja in/ali zmanjšane vrednosti plovila, izgube zaslužka, neuporabe plovila itd.
Plovba – plutje in začasni privezi pod nadzorom lastnika ali pooblaščenega uporabnika plovila.
Plovilo – je plovni objekt, namenjen za plovbo po morju; v smislu teh pogojev kot plovilo šteje le čoln, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov in je namenjen osebni uporabi za šport in razvedrilo, ki je naveden na polici in na katerega se nanaša zavarovalno kritje po teh pogojih.
Motor – pogonski motor z električno in vso serijsko opremo, reduktorjem, invertorjem, osovino ali prenosnikom na krmi, vijak-propeler, stroji …
Električna napeljava – akumulatorji, električni stroji in naprave, električne plošče, električne naprave za varovanje, kabli in električni vodi.
Pomožni čoln – je plovilo brez lastne registrske oznake, ki pripada ter se uporablja le v povezavi z matičnim plovilom, na katerega je vezana zavarovalna polica.
Požar – izgorevanje s plamenom izven normalnega kurišča.
Vozel – enota za merjenje hitrosti plovila (morska milja na uro).
Razlet – nenadno razbitje posode zaradi verižne reakcije tekočin, ki ni posledica eksplozije.
Eksplozija – je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
Tržna vrednost – se ugotavlja kot najverjetnejša cena, ki jo lahko dosežemo na trgu na datum ocenjevanja vrednosti.
Vlomska tatvina – tatvina, če storilec ob tem:
a) vlomi v zaklenjeno plovilo (razbije ali vlomi vrata, okno, zapahnjene pokrove ali trup plovila);
b) vdre v zaklenjen prostor plovila skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagovati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
c) vlomi v ograjeno in zaklenjeno hranišče plovila na način, ki se po določilih teh pogojev štejejo za vlomsko tatvino.
Rop – je odvzem plovila ali stvari z namenom protipravne prilastitve, tako da se zoper zavarovanca ali koga drugega, ki se nahaja na plovilu ob vednosti zavarovanca, uporabi sila ali se mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo.
Primeren privez – je tisti privez, ki je na krajevno običajen način opremljen z ustreznimi pripravami in ustreznimi vrvmi, tako da pri običajnih vremenskih razmerah za kraj priveza ne dovoljuje plovilu, da udarja ob dno, obalo ali druge plovne objekte v bližini.
1. člen: SPLOŠNA DOLOČILA
(1) Plovilo je zavarovano pod pogojem, da je vpisano v ustrezni register in ima veljavno dovoljenje za plovbo. To določilo ne velja za plovila, ki jih po veljavnih predpisih ni potrebno vpisati v ustrezni register in ne potrebujejo dovoljenja za plovbo.
(2) Plovilo je zavarovano samo pod pogojem, da z njim upravlja oseba, ki ima veljavno zakonsko predpisano dovoljenje za upravljanje s plovilom, razen v primeru, ko je bilo plovilo ukradeno preko vlomske tatvine.
(3) Netočno navajanje ali namerno prikrivanje podatkov glede okoliščin, ki vplivajo na ocenitev zavarovalnih nevarnosti, je lahko vzrok za izgubo pravice do zavarovalnine ali za prekinitev zavarovalne pogodbe.
2. člen: PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja je plovilo, pogonski motor, obvezna oprema in dodatna oprema, ki je navedena na polici ali na k polici priloženemu seznamu, in sicer:
a) trup, pri jadrnici jambor s standardnimi jadri (po en flok in/ali genoa, eno glavno jadro za vsak jambor), vgrajeno pohištvo, predpisane varnostne naprave in predpisani navigacijski instrumenti ter oprema, ki so serijsko vgrajeni v plovilo;
b) pogonski motor - motor s serijsko vgrajeno opremo in električno napeljavo;
c) obvezna oprema - zakonsko predpisana oprema, glede na tip in velikost plovila;
d) dodatna oprema - naprave in navigacijski instrumenti, ki niso serijsko vgrajeni v plovilo ali obvezni po zakonu, pomožni čolni in njihova oprema, zimske in letne ponjave ter dodatna jadra (npr. spinaker, genaker ...) in oprema za gospodarski ribolov (le pri plovilih, namenjenih za gospodarski ribolov).
(2) Po teh pogojih niso zavarovani televizorji in audio/video aparati (razen če so trdno vgrajeni ali so sestavni del serijske opreme plovila), denar, nakit, krzna, vrednostni papirji, slike, antikvitete in ostali vrednostni predmeti, fotoaparati in kamere, računalniki in računalniška oprema, osebni predmeti in prtljaga, mobilni telefoni, živila, tobak, alkoholne pijače, glasbila ter predmeti, namenjeni za razvedrilo. Prav tako po teh pogojih ni zavarovanja za opremo za potapljanje in vodne športe (npr. surfanje, smučanje na vodi, wakeboard, športni ribolov …).
3. člen: ZAVAROVANE NEVARNOSTI
Zavarovanje po teh pogojih je podano v obsegu, kot izhaja iz police, in lahko zajema:
ŠIRŠE KRITJE
(1) Kasko zavarovanje plovila krije škodo, ki nastane med plovbo in/ali v marini (v vodi in na suhem) ali v ograjenem in zaklenjenem prostoru na kopnem, na komunalnem (komercialnem) privezu ali na prikolici v ograjenem in zaklenjenem prostoru zaradi fizične izgube in poškodbe, do katere pride na zavarovanem plovilu zaradi:
a) pomorskih nevarnosti (brodoloma, nasedanja, potopitve, trčenja z drugim plovilom, udarca v obalo – med plovbo, na sidrišču ali privezu);
b) eksplozije, požara ali direktnega udara strele;
c) poškodbe, ki nastanejo pri izvlačenju na obalo, pri splavitvi, dviganju ali spuščanju;
d) vlomske xxxxxxx xxx xxxx xxxxxxx;
e) vlomske tatvine ali ropa vgrajenega motorja ali obvezne opreme, če je v zaprtem in zaklenjenem prostoru plovila (v kabini pod krovom) ali v zaprti in zaklenjeni shrambi na kopnem ali priklenjena na plovilo;
f) vlomske tatvine dodatne opreme; krita je samo dodatna oprema, posamezno navedena v polici ali na k polici priloženem seznamu k (npr. izvenkrmni motor, dodatna jadra, ladijske vrvi, dodatno sidro, vesla, verige, navigacijski instrumenti, radijska postaja in druga oprema), če je v zaprtem in zaklenjenem prostoru plovila (v kabini pod krovom) ali je pritrjena ali zaklenjena s ključavnico ob nepremičnih delih plovila;
g) vkrcavanja, izkrcavanja ali prekrcavanja tovora ali goriva;
h) objestnega poškodovanja s strani tretjih oseb.
(2) Zavarovalno kritje zajema z zgoraj navedenimi nevarnostmi povezane reševalne stroške, stroške ugotavljanja in likvidacije škode ter nagrade za reševanje, ki so nastali zaradi nastopa zavarovalnega primera in so bili nujni ter razumni. Stroške ugotavljanja in likvidacije škode zavarovalnica krije tudi, če skupaj z zavarovalnino presegajo skupno zavarovalno vsoto, vendar nadomestilo za te stroške ne more biti večje od skupne zavarovalne vsote za plovilo.
OŽJE KRITJE (PLO-PI)
(1) Če je na polici navedena klavzula z oznako PLO-PI, je z zavarovanjem dogovorjeno izključno ožje kritje, in sicer za kritje škode in/ali stroškov, ki so nastali kot posledica popolne izgube ali prepustitve (abandon) zavarovanega plovila.
(2) Zavarovalno kritje zajema z zgoraj navedenimi nevarnostmi povezane reševalne stroške, stroške ugotavljanja in likvidacije škode ter nagrade za reševanje, ki so nastali zaradi nastopa zavarovalnega primera in so bili nujni ter razumni. Stroške ugotavljanja in likvidacije škode zavarovalnica krije tudi, če skupaj z zavarovalnino presegajo skupno zavarovalno vsoto, vendar nadomestilo za te stroške ne more biti večje od skupne zavarovalne vsote za plovilo.
4. člen: RAZŠIRITEV KRITJA
(1) V zavarovanje je vključena le tista razširitev kritja, ki je navedena na polici in za katero je obračunana in plačana dodatna premija. V primeru, da posamezna razširitev ni navedena na polici in zanjo ni obračunana in plačana dodatna premija, so vse nevarnosti iz tega člena izključene iz zavarovanja.
(2) Razširitve kritja so lahko naslednje:
1. Prevoz plovila po kopnem
a) V mejah zavarovalne vsote, navedene v zavarovalni polici, zavarovanje krije tudi škode na plovilu med prevozom na prikolici, in sicer proti nevarnosti prometne nesreče, naravne nesreče, požara in vlomske tatvine ali ropa plovila na prevoznem sredstvu pod pogojem, da so prevozi opravljeni po veljavni cestni zakonodaji;
b) med postankom mora biti prikolica s plovilom v varovanem prostoru ali primerno zaklenjena, tako da je ni mogoče neovirano odpeljati.
2. Plovba v notranjih in celinskih vodah evropskih držav
Z doplačilom za razširitev kritja se meje plovbe razširijo še na vse plovne notranje in celinske vode evropskih držav.
3. Plovilo med tekmovanji
Zavarovane so izguba, poškodbe ali stroški zaradi nevarnosti udeležbe na regati. Razširitev kritja je možna le za potovalne jadrnice in ne za profesionalne tekmovalne jadrnice.
4. Xxxxxxx med oddajanjem v najem proti plačilu
5. Plovilo med uporabo za poučevanje jadranja ali vodenja
Razširitev kritja je podana le pod pogojem, da je na njem vkrcan usposobljen inštruktor ali vaditelj z ustreznim dokazilom.
5. člen: MEJE PLOVBE
(1) Zavarovalno kritje po teh pogojih velja za škodne primere, ki nastanejo v območju dovoljene plovbe plovila, in sicer v notranjih in celinskih vodah Slovenije, v slovenskem, hrvaškem, italijanskem delu Jadrana, najjužneje pa do črte, ki povezuje rt Santa Maria di Leuca (Italija) z rtom Kefali (Krf, Grčija) in rtom Skala pri Butrinskem zalivu (Albanija).
(2) Razširitev geografskih meja plovbe, za katere velja zavarovalno kritje, je možna s posebnim dogovorom in doplačilom na:
a) malo obalno plovbo: obsega plovbo po Jadranskem morju ter delu Jonskega morja, in sicer proti zahodu do rta Santa Maria di Leuca, proti vzhodu pa do rta Katakolo, vključno s pristaniščem Katakolo, Jonskimi otoki in Patraškim, Korintskim in Atenskim zalivom do črte, ki veže rta Kolon in Skili;
b) Sredozemsko morje: obsega področje plovbe v mejah Sredozemskega morja, ki ga na zahodu omejuje linija, ki spaja pristanišči Gibraltar in Ceuta, na vzhodu pa do 30. vzhodnega poldnevnika;
c) druga morja in notranje ali celinske vode: obsega področje plovbe, kot posebej dogovorjeno in navedeno na polici.
6. člen: IZKLJUČENE NEVARNOSTI
Zavarovanje ne krije škod ali stroškov:
(1) ki nastanejo zaradi namernega ravnanja ali hude malomarnosti zavarovanca, oseb katerim prepusti plovilo v upravljanje, oseb, za katere ravnanje odgovarja zavarovanec po zakonu, ali oseb, ki so na plovilu s soglasjem zavarovanca;
(2) ki nastanejo na plovilu in/ali njegovih delih zaradi nepravilnega ali pomanjkljivega vzdrževanja, zapuščenosti, obrabljenosti in dotrajanosti, kakor tudi ne škod, ki niso posledica zavarovane nevarnosti;
(3) ki nastanejo na plovilu zaradi hibe, napake v konstrukciji ali skrite napake materiala ali plovne nesposobnosti;
(4) ki nastanejo zaradi običajnih vremenskih vplivov, kot so mraz, led, zmrzovanje hladilne tekočine, sonca, vročine, zalitja ali zmočitve z meteorno vodo oz. dežja, snega, vetra (do 8 stopnje po Beaufortovi lestvici – jakosti do 34 vozlov oz. do 62 km/h) ter običajnega plimovanja ter zaradi rje, oksidiranja, korozije, kavitacije, mrčesa, glodalcev ali drugih škodljivcev, osmoze, galvanskega toka, starosti, gnilobe ter podobnega iztrošenja zaradi normalne uporabe;
(5) ki nastanejo zaradi poškodovanja, izgube, raztrganja ali odnašanja jader, ponjav, sončnikov, cerad, blazin, privezne ali sidrne vrvi in podobne opreme, razen če je to neposredna posledica višje sile, požara, eksplozije, strele, potopitve, nasedanja, udarca ali trčenja, ropa, kraje in zlonamernih dejanj tretjih oseb ter reševanja plovila;
(6) ki nastanejo kot posledica nedokončanega ali slabo opravljenega popravila prejšnjih poškodb ali zaradi pomanjkljivega ali prepoznega popravila;
(7) ki izvirajo iz obveznosti ali odgovornosti, ki so povezane z estetskim videzom popravljenega dela plovila (npr. barvanje celotnega plovila, kjer gre pri popravljenem delu za estetsko odstopanje);
(8) ki nastanejo zaradi pomanjkljivega ali neprimernega priveza, zaradi nezadostnih ukrepov ali neustreznega načina pri privezovanju ali sidranju, zaradi nezadostnih ukrepov ali nestrokovnega načina pri izvlačenju na obalo, splavitvi, dvigovanju ali spuščanju;
(9) ki nastanejo, ko je bilo plovilo puščeno brez oseb na krovu, na položajih, ki so pod udarcem vetra in valov preko enega kvadranta (t. j. ko ni zavetja za najmanj 270 stopinj kompasa) ali položajih, ki niso v pomorskih pilotih – vodičih (peljarji, piloti) označeni kot primerna sidrišča za manjša plovila;
(10) ki nastanejo zaradi okvare (strojelomne škode) pogonskega motorja, osi, vijaka- propelerja in drugih tehničnih in navtičnih delov ali opreme ter poškodbe motorja zaradi zamašitve hladilnega sistema ali vstopnih odprtin hladilne vode;
(11) ki nastanejo zaradi poplave, zalitja, potresa, vulkanskega izbruha ter kakršnihkoli ožganin (brez razvitega plamena);
(12) na osebnih stvareh in prtljagi;
(13) ki nastanejo zaradi pada predmetov vseh vrst v morje in kraje nepritrjenih predmetov, ki niso na pravem mestu ali pa se ne nahajajo v pokritem ali zaklenjenem prostoru na plovilu;
(14) ki nastanejo zaradi vleke, ne glede na to, ali je bilo zavarovano plovilo uporabljeno za vleko ali pa je bilo samo na tak način reševano, razen v primerih, ko to narekujejo pomorski običaji zaradi dokazane nujne potrebe;
(15) ki nastanejo zaradi uporabe plovila za druge namene, ki niso razvedrilo in šport (npr. dajanje plovila v najem z ali brez posadke), razen če ni drugače dogovorjeno; vendar tudi če je razširitev kritja dogovorjena, kritje velja le pod pogojem, da je bila tovrstna pridobitna dejavnost prijavljena predpisanim organom;
(16) katerih kritje je možno razširiti po 4. členu teh pogojev, razen če je sklenjen tak poseben dogovor in je obračunana in plačana dodatna premija;
(17) ki nastanejo, ko s plovilom upravlja upravljavec, ki nima dovoljenja za plovbo in/ali izpita za upravljanje s plovilom. Izpit mora biti za kategorijo, v katero spada zavarovano plovilo;
(18) ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi nedovoljene trgovine, lova, tihotapstva, prepovedane plovbe ali s tem povezane kršitve uradnih predpisov in podobno, kakor tudi zaradi zaplembe in zaustavitve;
(19) ki nastanejo kot posledica posredne škode, kot so izguba vrednosti ali sposobnosti plovila ali njegovega dela, izguba zaslužka, izguba časa, osebni stroški zavarovanca (potni stroški, nočitve ...), stroški izvedencev, škode zaradi nesposobnosti plovila za regato …
(20) ki nastanejo zaradi kraje zavarovanega plovila ali njegovih delov, medtem ko je plovilo na prikolici, iz fizično nevarovanega in/ali nezavarovanega prostora (prostor, na katerem so zavarovane stvari, mora biti ograjen z dobro vzdrževano ograjo, visoko vsaj 2 m);
(21) ki nastanejo zaradi ionizacije, radioaktivnega žarčenja, ki ga povzroča jedrsko gorivo ali njegovi odpadki, radioaktivnih, toksičnih, eksplozivnih in splošno nevarnih ali kontaminacijskih naprav ali strojev, ki proizvajajo atomsko energijo, eksplozije atomskega jedra, žarčenja, ki ga povzroči umetno pospeševanje atomskih delcev;
(22) ki nastanejo zaradi družbenopolitičnih nemirov, nevarnosti stavk in delavskih nemirov;
(23) ki nastanejo zaradi vojnih nevarnosti, državljanske vojne, revolucij, vstaj, državljanskih nemirov, vojni podobnih operacij; zaplembe, zaustavljanj, ugrabitve (razen v primeru piratstva), razlastitve in iz tega izhajajočih posledic, tudi če so v stanju poskusa, ter zaradi eksplozij min, bomb, torpedov in vsakih ostankov vojne;
(24) ki nastanejo zaradi vlomske tatvine, kraje ali drugih kaznivih dejanj, če dogodek ni prijavljen policiji;
(25) ki nastanejo na zavarovanem plovilu, če je bil upravljavec plovila, medtem ko se je pripetila škoda, pod vplivom mamil ali alkohola (če ima v krvi preko 0,5 g/kg alkohola v krvi oziroma več kot 0,24 mg/l alkohola v izdihanem zraku) ali če odkloni test alkoholiziranosti oziroma prisotnosti mamil v organizmu, razen če se dokaže, da škoda ni v neposredni vzročni zvezi z alkoholom ali mamili.
7. člen: ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vsota je znesek, naveden v polici, ki predstavlja najvišjo obveznost zavarovalnice.
(2) Zavarovalec ob sklenitvi zavarovalne pogodbe posebej navede zavarovalne vsote, za katere zavaruje trup z obvezno opremo, motor in dodatno opremo; seštevek zavarovalnih vsot posameznih delov predmeta zavarovanja je skupna zavarovalna vsota in osnova za obračun premije.
(3) Zavarovalna vsota se določi na osnovi tržne vrednosti zavarovanega predmeta.
(4) Vrednost zavarovanega plovila, ki je sporazumno določena na podlagi cenilnega poročila ali izvedenskega mnenja, se v zavarovalno pogodbo vpiše kot »dogovorjena vrednost« in je obvezna za zavarovalnico in zavarovanca. Stroške izdelave cenilnega poročila ali izvedenskega mnenja je dolžan poravnati zavarovanec. Zavarovalnica lahko izpodbija dogovorjeno vrednost le, če gre za očitno napako ali za goljufijo.
8. člen: VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta polico ali potrdilo o kritju.
(2) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana premija ali prvi obrok, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija ali prvi obrok plačan.
(3) Čas iz prejšnjega odstavka se šteje po uradnem času kraja, v katerem je bila izdana polica; če police ni, pa po uradnem času kraja, v katerem je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
(4) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi oziroma če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred zapadlostjo premije.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(6) Če zavarovalno pogodbo odpoveduje zavarovalnica, lahko skupaj z odpovedjo zavarovalcu ponudi sklenitev nove istovrstne zavarovalne pogodbe. Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu odpovedi in ponudbe za sklenitev nove zavarovalne pogodbe, zavarovalnici sporoči, da se s sklenitvijo nove zavarovalne pogodbe ne strinja. V tem primeru zavarovalno razmerje z iztekom tekočega zavarovalnega leta preneha. Če zavarovalec ob prejemu odpovedi in ponudbe za sklenitev nove zavarovalne pogodbe zavarovalnici ne sporoči ničesar, se šteje, da se zavarovalec s ponudbo za sklenitev nove zavarovalne pogodbe strinja, zato
se zavarovalno razmerje z iztekom tekočega zavarovalnega leta nadaljuje po novi zavarovalni pogodbi. Na podlagi sklenitve nove zavarovalne pogodbe zavarovalnica pošlje zavarovalcu novo polico.
(7) V primeru spremembe lastništva plovila veljavnost police preneha z dnem spremembe lastništva. Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o dejanskem datumu spremembe lastništva in dostaviti kopijo kupoprodajne pogodbe zaradi obračuna povračila premije. O spremembi lastništva je zavarovalec dolžan zavarovalnico nemudoma obvestiti.
(8) Premija se vrne glede na čas koriščenja zavarovalnega kritja. Če je v času veljavnosti zavarovanja nastal zavarovalni primer, zavarovalec ob spremembi lastništva ni upravičen do povračila premije.
(9) Prenos pravic in obveznosti iz zavarovalne pogodbe je možno prenesti na tretjega samo s predhodnim soglasjem zavarovalnice.
9. člen: PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE
(1) Premijo ali njen prvi obrok mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, v primeru dolgoročnih zavarovanj ali zavarovanj za nedoločen čas, pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Določila drugačnih dogovorov se morajo vnesti v polico.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh, še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki. Zavarovalec pošlje premijo zavarovalnici na lastne stroške.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na trajanje, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na trajanje, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnemkoli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta, kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla ob sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) V primeru prekinitve zavarovanja pred koncem zavarovalne dobe zaradi odjave zavarovanega plovila, uničenja, izginotja, kot tudi, če je bilo plovilo pogodbeno odsvojeno (npr. prodano), in v zvezi s plovilom ni bilo vloženih zahtevkov za izplačilo zavarovalnine, vrne zavarovalnica zavarovalcu premijo za neuporabljeni čas zavarovanja od dneva obvestitve zavarovalnice dalje, zmanjšano za običajne administrativne stroške.
(10) V primeru popolne izgube ali prepustitve (abandon) zavarovanega plovila, za katero je bila plačana zavarovalnina, taka pogodba predčasno preneha veljati, v plačilo pa zapade cela letna premija, če pa je ta že bila plačana, se ne vrne.
10. člen: DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice.
(2) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(3) Zavarovanec mora prijaviti pomorsko nezgodo pristaniški upravi (luški kapitaniji), v primeru vloma, xxxxxxx, ropa ali drugega kaznivega dejanja pa tudi pristojni postaji policije.
(4) Zavarovanec mora sprožiti vse pravne in druge ukrepe za zavarovanje vseh pravic proti osebam, odgovornim za škodo, in na zahtevo zavarovalnice priskrbeti podatke in dokumente, ki so potrebni za ugotovitev vrste, vzroka, obsega in višine škode; v nasprotnem primeru lahko zavarovalnica zmanjša zavarovalnino za znesek utrpele škode, kot posledico opustitve zavarovančevih dolžnosti.
(5) Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice priskrbeti več ponudb ladjedelnic ali ustreznih delavnic za popravilo plovila in omogočiti zavarovalnici, da si ogleda škodo na zavarovanem plovilu, preden preda plovilo ali del plovila v popravilo. Pri prijavi škode je zavarovanec dolžan priložiti naslednje dokumente:
a) potrjeno prijavo pristaniški upravi (luški kapitaniji) in/ali postaji policije o pomorski nezgodi;
b) zapisnik policije v primeru vloma, tatvine, ropa ali drugega kaznivega dejanja;
c) izbris iz pomorskega registra v primeru tatvine plovila;
d) račun stroškov popravila s specifikacijo materiala in opravljenega dela ali cenilni zapisnik;
e) dokazila o drugih stroških, ki jih želi uveljaviti v skladu z določili pogojev.
(6) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
(7) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki zaradi tega nastane.
11. člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
Zavarovalnica ima pravico:
a) ugotoviti vrsto, vzrok, obseg in višino škode, pri čemer se zavarovanec obvezuje zagotoviti polno sodelovanje in pomoč;
b) nadzorovati popravilo plovila;
c) po potrebi zahtevati, da obračun škode ali račun za popravilo plovila pregleda in potrdi strokovnjak, ki ga imenuje zavarovalnica;
d) če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi obroki tekočega zavarovalnega leta in jih lahko zavarovalnica pobota z obračunano zavarovalnino.
12. člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalnino v 30 dneh od dneva, ko je zavarovanec vložil pisni zahtevek in ji predložil vse podatke in dokumentacijo, s katero se ugotavlja njena obveznost iz zavarovalne pogodbe.
13. člen: POPOLNA IZGUBA
(1) Popolna izguba plovila je izguba plovila z motorjem in opremo ali izguba trupa. Izguba samo motorja in/ali opreme ni popolna izguba plovila.
(2) Če je zavarovano plovilo popolnoma izgubljeno, se iz zavarovanja povrne škoda v višini njegove tržne vrednosti oziroma, če je bila vrednost dogovorjena – v višini dogovorjene vrednosti, vendar ne več, kot znaša zavarovalna vsota.
(3) Popolna izguba plovila je lahko dejanska ali izvedena popolna izguba.
(4) Za dejansko popolno izgubo se v smislu teh pogojev šteje, če zavarovano plovilo v celoti potone, ne da ga bi bilo mogoče dvigniti, če je plovilo uničeno, če izgine in je preteklo več kot tri mesece, odkar je zavarovanec o njem prejel zadnje obvestilo, ter v primeru takšne poškodbe plovila, ki se ne da popraviti in zaradi katere zavarovano plovilo preneha biti stvar določene vrste (kljub popravilu ni več sposobno za plovbo). Če je plovilo izginilo, se predpostavlja, da je do popolne izgube prišlo na dan, ko je bila prejeta poslednja vest o njem.
(5) Zavarovanec ali zavarovalnica imata pravico predlagati rešitev zavarovalnega primera, kot da je nastala popolna izguba, tudi v primeru, če je popolna izguba neizogibna ali če izdatki za reševanje in stroški za popravilo, ki bi bili potrebni, presegajo tržno vrednost zavarovanega plovila - izvedena popolna izguba.
(6) Zavarovalnica ali zavarovanec izgubita pravico iz predhodnega odstavka, če v dveh mesecih od dne, ko sta izvedela za okoliščine, na katere se sklicujeta, ne izkoristita te pravice z obrazloženim pisnim zahtevkom za tak način reševanja zavarovalnega primera pri nasprotni stranki. Zavarovančev zahtevek mora biti nepogojen in se mora nanašati na zavarovano plovilo v celoti.
(7) Če zavarovalnica ugodi zavarovančevemu zahtevku za izplačilo zavarovalnine zaradi popolne izgube oziroma ga ne izpodbija v enem mesecu po prejemu, mu izplača zavarovalnino v višini tržne vrednosti plovila pred nastankom škode, zmanjšano za vrednost rešenih delov.
(8) Z ugoditvijo zavarovančevemu zahtevku iz predhodnih odstavkov oziroma z izplačilom zavarovalnine preidejo na zavarovalnico vse pravice, ki jih ima zavarovanec na zavarovanem plovilu, razen če se jim zavarovalnica ob tej priložnosti ne odpove.
14. člen: DELNE ŠKODE
(1) V primeru delne škode na plovilu plača zavarovalnica samo stroške, nujno potrebne za popravilo plovila, da se zavarovano plovilo vrne v stanje, kot je bilo neposredno pred škodnim dogodkom, vendar največ do višine njegove tržne vrednosti v trenutku nastanka škodnega dogodka in brez odbitka amortizacije.
(2) Ob poškodbi ali izgubi pogonskega motorja in njegovih sklopov, jader, ponjav, tubusov, gumenjakov, blazin, vgrajene tehnične in navtične opreme ali druge podobne opreme, kadar so ti deli oziroma oprema starejši od pet let, se za določitev višine zavarovalnine uporablja amortizacija po pravilih stroke. Ne glede na starost poškodovanih ali uničenih delov plovila pa obračunana zavarovalnina za posamezni del ne sme presegati njegove tržne vrednosti v trenutku nastanka škode. Amortizacija – amortizacijske stopnje so objavljene na spletni strani zavarovalnice xxx.xx.xx.
(3) V primeru poškodbe, izgube ali uničenja dodatne opreme, kakor tudi pomožnega čolna z/brez motorja, rezervnega motorja, premične tehnične in navtične opreme, inventarja in prikolice za prevoz plovila, zavarovalnica plača zavarovalnino v mejah in sorazmerno njihovi tržni vrednosti v trenutku nastanka škode, toda v nobenem primeru zavarovalnina ne sme preseči zavarovalne vsote za ta del, navedene v polici, če je taka zavarovalna vsota posebej navedena. Dodatna oprema, ki ni navedena na seznamu, priloženem k polici, ni predmet zavarovalnega kritja.
(4) Zavarovalnica plača z računi izkazane stroške prevoza do najbližjega pooblaščenega serviserja.
15. člen: OMEJITVE PRI DELNIH ŠKODAH
(1) Zavarovalnica krije delne škode, nastale zaradi vlomske tatvine, pod pogojem, da so zavarovani predmeti varovani s primernimi protivlomskimi napravami ali so zaklenjeni v zaprtem prostoru (na plovilu ali na kopnem) in da je ob vlomski tatvini prišlo do poškodovanja teh varnostnih naprav. To določilo ne velja za pomožne čolne v času, ko so na plovilu vkrcane osebe.
(2) Ostale delne škode:
1. Motor in njegovi sklopi, električna napeljava, akumulatorji in oprema
ter izvenkrmni motorji
Poškodbe navedenih delov krije zavarovalnica le v primeru, če so te nastale kot neposredna posledica požara, eksplozije, strele, višje sile, vlomske tatvine, nasedanja, udarca ali trčenja s fiksnim ali drugim plovnim objektom, potopitve ali zalitja plovila z vodo zaradi visokih valov v slabih vremenskih razmerah ter zlonamernega dejanja tretjih oseb. Pri poškodbi ali uničenju pete pogonskega motorja obračunana zavarovalnina ne sme presegati vrednosti pete ob nastanku škodnega dogodka. Zavarovanje ne krije škod, nastalih zaradi slabega delovanja oziroma zamašitve hladilnega sistema ali vodnih črpalk. Zavarovanje ne krije škod na izvenkrmih motorjih, ki so nastale pri njihovem padcu v vodo.
2. Jadra
Zavarovanje krije škodo na jadrih v primeru, da je ta nastala kot neposredna posledica loma jambora, jadrnika, križev, debla, na katere so bila pričvrščena, ali je škoda posledica požara, eksplozije, strele, nasedanja, udarca ali trčenja, zlonamernih dejanj tretjih oseb ali vandalizma. Zavarovanje ne krije škode na špinakerju in deformacije jader.
3. Pomožni čolni
Zavarovanje krije le popolno izgubo pomožnih čolnov, četudi ta ni posledica popolne izgube zavarovanega plovila.
16. člen: OSNOVE ZA OBRAČUN ŠKODE
(1) Osnova za obračun škode je tržna vrednost zavarovanega predmeta v trenutku pred škodnim dogodkom. Za določitev tržne vrednosti zavarovanega predmeta lahko zavarovalnica imenuje izvedenca, ki pred začetkom popravila oceni tržno vrednost zavarovanega predmeta pred nastankom škode in višino nastale škode. Oceno stroškov popravil lahko v soglasju z zavarovalnico naroči tudi zavarovanec.
(2) Zavarovanec mora škodo in stroške izkazati z računi.
(3) Če je zavarovalna vsota na polici nižja od tržne vrednosti plovila (podzavarovanje) v času pred nastankom zavarovalnega primera, zavarovalnica izplača zavarovalnino v razmerju med zavarovalno vsoto in tržno vrednostjo plovila.
(4) Če se je zaradi popravila plovila ali zamenjave delov povečala tržna vrednost plovila, zavarovalnica obračunano zavarovalnino zmanjša za ugotovljeno povečanje tržne vrednosti plovila.
(5) Zavarovalnica ima pravico odbiti od vsakega izplačila zavarovalnine tržno vrednost rešenih delov. Zavarovanec se ne more izogniti temu odbitku s tem, da rešene dele preda zavarovalnici.
17. člen: STROŠKI, POVZROČENI NEPOSREDNO Z NASTOPOM ZAVAROVALNEGA PRIMERA
Zavarovančevi stroški, ki so nastali neposredno zaradi nastopa škodnega dogodka, se priznajo, če so bili nujni in razumni, vendar v okviru in največ do višine zavarovalne vsote.
18. člen: STROŠKI DVIGANJA POTOPLJENEGA PLOVILA OZ. ODSTRANJEVANJE RAZBITIN
(1) Stroški odstranjevanja ali dviganja razbitin po nalogu oblasti, če je predmet zavarovanja poškodovan zaradi ene od zavarovanih nevarnosti, so kriti do 50 % zneska vrednosti zavarovalne vsote plovila.
(2) Povrnejo se le, če je zavarovalnica pisno priznala izgubo plovila in se strinjala z izborom izvajalca.
(3) Stroški se plačajo neodvisno od drugih, z zavarovanjem kritih škod.
(4) V nobenem primeru zavarovalnica ni dolžna dvigniti ali odstraniti plovila.
19. člen: DRUGI STROŠKI – OMEJITVE
(1) Stroški nadurnega dela, dela na državne praznike in stroški nujnega prevoza predmetov, potrebnih za popravilo, se povrnejo samo do višine, ki velja za redni delovni čas oziroma do višine cene za običajni prevoz.
(2) Škode, ki bi jih utrpelo plovilo ob reševanju drugega plovila ali imetja, se povrnejo z odbitkom prejete nagrade za reševanje, pri čemer se v polici navedena franšiza ne upošteva.
(3) Kadar je treba plovilo zaradi nezmožnosti popravila v pristanišču, v katerem je, premestiti v drugo pristanišče, krije zavarovanje tudi te stroške, kakor tudi stroške, ki so potrebni za to, da se plovilo začasno usposobi za plovbo (pogonsko gorivo, vlečenje in zavarovalno premijo za posebno zavarovanje med premeščanjem).
(4) Stroški pregleda dna plovila zaradi nasedanja so kriti tudi, kadar se naknadno izkaže, da dno ni bilo poškodovano. Ta določba se v primeru popolne izgube plovila ne uporablja.
(5) Stroški odstranjevanja barve in barvanja so kriti samo v tistem delu, ki je potreben za popravilo poškodovanega dela.
(6) Kadar zavarovanec, po oceni zavarovalnice, neutemeljeno zavlačuje s popravilom škode, lahko zavarovalnica zmanjša znesek zavarovalnine za toliko, kolikor se je cena popravila zaradi zavlačevanja zvišala.
20. člen: NAGRADE ZA REŠEVANJE
(1) Iz zavarovanja se povrnejo nagrade za reševanje zavarovanega plovila pred nevarnostmi, kritimi z zavarovanjem, ki jih je zavarovanec dolžan plačati, kot tudi stroški postopka pri določitvi nagrade.
(2) Kadar zavarovano plovilo reši plovilo istega lastnika, se šteje, da sta lastnika različna, s tem da se presoja o višini nagrade prepusti sporazumno izbranemu arbitru.
(3) Kadar je zavarovano plovilo podzavarovano, se povrnejo nagrade in stroški le v sorazmernem delu.
21. člen: STROŠKI REŠEVANJA
(1) Zavarovalnica plača stroške, ki jih je imel zavarovanec, da bi se izognil škodi zaradi neposredne nevarnosti ali da bi zmanjšal že nastalo škodo, če so bili porabljeni razumno ali v soglasju z njo in če gre za škodo, ki je krita z zavarovanjem.
(2) Ti stroški se priznajo ne glede na koristen izid tudi tedaj, če skupaj z zavarovalnino presegajo zavarovalno vsoto, vendar nadomestilo za te stroške ne more biti večje od zneska zavarovalne vsote.
22. člen: ODBITNA FRANŠIZA
(1) Odbitna franšiza, ki je navedena v polici, se uporabi pri vsakem posameznem zavarovalnem primeru, razen če gre za popolno izgubo plovila.
(2) Če so stroški dviganja in/ali reševanja primerni in se je s tem preprečila popolna izguba plovila ali njegovih posameznih delov, ki so kot del plovila v polici posebno ovrednoteni, ter če se takšna izguba dejansko prepreči, se ti stroški ne bodo upoštevali kot stroški za delne škode (partikularne havarije) in bodo povrnjeni brez uporabe franšize.
23. člen: BONUS
(1) Če v preteklem letu zavarovanec ni imeli prijavljene škode, zavarovalnica pri obnovi zavarovanja prizna zavarovancu bonus na zavarovalno premijo.
(2) V primeru prijave škode, za katero zavarovalnica izplača zavarovalnino ali oblikuje škodno rezervacijo, se bonus v naslednjem zavarovalnem letu zniža za 10 %. Po preteku zavarovalnega leta brez škod, se bonus zviša za 10 %, vendar največ do 30 %.
(3) Navedeno velja le pod pogojem, da zavarovanje zavarovanega plovila pri zavarovalnici ni bilo prekinjeno za več kot 12 mesecev.
24. člen: IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve so obvezne za obe stranki.
25. člen: ODSTOP ZAVAROVANČEVIH PRAVIC
(1) Z izplačilom zavarovalnine preidejo na zavarovalnico do višine izplačanega zneska vse odškodninske pravice, ki jih ima zavarovanec do oseb, odgovornih za nastalo škodo.
(2) Zavarovanec je dolžan sprejeti vse pravne in druge ukrepe za zavarovanje vseh odškodninskih pravic do oseb, odgovornih za nastalo škodo, in preskrbeti ter izročiti zavarovalnici vse potrebne dokumente. Če zavarovanec opusti te ukrepe, je zavarovalnica prosta svojih obveznosti nasproti zavarovancu v obsegu, v katerem je ta opustitev prispevala k škodi.
26. člen: NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
27. člen: SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora pisno obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v 15 dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega bivališča oziroma njegove firme ali sedeža.
(3) Če poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (npr. zaradi preselitve, odklonitve sprejema ...), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se
vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan 1. poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
28. člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec do preklica dovoljuje zavarovalnici in njenim pooblaščenim podjetjem za zastopanje in posredovanje zavarovanj, da v svojih zbirkah shranjujejo, obdelujejo in uporabljajo njegove osebne podatke, ki so potrebni za izvajanje zavarovanja in za namene obveščanja zavarovalca in zavarovanca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov.
(2) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici, da posreduje osebne podatke (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte) tudi drugim družbam, ki so z zavarovalnico v kapitalskih povezavah, ter drugim, z zavarovalnico povezanim odvisnim ali obvladujočim družbam. Podatke lahko uporabijo samo za namene neposrednega trženja, med drugim za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov. Zavarovalec tudi dovoljuje, da zavarovalnica nujne podatke pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov in jih posreduje biroju zelene karte ali drugemu organu, ki rešuje škodne primere.
(3) Zavarovalec oziroma zavarovanec lahko kadarkoli zahteva, da se preneha z uporabo njegovih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja po prejšnjem odstavku. Zavarovalnica se obvezuje, da bo najkasneje v 15 dneh preprečila uporabo osebnih podatkov, za katero je bilo dano dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena.
(4) Zavarovalnica se obvezuje, da bo vse osebne podatke skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
29. člen: REŠEVANJE SPOROV
(1) Zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec lahko v 15 dneh po prejemu pisne odločitve zavarovalnice vloži pisno pritožbo na zavarovalnico, ki mora pritožbo obravnavati skladno z internim pravilnikom. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(2) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, iz določenih razlogov pa tudi pred Varuhom dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu.
(3) Za razmerja iz zavarovalne pogodbe, ki niso urejena s temi pogoji, se uporablja slovensko pravo.
(4) V primeru sodnega spora je za reševanje pristojno sodišče v Kopru.
(5) Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Xxx xxxxxxxxx 0, Xxxxxxxxx.