SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA NEDELNIČARSKIH POSOJIL
SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA NEDELNIČARSKIH POSOJIL
(INVEST-POS-ND-I/21)
I. POGLAVJE - UVOD
1. člen
UPORABA SPLOŠNIH POGOJEV ZAVAROVANJA
SID banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Pooblaščena institucija) opravlja posle, opredeljene z Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP – Ur. l. RS št. 2/04, 56/08 — ZSIRB in 82/15) kot zastopnik Republike Slovenije na podlagi Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB - Ur.l. RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 — ZBan-2 in št. 61/20 - ZDLGPE).
Vse pravice in obveznosti Pooblaščene institucije po teh splošnih pogojih zavarovanja delničarskih posojil (v nadaljevanju »Splošni pogoji«) so pravice in obveznosti Republike Slovenije, v imenu Republike Slovenije pa jih uveljavlja in izvršuje Pooblaščena institucija, če ni s predpisi drugače določeno.
2. člen
POMEN IZRAZOV
Poudarjeni izrazi se v teh splošnih pogojih in v zavarovalni polici, če ni drugače določeno, uporabljajo v naslednjih pomenih:
• Čakalna doba - časovno obdobje, ki mora preteči za nastop Zavarovalnega primera.
• Država gostiteljica (investicije) - država, v kateri ima sedež Projektno podjetje.
• Investicija (vlaganje, naložba) -- vsaka oblika vložka Investitorja v Projektno podjetje na območju Države gostiteljice, vključno s sredstvi, kapitalskim deležem, dolgovi, terjatvami in drugimi upravičenji, v povezavi s katero se odobrava Posojilo.
• Investicijski projekt - projekt ali sklop projektov, ki jih bo izvajalo projektno podjetje, kot je to določeno v Zahtevku za zavarovanje in od Zavarovanca posredovani dokumentaciji.
• Investitor - pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni Zavarovanec v smislu teh splošnih pogojev in ki izvaja Investicijo v Projektno podjetje na območju Države gostiteljice.
• Investicijski sporazum / sporazum o vlaganju - sporazum sklenjen med Zavarovancem in/ali Investitorjem in Državo gostiteljico, ki opredeljuje pravice in obveznosti strank v zvezi z Investicijo.
• Lastni delež Zavarovanca - delež Škode, ki jo prevzema Zavarovanec in znaša najmanj 5%.
• Lokalna valuta - valuta Države gostiteljice.
• Maksimalen znesek skupne obveznosti - znesek, opredeljen v Zavarovalni polici, ki predstavlja najvišjo možno obveznost Pooblaščene institucije za katerikoli zavarovani rizik ali katerokoli kombinacijo zavarovanih rizikov.
• Najvišja zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovalnega kritja, je najvišja Zavarovalna vsota, ki je na voljo za zavarovalno kritje Pooblaščene institucije, iz katerega je lahko plačana Škoda:
1. za prvo Zavarovalno obdobje - zavarovalna vsota, določena v Zavarovalni polici; in
2. za vsako naslednjo Zavarovalno obdobje - v 1. točki zgoraj omenjena zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu s 33. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Obstoječa zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovalnega kritja, naslednji znesek zavarovalnega kritja:
1. za prvo Zavarovalno obdobje - Obstoječa zavarovalna vsota, določena v Zavarovalni polici; in
2. za vsako naslednjo Zavarovalno obdobje - v 1. točki zgoraj omenjena Obstoječa zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu s 33. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Odstotek (zavarovalnega) kritja - delež Škode, ki jo prevzema Pooblaščena institucija in znaša največ 95%.
• Obrok(i) odplačila posojila - predstavljajo redne obroke poplačila glavnice in/ali rednih pogodbenih obresti Zavarovanega posojila.
• Posojilna pogodba ali Posojilo - sporazum o odplačnem zagotavljanju sredstev Projektnemu podjetju za določen namen, sklenjen med Zavarovancem in Projektnim podjetjem (Nedelničarsko posojilo).
• Projektno podjetje - pravna oseba v Državi gostiteljici, pod neposredno ali posredno kontrolo Investitorja, s katero je sklenjena Posojilna pogodba.
• Prosto uporabljiva valuta - USD, JPY, GBP, EUR, kakor tudi katerakoli druga valuta, ki je kot taka opredeljena v Zavarovalni polici.
• Rezervirana zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovanega rizika razlika med Najvišjo in Obstoječo zavarovalno vsoto v vsakem Zavarovalnem obdobju.
• Regres - povračilo Škode, do katerega pride po izplačilu Zavarovalnine.
• Škoda - celotni znesek zapadlih (zavarovanih) terjatev, stroški za preprečevanje nastanka Škode in stroški povezani z regresnim postopkom.
• Upravičenec do zavarovalnine - Zavarovanec ali oseba, v korist katere je prenesena pravica do Zavarovalnine.
• Vlada države gostiteljice (investicije):
1. sedanja ali katerakoli vladna oblast (ne glede na vrsto nasledstva ali njeno mednarodno priznanje), ki ima efektivno kontrolo nad katerimkoli delom ozemlja ali nad celotnim ozemljem Države gostiteljice (investicije) ali njenem kateremkoli političnem ali ozemeljskem delu, vključno s katerimkoli odvisnim ozemljem, in
2. katerakoli druga javna oblast Države gostiteljice ali v Državi gostiteljici, kateri so po zakonih države gostiteljice podeljena regulatorna pooblastila.
• Zahtevek za izplačilo zavarovalnine - vloga za izplačilo Zavarovalnine, ki jo predloži Upravičenec do zavarovalnine.
• Zahtevek za zavarovanje - Zavarovančev dokončni zahtevek za zavarovanje, vključno z vsemi prilogami, dokumentacijo in korespondenco, posredovano s strani Zavarovanca.
• Zavarovalec – Xxxxxxxxxxx oziroma druga pravna oseba, ki s Pooblaščeno institucijo sklene Zavarovalno pogodbo in se zaveže plačati Zavarovalno premijo. Kadar se določbe teh Splošnih pogojev smiselno nanašajo tako na Zavarovanca kot tudi na Zavarovalca, se uporablja le izraz Zavarovanec.
• Zavarovalna pogodba - sporazum o zavarovanju med Zavarovancem in Pooblaščeno institucijo v obliki Zavarovalne police, katere sestavni deli so:
• Splošni pogoji,
• Zahtevek za zavarovanje in
• vsi drugi pisni dogovori med Zavarovancem in Pooblaščeno institucijo, dodatki, priloge in spremembe.
• Zavarovalna polica - listina o sklenjeni Zavarovalni pogodbi, ki vsebuje vse bistvene elemente zavarovalnega razmerja.
• Zavarovalna premija - znesek, ki ga Zavarovanec plača Pooblaščeni instituciji in je določen v Zavarovalni polici na podlagi vsakokrat veljavnega cenika.
• Zavarovalnina - znesek, do katerega je upravičen Upravičenec do zavarovalnine zaradi nastopa Zavarovalnega primera.
• Zavarovalno obdobje - Polletna obdobja, ki se pričnejo z datumom sklenitve Zavarovalne pogodbe in nadaljujejo z zaporednimi polletnimi obletnicami tega datuma, razen v kolikor je v Zavarovalni pogodbi drugače določeno.
• Zavarovalni primer - škodni dogodek ali dogodki, ki so ob sklenitvi Zavarovalne pogodbe bodoči, negotovi in neodvisni od izključne volje strank Zavarovalne pogodbe, ob nastopu katerih lahko Upravičenec do zavarovalnine uveljavlja pravico do izplačila Zavarovalnine.
• Zavarovanec - Posojilodajalec.
• Zavarovano posojilo - Posojilo opredeljeno v Zavarovalni pogodbi, ki je namenjeno zlasti za:
- pridobitev premičnega ali nepremičnega premoženja za Projektno podjetje,
- pridobitev drugih premoženjskih upravičenj za Projektno podjetje,
- obratna sredstva Projektnega podjetja,
- pridobitev pravic na področju intelektualne lastnine,
- financiranje drugih obveznosti Projektnega podjetja.
Doba trajanja Zavarovanega posojila ne sme biti krajša od treh let in ne daljša od 15 let, šteto od prvega črpanja posojila pa do njegovega popolnega poplačila, kot je predvideno v Posojilni pogodbi.
3. člen
ZAVAROVALNA POGODBA
Z Zavarovalno pogodbo se Pooblaščena institucija zavezuje, da bo, če bo nastopilZavarovani primer, Upravičencu do zavarovalnine v pogodbeno dogovorjenem obsegu in pod pogoji iz Zavarovalne pogodbe izplačala Zavarovalnino. Zavarovanec pa se s to Zavarovalno pogodbo obvezuje, da bo Pooblaščeni instituciji plačal Zavarovalno premijo in izpolnil druge obveznosti, določene v Zavarovalni pogodbi.
Pooblaščena institucija ne odgovarja za obveznosti iz Zavarovalne pogodbe, če je tedaj, ko je bila sklenjena, Zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal.
4. člen
SKLENITEV IN TRAJANJE ZAVAROVALNE POGODBE TER NJENE SPREMEMBE
Zavarovalna pogodba, sklenjena med Pooblaščeno institucijo in Zavarovancem, je popoln in končen sporazum o zavarovanju Nedelničarskega posojila.
Zavarovalna pogodba je sklenjena z dnem sklenitve Zavarovalne police, le-ta pa je sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Če se Zavarovalna pogodba sklepa z izmenjavo pisem, elektronske pošte ali na kak drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi, ki dovoljujejo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina izjave, se šteje, da je Zavarovalna pogodba sklenjena, ko Pooblaščena institucija prejme tako izjavo Zavarovanca, s katero se strinja s predlagano vsebino Zavarovalne police.
Zavarovanec pridobi zavarovalno kritje, razen če z Zavarovalno pogodbo ni določeno drugače, z iztekom štiriindvajsete ure dneva, ko je bila sklenjena Zavarovalna pogodba, in traja do izteka štiriindvajsete ure dneva, ki je naveden v Zavarovalni pogodbi kot dan prenehanja zavarovalnega kritja.
Zavarovalno kritje se v vsakem primeru izteče ob plačilu oziroma prenehanju predmeta zavarovanja iz 5. člena Splošnih pogojev.
Določila Zavarovalne pogodbe se lahko spreminjajo ali dopolnjujejo samo s pisnim sporazumom, ki ga sklenejo pooblaščeni predstavniki obeh strank.
II. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA
5. člen
PREDMET ZAVAROVANJA
Predmet zavarovanja so denarne terjatve Zavarovanca po Posojilni pogodbi do zneska dogovorjene zavarovalne vsote, in sicer:
a) terjatve iz naslova glavnice in
b) terjatve iz naslova rednih pogodbenih obresti, v kolikor je to dogovorjeno z Zavarovalno pogodbo. Predmet zavarovanja niso:
a) pogodbene kazni, penalne ter zamudne obresti in podobno,
b) terjatve po Posojilni pogodbi, ki so na dan sklenitve Zavarovalne pogodbe že zapadle,
c) terjatve, nastale zaradi uresničitve rizikov, ki niso izrecno dogovorjeni v Zavarovalni polici,,
d) stroški, ki jih je imel Zavarovanec v zvezi z dokazovanjem nastanka, vrste oziroma višine Škode v povezavi z Zahtevkom za izplačilo zavarovalnine,
e) terjatve, ki jih Zavarovanec ni uspel uveljaviti v sodnem ali drugem postopku zoper Projektno podjetje, pri čemer izključitev kritja velja le za komercialne rizike ter podaljšano zamudo plačila.
6. člen
ZAVAROVALNO KRITJE
Zavarovanec uživa zavarovalno kritje, če ne dobi plačane denarne terjatve iz Posojilne pogodbe zaradi nastopa Zavarovalnega primera iz 19. člena, na podlagi nastanka enega, več ali vseh skupin rizikov, navedenih v 7. členu teh pogojev.
7. člen
ZAVAROVANI RIZIKI
V splošnih pogojih in/ali Zavarovalni polici je določeno, da Zavarovanec uživa zavarovalno kritje za nastanek Škode ob nastopu Zavarovalnega primera iz enega, več ali vseh naslednjih skupin rizikov:
1. Nekomercialni riziki:
− rizik transferja,
− ekspropriacija,
− vojna in civilni nemiri,
− razdrtje pogodb (s strani vlade države gostiteljice,
− odklonitev pravnega varstva,
− katastrofni riziki.
2. Komercialni riziki:
− insolventnost.
3. Podaljšana zamuda plačila.
Zavarovanec je dolžan nemudoma oziroma najkasneje v roku 30-ih dni na primeren način obvestiti Pooblaščeno institucijo o nastopu kateregakoli zavarovanega rizika, razen če le-ta temelji na splošno znanih dejstvih.
8. člen
OMEJITVE TRANSFERJA
Zavarovanje pred omejitvami transferja krije Škodo, nastalo zaradi:
1. vsakega ukrepa s strani Vlade države gostiteljice, ki neposredno ali posredno preprečuje bodisi Zavarovancu bodisi Projektnemu podjetju:
− konvertiranje Lokalne valute v valuto Zavarovalne pogodbe z namenom odplačila Posojila v skladu s Posojilno pogodbo, vključno z odklonitvijo konverzije po tečaju, ki je vsaj tako ugoden kot referenčni devizni tečaj; ali
− transfer zneska odplačila Posojila v valuti Zavarovalne pogodbe izven Države gostiteljice; in
2. odklonitve Države gostiteljice (ali drugih oseb, ki so po zakonih Države gostiteljice pooblaščene za reguliranje in delovanje deviznih trgov), da odobri zahtevek Zavarovanca za tako konverzijo in/ali transfer.
9. člen
RAZLASTITEV (EKSPROPRIACIJA)
Zavarovanje pred rizikom razlastitve krije Škodo, nastalo zaradi ukrepov, ki jih je Vlada države gostiteljice sprejela, usmerjala, odobrila, ali uzakonila oziroma h katerim je dala svoje soglasje, in so ekspropriatorni v smislu drugega odstavka tega člena ter predstavljajo:
1. administrativen ukrep; ali
2. zakonodajni akt, ki za svoje izvajanje ne zahteva nadaljnjih zakonskih, drugih pravnih ali administrativnih ukrepov.
Ukrep je ekspropriatoren, če:
1. prepreči Zavarovancu prejem obroka ali obrokov posojila;
2. prikrajša Zavarovanca za njegove upniške pravice iz jamstev ali komercialnih garancij za odplačilo obroka ali obrokov Posojila, ki je ali, ki so neplačani zaradi komercialnih razlogov; ali
3. prikrajša Zavarovanca ali Projektno podjetje za uporabo ali nadzor nad s strani Zavarovanca, ali Projektnega podjetja za račun Zavarovanca, deponiranimi sredstvi (bodisi v Lokalni valuti ali v valuti Zavarovalne pogodbe) pri finančni instituciji v Državi gostiteljici, namenjenimi odplačilu obroka ali obrokov po Posojilni pogodbi.
Zaporedni ukrepi Vlade države gostiteljice, katerih skupen učinek je ekspropriatoren v smislu 2. odstavka tega člena, štejejo za potrebe tega člena za en ukrep.
Noben ukrep ne bo štel za ekspropriatornega, če predstavlja nediskriminatoren ukrep, ki jih vlade v dobri veri običajno sprejemajo v javnem interesu, kot so zagotavljanje javne varnosti, povečanje prihodkov, zaščita okolja ali reguliranje gospodarskih dejavnosti, razen če so s strani Vlade države gostiteljice oblikovani tako, da bi imeli razlastitvene učinke.
Kršitev pogodbenih obveznosti Vlade države gostiteljice do Zavarovanca ali Projektnega podjetja sama po sebi še ne predstavlja ekspropriatornega ukrepa.
10. člen
VOJNA IN CIVILNI NEMIRI
Zavarovanje pred rizikom vojne in civilnih nemirov krije Škodo zaradi neplačila obroka ali obrokov Xxxxxxxx, ki je takojšnja in neposredna posledica vojnih dejanj (napovedane ali nenapovedane vojne), revolucije, vstaje, državljanske vojne ali konflikta manjših razsežnosti, terorizma ali sabotaže, ki povzroči:
1. uničenje, izginotje ali fizično poškodovanje nepremičnega premoženja ali opredmetenih sredstev (razen plemenitih kovin, dragih kamnov, umetniških del, starin, denarja ali dokumentov) na katerih v Državi gostiteljici Projektno podjetje utrpi škodo, ob tem da se je to premoženje uporabljalo v glavnem v zvezi z Investicijskim projektom; ali
2. najmanj 365 zaporednih dni trajajočo nezmožnost opravljanja tistega poslovanja, ki je bistveno za finančni obstoj Projektnega podjetja.
Zavarovalno kritje za rizike vojne in civilnih nemirov se nanaša le na dejanja izvedena s prvenstvenim namenom, da se dosežejo politični cilji. Kritje se ne nanaša na dejanja, katerih prvenstven namen je, da se dosežejo delavski, študentski ali drugi nepolitični cilji.
11. člen
RAZDRTJE POGODB
Zavarovanje pred rizikom razdrtja pogodb krije Škodo, nastalo zaradi katerihkoli enostranskih dejanj ali opustitev Vlade države gostiteljice ali drugih javnopravnih oseb v Državi gostiteljici, ki predstavljajo nepriznavanje, razdrtje oziroma kršitev pogodb in sporazumov, sklenjenih z Zavarovancem, Investitorjem in/ali Projektnim podjetjem in so v zvezi z Zavarovanim posojilom, zlasti še v primerih iz 12. člena.
V primerih, ko razdrtje pogodb s strani Vlade države gostiteljice izpolnjuje tudi kriterije za izplačilo Škod iz naslova drugih zavarovanih rizikov, lahko Zavarovanec prijavi Škodo na osnovi kateregakoli zavarovanega rizika.
12. člen
ODKLONITEV PRAVNEGA VARSTVA
Zavarovanje pred odklonitvijo pravnega varstva krije Škodo, ki je nastala zaradi katerekoli kršitve obveznosti Države gostiteljice do Zavarovanca, kjer:
1. je Zavarovancu pri njegovem prizadevanju za poplačilo terjatev iz Posojilne pogodbe brez njegove krivde ali malomarnosti, neposredno ali preko vsiljenih očitno neprimernih postopkovnih ovir, zavrnjen ali odklonjen pristop do sodnega ali arbitražnega foruma, ki je v svojih odločitvah od izvršne veje oblasti Države gostiteljice neodvisen, ki se drži primernih procesualnih standardov in je pooblaščen, da odloči o zahtevku; ali
2. Zavarovanec kljub najboljšim naporom, da pospeši poplačilo terjatev iz Posojilne pogodbe v skladu s pravom, pravili in postopki, ki se uporabljajo v Državi gostiteljici, v 365 zaporednih dneh ne more doseči končne in zavezujoče odločitve o svoji terjatvi; ali
3. Zavarovanec v 365 zaporednih dneh, po dnevu, ko je uporabil vse razpoložljive ukrepe, razen tistih, ki jih je za izterjavo podvzel brez soglasja Pooblaščene institucije, ne more doseči izvršljivosti take končne in zavezujoče odločitve.
13. člen
KATASTROFNI RIZIKI
Zavarovanje pred katastrofnimi riziki krije Škodo, ki bi Zavarovancu nastala zaradi neplačila obroka ali obrokov Zavarovanega posojila zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi, orkani in rušilni valovi.
V Zavarovalni pogodbi so lahko v prvem odstavku tega člena določeni riziki iz zavarovanja izvzeti, zavarovalno kritje pa lahko, če je v Zavarovalni pogodbi tako določeno, zajema tudi druge rizike.
Zavarovanje ne krije škode pred katastrofnimi riziki, za katere ima Zavarovanec kako drugo zavarovalno kritje za primere uničenja ali poškodovanja premoženja.
14. člen
INSOLVENTNOST
Zavarovanje za primer insolventnosti Projektnega podjetja krije Škodo, ki Zavarovancu nastane zaradi neplačila obroka ali obrokov Zavarovanega posojila zaradi:
1) pravnomočno sodno potrjenega sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
2) neuspešno pravnomočno končane prisilne izvršbe,
3) izdane pravnomočne odločbe sodišča o uvedbi sodne poravnave, ki zajema vse upnike (prisilna poravnava)
4) izdane pravnomočne odločbe sodišča ali drugega pristojnega organa za uvedbo stečaja.
S soglasjem pooblaščene institucije nastopi Zavarovalni primer tudi takrat, ko je:
1) bilo dano soglasje vseh upnikov k sklenjenemu sporazumu o finančnem prestrukturiranju,
2) ko so bili pooblaščeni instituciji ponujeni dokazi o nekoristnosti ukrepov proti Projektnemu podjetju, ker ni izgledov za plačilo Zavarovanega posojila, oziroma ni mogoče pričakovati uspeha od predloga za uvedbo stečaja ali prisilne izvršbe.
15. člen
PODALJŠANA ZAMUDA PLAČILA
Zavarovanje za primer podaljšane zamude plačila krije Škodo, ki nastane v primeru neplačila obroka ali obrokov Zavarovanega posojila v pogodbeno dogovorjenem roku.
16. člen
SPLOŠNE OMEJITVE ODGOVORNOSTI POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija ni v nobenem primeru dolžna izplačati Zavarovalnine za kakršnokoli škodo, oziroma je upravičena zahtevati povrnitev že izplačane Zavarovalnine za kakršnokoli Škodo, ki bi nastala zaradi:
1. kateregakoli dejanja ali opustitve :
− ki je bilo dogovorjeno med Zavarovancem in Projektnim podjetjemali med Zavarovancem in tretjo osebo, razen če je bil tak dogovor dosežen s silo ali grožnjo;
− Zavarovanca ali Projektnega podjetja, ki ni v skladu s predpisi Države gostiteljice, ali ki predstavlja neizpolnitev obveznosti do Vlade države gostiteljice, ali ki je v nasprotju z zagotovili, ki so bila le-tej dana; ali
2. kateregakoli zakona, odloka ali uredbe, ki na dan sklenitve Zavarovalne pogodbe velja v Državi gostiteljici, ali kateregakoli dejanja ali opustitve Vlade države gostiteljice oziroma kateregakoli drugega dogodka, ki se je zgodil pred datumom sklenitve Zavarovalne pogodbe.
Pooblaščena institucija ni dolžna Zavarovancu izplačati Zavarovalnine oziroma je upravičena zahtevati povrnitev že izplačane Zavarovalnine v primeru sprejetja ukrepov Države gostiteljice ali javnih oblasti zaradi morebitnih neporavnanih zakonskih ali drugih obveznosti Zavarovanca ali Projektnega podjetja do Države gostiteljice ali tretjih oseb.
Pooblaščena institucija prav tako ni dolžna izplačati Zavarovalnine za kakršnokoli Škodo, oziroma je upravičena zahtevati povrnitev že izplačane Zavarovalnine za kakršnokoli Škodo, če
− je bila Posojilna pogodba sklenjena ali izvajana v nasprotju s slovenskimi predpisi, predpisi Države gostiteljice ali druge merodajne države;
− je prišlo do začasnih ukrepov sodišč v civilnem pravdnem postopku;
− je prišlo do odločbe v pravdnem ali drugem postopku, s katero se tožba Zavarovanca zavrne kot neupravičena, in to iz razlogov, ki so upravičeni glede na pravila in navade, ki veljajo v mednarodnih poslovnih odnosih;
− Zavarovano posojilo ni bilo realizirano v denarju;
− je Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije sprejel materialne spremembe Posojilne pogodbe, zlasti spremembe roka za črpanje oziroma amortizacijskega načrta (reprogram) ter tem podobnih pogojev ali spremembe v zvezi z varščinami ali jamstvi za terjatve iz Posojilne pogodbe,
− dogovorjene varščine ali jamstva za terjatve iz Posojilne pogodbe, ki so pogoj za obstoj zavarovalnega kritja niso bile uporabljene oziroma so bile uporabljene nepravočasno ali nepravilno,
− je prišlo do Škode zaradi dejanj Zavarovanca, za katera ni pridobil soglasja Pooblaščene institucije,
− Pooblaščena institucija ne prejme obvestila o nastanku rizika podaljšane zamude plačila v roku določenem v 7.členu Splošnih pogojev,
− je Zavarovanec kršil druge obveznosti iz Zavarovalne pogodbe.
Izključeno je kritje Škode:
1. ki je posledica sprememb tečajev valut in/ali devalvacije, ne glede na to, ali so spremembe vrednosti valut posledica tržnih razmer ali dejanj Vlade gostiteljice oziroma monetarnih oblasti;
2. nastale po uvedbi sankcij, prepovedi ali omejitev v skladu s sprejetimi odločitvami Združenih narodov, predpisi Evropske unije ali tretjih držav;
3. ki je posledica vojne (in sovražnosti neposredno pred in po izbruhu) med katerimikoli od naštetih držav: Republiko Kitajsko, Francijo, Rusijo, Združenim Kraljestvom ali ZDA;
4. ki je posredno ali neposredno posledica, ali jo je moč pripisati:
a) ionizirajočemu sevanju ali radioaktivni kontaminaciji z jedrskimi snovmi, ali z jedrskimi odpadki pri izgorevanju jedrskih snovi,
b) poslovanju Projektnega podjetja, ki utegne povzročati radioaktivnost, toksičnost, eksplozivnost, onesnaženje ipd.,
c) uporabi orožja, ki vključuje jedrsko fizijo in/ali fuzijo ali druge podobne reakcije ali snovi.
III. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNINE
17. člen
OBRAČUN ZAVAROVALNINE
Zavarovalnina se izplača Upravičencu do zavarovalnine. Zavarovalnina predstavljala dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja, izražen v valuti Zavarovalne pogodbe in bo krila:
1. v primerih omejitev transferja znesek namenjen za odplačilo obroka ali odplačila obrokov Xxxxxxxx, ki ne bodo mogli biti konvertirani in/ali znesek, namenjen za odplačilo obroka ali odplačila obrokov Xxxxxxxx, ki ne bodo mogli biti transferirani;
2. v primeru ekspropriacije:
− pod 1. točko 2. odstavka 9. člena: znesek odplačila dospelega obroka ali obrokov Posojila, ki jih Zavarovanec ni prejel;
− pod 2. točko 2. odstavka 9. člena: unovčljivo vrednost (ugotovljeno pred nastankom ekspropriatornega ukrepa, ki povzroči Škodo) jamstev ali komercialnih garancij, za katere je bil Zavarovanec prikrajšan;
− pod 3. točko 2. odstavka 9. člena znesek deponiranih sredstev, namenjenih za odplačilo dospelega obroka ali obrokov Posojila, za katere sta bila Zavarovanec ali Projektno podjetje prikrajšana; in
3. v primeru vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe, odklonitve pravnega varstva, katastrofnih rizikov,
znesek odplačila dospelega obroka ali obrokov Xxxxxxxx, ki jih Zavarovanec ni prejel;
4. v primeru insolventnosti ali podaljšane zamude plačila znesek dospelega obroka ali obrokov Xxxxxxxx, ki jih Zavarovanec ni prejel,
pod pogojem, da skupni znesek Zavarovalnine za kakršnokoli Škodo v kateremkoli Zavarovalnem obdobju za kateregakoli od rizikov pod točkami od 1. do 4. zgoraj ne presega Obstoječe zavarovalne vsote za tak rizik na dan dospelosti obroka ali obrokov Xxxxxxxx, ki jih Zavarovanec ni prejel.
Pooblaščena institucija jamči za izplačilo Zavarovalnine za neplačane obroke Posojila zgolj od dneva dospelosti posameznega obroka, kot je dogovorjeno v Posojilni pogodbi. Če Zavarovanec zaradi nastopa rizikov ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe, nastopa katastrofnih rizikov, podaljšane zamude plačila ali insolventnosti zahteva predčasno odplačilo Posojila, in je ob tem že potekla Čakalna doba, bo Pooblaščena institucija Zavarovancu izplačala, v dogovorjenem odstotku zavarovalnega kritja, znesek neodplačane glavnice in pripadajočih, natečenih neplačanih rednih pogodbenih obresti po Posojilni pogodbi, in sicer do dneva Zavarovančeve zahteve po predčasnem odplačilu. Skupni znesek izplačane Zavarovalnine v teh primerih ne sme preseči Obstoječe zavarovalne vsote za katerikoli rizik na dan zahteve za predčasno odplačilo Posojila.
Če Pooblaščena institucija izplača Zavarovalnino za neplačilo obroka Posojila zaradi ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe, nastopa katastrofnih rizikov ali podaljšane zamude plačila, krije tudi nadaljnja zaporedna neplačila, če so posledica istih dogodkov. Če Pooblaščena institucija izplača Zavarovalnino, Zavarovancu pa so plačani nadaljnji obroki posojila, mora Zavarovanec ob naslednjem neplačilu vložiti nov Zahtevek za izplačilo zavarovalnine.
Če je Projektno podjetje pri Zavarovancu ali tretjih osebah najelo tudi druga posojila ali jamčilo za druga posojila, vendar ta posojila pri Pooblaščeni instituciji niso zavarovana (Nezavarovana posojila) in se ugotovi, da je na datum nastopa Zavarovalnega primera, Projektno podjetje (kot dolžnik ali porok) odplačalo večji odstotek takih Nezavarovanih posojil v primerjavi z Zavarovanim posojilom, bo Pooblaščena institucija prilagodila Zavarovalnino, izplačljivo po teh Splošnih pogojih (ali, če je Zavarovalnina že bila izplačana, zahtevala sorazmerno vračilo Zavarovalnine) tako, da se bosta odstotka poplačila izenačila. Če je Projektno podjetje opravilo odplačila Nezavarovanih posojil pred datumi dospelosti, se skupni znesek takšnih odplačil odšteje od Zavarovalnine, ki jo je Pooblaščena institucija dolžna izplačati.
18. člen
SKUPEN ZGORNJI LIMIT KRITJA
Zavarovalnina za katerokoli Škodo v nobenem primeru ne more presegati najmanjšega od naslednjih zneskov, ki se glede na ustrezen Zahtevek za izplačilo zavarovalnine določajo po datumu nastopa Zavarovalnega primera:
-Maksimalnega zneska skupne obveznosti,
-Obstoječe zavarovalne vsote xxx
-zneska, ki predstavlja dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja Zavarovanega posojila.
19. člen
DATUM NASTOPA ZAVAROVALNEGA PRIMERA IN IZRAČUNA ZAVAROVALNINE
Zavarovalnina se izračuna na datum nastopa Zavarovalnega primera. Zavarovalni primer nastopi v primeru:
1. omejitev transferja - na dan, s katerim izteče 90-dnevni rok, v katerem Zavarovanec ali Projektno podjetje, v skladu z zakoni, uredbami in postopki Države gostiteljice, brez uspeha zahteva konverzijo in/ali transfer pod pogojem, da Zavarovanec v Državi gostiteljici lahko zakonito in prosto razpolaga z Lokalno valuto ali z valuto Zavarovalne pogodbe, v katero je bila Lokalna valuta konvertirana.
2. ekspropriacije:
- v primerih pod 1. točko drugega odstavka 9. člena: na dan dospelosti obroka ali obrokov Xxxxxxxx, za katere je bil Pooblaščeni instituciji predložen Zahtevek za izplačilo zavarovalnine, pod pogojem 365 zaporednih dni trajajočega neplačila Zavarovancu v primeru enega ali vsakega nadaljnjega in nezaporednega obroka Xxxxxxxx;
- v primerih pod 2. točko drugega odstavka 9. člena: dan pred nastankom prikrajšanja, pod pogojem 365 zaporednih dni trajajočega prikrajšanja Zavarovanca in
- v primerih pod 3. točko drugega odstavka 9. člena: dan pred nastankom prikrajšanja pod pogojem, 365 zaporednih dni trajajočega prikrajšanja Zavarovanca ali Projektnega Podjetja.
3. vojne in civilnih nemirov:
- v primerih pod 1. odstavkom 10 člena: na dan dospelosti obroka ali obrokov Xxxxxxxx, za katere je bil pooblaščeni instituciji predložen Zahtevek za izplačilo zavarovalnine, pod pogojem 90 zaporednih dni trajajočega neplačila Zavarovancu v primeru neplačila enega ali vsakega nadaljnjega in nezaporednega obroka Xxxxxxxx.
4. razdrtja pogodbe in/ali odklonitve pravnega varstva:
- v primeru pod 11. členom: naslednji dan po razdrtju pogodbe;
- v primerih pod 1. točko 12. člena: naslednji dan po začetku učinkovanja odklonitve pristopa Zavarovanca in/ali Projektnega podjetja do sodnega oziroma arbitražnega foruma, ali
- v primerih pod 2. in 3. točko 12. člena: naslednji dan po poteku rokov iz teh točk.
5. katastrofnih rizikov
- v primerih iz 13. člena: naslednji dan po nastanku uničenja ali poškodovanja.
6. insolventnosti
- v primerih iz 14. člena: na dan nastanka zavarovanega rizika.
7. podaljšane zamude plačila
- v primerih iz 15. člena: na dan, s katerim izteče 90-dnevna čakalna doba, ki prične teči z dnem zapadlosti zavarovane denarne terjatve po Posojilni pogodbi oziroma od dneva zadnjega delnega plačila, ki je bilo opravljeno v času čakalne dobe.
V primeru, ko po zahtevi po predčasnem odplačilu Posojila, v skladu z drugim odstavkom 17. člena, Pooblaščena institucija Zavarovalnino poravna pred dospelostjo obrokov odplačila, se za datum nastopa Zavarovalnega primera šteje datum zahteve po predčasnem plačilu.
20. člen
ODTEGLJAJI
Od vsakega zneska po Zavarovalni pogodbi obračunane Zavarovalnine se v višini odstotka zavarovalnega kritja odštejejo ustrezne vrednosti vseh nadomestil Škode ali drugih koristi, ki jih je Zavarovanec prejel iz katerihkoli virov, razen s strani Pooblaščene institucije, ter razen denarnih sredstev, ki jih je prejel kot nadomestilo za Škodo v lokalni valuti, v kolikor in v takem obsegu, kot so bili ti denarni prejemki preneseni in odstopljeni Pooblaščeni instituciji in ne morejo biti spremenjeni v Prosto uporabljivo valuto ter transferirani iz Države gostiteljice.
Ne glede na druge določbe teh splošnih pogojev, Pooblaščena institucija pri izplačilu Zavarovalnine Zavarovancu ne bo plačala Škode v večji višini kot znaša odstotek Zavarovalnega kritja. Pooblaščena institucija ne bo izplačala večje Zavarovalnine, kot jo je po Zavarovalni polici dolžna, pri čemer bo pri izplačilu Zavarovalnine upoštevala zneske, ki se plačajo po katerikoli drugi zavarovani polici, ki jo ima Zavarovanec za zavarovanje katerihkoli rizikov iz Posojilne pogodbe.
Pooblaščena institucija je upravičena, da pri izplačilu Zavarovalnine le to zmanjša za vsak znesek, ki ga Zavarovanec dolguje Pooblaščeni instituciji.
21. člen
VALUTA ZAVAROVALNE POGODBE IN REFERENČNI DEVIZNI TEČAJI
Valuta Zavarovalne pogodbe je enaka valuti Posojilne pogodbe.
Vse zneske in vrednosti v zvezi z Zavarovalno pogodbo, ki so izražene v tuji valuti (Zavarovalna premija, Zavarovalnina, nadomestila stroškov, Regres, ipd.) se preračuna v evrsko protivrednost po referenčnem tečaju Evropske centralne banke (ECB) ali Banke Slovenije (za valute, ki niso uvrščene na dnevno tečajno listo ECB), veljavnem na dan izstavitve računa oziroma (iz)plačila.
Vsa plačila s strani Pooblaščene institucije bodo pri konverzijah in transferjih, ki jih opravlja Zavarovanec ali kdo drug v njegovem imenu, upoštevaje lokalne predpise in poslovno prakso v Državi gostiteljici, izračunana brez upoštevanja provizij in stroškov.
IV. POGLAVJE - OCENA ŠKOD IN SUBROGACIJA
22. člen
ZAHTEVEK ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Zavarovanec mora najkasneje v roku treh let od nastanka Zavarovalnega primera vložiti popoln Zahtevek za izplačilo Zavarovalnine, ki mu priloži tudi original Zavarovalne police in ga glede njegove upravičenosti utemeljiti z listinami s katerimi dokazuje:
(a) obstoj, zapadlost in nespornost terjatev po Posojilni pogodbi,
(b) višino nastale Škode,
(c) obstoj in veljavnost s Posojilno pogodbo dogovorjenih zavarovanj in jamstev in
(d) vse druge listine, nujne za obravnavo Zavarovalnega primera, ki jih zahteva Pooblaščena institucija.
Pooblaščena institucija bo pričela z obravnavo Zahtevka za izplačilo zavarovalnine po prejemu vseh zahtevanih dokazil, s čimer se Zavarovančev Zahtevek za izplačilo zavarovalnine šteje kot popoln. Kot popoln velja zahtevek, na podlagi katerega se lahko jasno in nedvoumno ugotovi nastanek Zavarovalnega primera ter obstoj in obseg Škode. Zahtevka za izplačilo zavarovalnine, ki je vložen v času trajanja Čakalne dobe, Pooblaščena institucija ne bo obravnavala.
Vse listine v tujem jeziku, s katerimi Zavarovanec utemeljuje izplačilo zahtevka, morajo biti na zahtevo Pooblaščene institucije predložene v overjenem prevodu v slovenski jezik.
23. člen
UMIK, ZNIŽANJE IN ZASTRANJE ZAHTEVKA ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Zavarovanec lahko Zahtevek za izplačilo zavarovalnine umakne ob vsakem času, pred izplačilom Zavarovalnine.
Zahtevek za izplačilo zavarovalnine lahko Zavarovanec umakne tudi v vsakem času pred izvršenimi prenosi in odstopi iz 27. člena.
Če v 90 dneh po zahtevi Pooblaščene institucije, da Zavarovanec priskrbi dodatne informacije ali dokaze v zvezi s Škodo, Zavarovanec teh informacij in dokazov ne dostavi, ali če ni podvzel vseh ustreznih naporov, da bi le-te priskrbel, lahko Pooblaščena institucija domneva, da je Zavarovanec Zahtevek za izplačilo zavarovalnine umaknil.
Zavarovanec je dolžan o vseh prejetih nadomestilih in ostalih postavkah, ki so kot odtegljaji določeni v 20. členu Splošnih pogojev, v času od vložitve Zahtevka za izplačilo zavarovalnine do izplačila Zavarovalnine, obvestiti Pooblaščeno institucijo in za ta celoten znesek znižati Zahtevek za izplačilo zavarovalnine.
V primeru, da Zavarovanec v roku treh let od dneva nastanka Zavarovalnega primera ne vloži popolnega Zahtevka za izplačilo zavarovalnine, pravica Zavarovanca zahtevati Zavarovalnino zastara.
24. člen
MAKSIMALNI ROKI ZA DOLOČITEV IN IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Pooblaščena institucija je dolžna v roku 30 dni po predložitvi popolnega Zahtevek za izplačilo zavarovalnine določiti svojo obveznost glede plačila Zavarovalnine in izplačati Zavarovalnino.
Zavarovalnina bo izplačana pod pogojem, da sta Zavarovanec in/ali Projektno podjetje opravila vse prenose in odstope, kot jih zahteva 27. člen.
V primeru kršitve roka za obvestilo o nastopu zavarovanega rizika, razen obvestila o nastanku rizika podaljšane zamude plačila, bo Pooblaščena institucija zadržala izplačilo Zavarovalnine do ugotovitve višine škode, ki ji je bila s tem povzročena. Znesek izplačane Zavarovalnine bo zmanjšan za ugotovljeno škodo.
25. člen
DELNO IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Če zavarovanec tudi z ustreznimi napori ne more priskrbeti vseh dokazov, ki jih za določitev zneska Zavarovalnine Pooblaščena institucija zahteva, priskrbel pa je vse s strani Pooblaščene institucije zahtevane dokaze za ugotovitev, da je Pooblaščena institucija Zavarovalnino dolžna izplačati, Pooblaščena institucija na zahtevo Zavarovanca določi in izplača Zavarovalnino v roku in pod pogoji iz 24. člena.
Sporni del Zavarovalnine Pooblaščena institucija zadrži do prejema dokazil, na podlagi katerih je mogoče določiti dokončno višino Zavarovalnine.
26. člen
REVIZIJA ODLOČITEV O PLAČILU ZAVAROVALNINE
Vsaka odločitev Pooblaščene institucije o izplačilu ali odklonitvi izplačila Zavarovalnine je lahko podvržena reviziji, kot sledi:
1. Zavarovanec lahko kadarkoli v treh letih po odločitvi Pooblaščene institucije predloži zahtevek za prej zavrnjeno ali dodatno izplačilo Zavarovalnine, ob pogoju, da je zahtevek:
− podprt z novimi dokazi, ki jih Zavarovanec z ustreznim preverjanjem ob odločitvi Pooblaščene institucije ni imel ali ni mogel imeti, in da je zahtevek
− s strani Zavarovanca predložen v 365 dneh po odkritju teh dokazov.
2. Pooblaščena institucija lahko v petih letih po izplačilu Zavarovalnine, ko odkrije dokaze, da Zavarovanec do celotnega zneska izplačila ni bil upravičen, zahteva vrnitev izplačanega zneska v višini razlike med izplačano Zavarovalnino ter zneskom Zavarovalnine, do katere bi bil Zavarovanec dejansko upravičen.
27. člen
PRENOSI, ODSTOPI IN SUBROGACIJA TER OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA PO PREJEMU ZAVAROVALNINE
Zavarovanec je dolžan na zahtevo Pooblaščene institucije ali sodišča, brezpogojno in nepreklicno odstopiti in na Pooblaščeno institucijo prenesti, do višine odstotka zavarovalnega kritja:
1. v primeru škode zaradi vojne in civilnih nemirov ali ekspropriacije iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 9. člena, terjatve iz Posojilne pogodbe, skupaj s stranskimi pravicami, s katerimi so te terjatve zavarovane in ki odgovarjajo obrokom plačila, na katere se nanaša obveznost izplačila Zavarovalnine, ter vse terjatve, pravna sredstva in druge Zavarovančeve pravice, do kateregakoli povzročitelja Škode, za katero bo Pooblaščena institucija izplačala Zavarovalnino;
2. v primeru škode zaradi omejitve transferja ali ekspropriacije iz 3. točke drugega odstavka 9. člena, vse Zavarovančeve pravice do deponiranih sredstev v Lokalni valuti ali v Valuti zavarovanja, ki so bila predmet omejitve transferja ali ekspropriacije in ki odgovarjajo obrokom plačila, na katere se nanaša obveznost izplačila Zavarovalnine;
3. v primeru škode zaradi insolventnosti ali podaljšane zamude plačila, terjatve iz Posojilne pogodbe, skupaj s stranskimi pravicami, s katerimi so te terjatve zavarovane in ki odgovarjajo obrokom plačila, na katere se nanaša obveznost izplačila Zavarovalnine, ter vse terjatve, pravna sredstva in druge Zavarovančeve pravice, do kateregakoli povzročitelja Škode, za katero bo Pooblaščena institucija izplačala Zavarovalnino.
Zavarovanec bo Pooblaščeni instituciji dostavil vse potrebne dokumente, po potrebi overjene, in opravil druga dejanja, ki bi jih Pooblaščena institucija zahtevala za učinkovito izvršitev prenosov in odstopov po tem členu.
Če Projektno podjetje razpolaga s katerokoli pravico v zvezi s Škodo, za katero je Pooblaščena institucija dolžna izplačati Zavarovalnino, mora Zavarovanec doseči, da prenose in odstope po tem členu opravi Projektno podjetje.
Če prenos pravic ni mogoč ali če Pooblaščena institucija Zavarovancu tako naroči, mora Zavarovanec storiti vse potrebno za uveljavitev teh pravic v svojem imenu in za račun Pooblaščene institucije.
Ne glede na subrogacijo je Zavarovanec, vse do končnega poplačila v regresnem postopku, še naprej dolžan ravnati po navodilih Pooblaščene institucije.
Po prejemu Zavarovalnine mora Zavarovanec v dogovoru z ali po navodilih Pooblaščene institucije sprejeti vse potrebne in razumne ukrepe za izterjavo Škode (Regres), v nujnih primerih pa mora ukrepati samostojno kot dober gospodar ter o svojih aktivnostih poročati Pooblaščeni instituciji.
Če Zavarovanec uspe v celoti ali delno izterjati Škodo, mora Pooblaščeni instituciji vrniti sredstva, ki so mu bila izplačana kot Zavarovalnina. Regres se deli v razmerju med Odstotkom zavarovalnega kritja in Lastnim deležem zavarovanca, pri čemer obveznost Zavarovanca preneha, ko višina vrnjenih sredstev doseže znesek izplačane Škode, povečane za zakonske zamudne obresti.
Sredstva, ki jih Zavarovanec prejme iz naslova Regresa, mora nakazati na račun Pooblaščene institucije v roku osmih dni.
V. POGLAVJE - DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA
28. člen
PRIJAVA OKOLIŠČIN, POROČANJE IN PRIPRAVA INFORMACIJ
Zavarovanec je dolžan pred sklenitvijo Zavarovalne pogodbe pisno sporočiti Pooblaščeni instituciji vsa dejstva in okoliščine, ki bi lahko vplivale na sklenitev Zavarovalne pogodbe, ki so pomembne za oceno rizika in so mu znane, bi mu morale biti znane ali mu niso mogle ostati neznane. Zavarovanec je Pooblaščeni instituciji dolžan obrazložiti tudi določila pogodb v zvezi s Posojilom, četudi je Pooblaščena institucija pregledala dokumentacijo in nanjo ni imela pripomb.
V zavarovalni dobi in v naslednjih 24 mesecih po izteku zavarovalne dobe, kakor tudi v obdobju petih 5 let po plačilu Zavarovalnine (vključno z vsakim delnim plačilom), mora zavarovanec:
1. v 90 dneh po zaključku vsakega poslovnega leta Projektnega podjetja priskrbeti kopije njegove letne bilance stanja, izkaza poslovnega izida in druge finančne izkaze, ki jih Pooblaščena institucija lahko zahteva in ki so pripravljeni v skladu z računovodskimi načeli, določenimi v Zavarovalni polici;
2. hraniti dokumente prejšnje točke na svojem sedežu ali drugem s Pooblaščeno institucijo dogovorjenem kraju;
3. takoj obvestiti pooblaščeno institucijo o:
− vsaki bistveni spremembi vrste in obsega dejavnosti Projektnega podjetja ali Investicijskega projekta,
− vsaki prepovedi razpolaganja s premoženjem Projektnega podjetja,
− uvedbi likvidacije ali kateregakoli insolvenčnega postopka zoper Projektno podjetje, Investitorja ali Zavarovanca, in
− statusni spremembi ter vsakem dogodku, ki spremeni identiteto družbe ali pravno naravo Projektnega podjetja, Investitorja ali Zavarovanca, zlasti pa še o vseh bistvenih spremembah glede lastniške strukture, sedeža in kraja opravljanja glavne dejavnosti Projektnega podjetja, Investitorja ali Zavarovanca;
4. tekoče dostavljati Pooblaščeni instituciji tiste izkaze, podatke ali druge informacije, ki jih Pooblaščena institucija lahko zahteva in so v ustrezni zvezi z Zavarovalno pogodbo ali Zavarovanim posojilom; in
5. dovoliti veljavno pooblaščenim Predstavnikom pooblaščene institucije, da:
− pregledujejo, preverjajo in razmnožujejo poslovne knjige, zapise in finančne izkaze Zavarovanca in Projektnega podjetja, kjerkoli se nahajajo; ter da
− nadzirajo Investicijski projekt, pregledujejo premoženje Projektnega podjetja ne glede na to, kje se nahaja in pridobivajo informacije od uslužbencev, zaposlenih, računovodij, svetovalcev in odvetnikov Zavarovanca in/ali Projektnega podjetja, sprašujejo o zadevah, ki se nanašajo na Zavarovalno pogodbo ali Zavarovano posojilo.
Zavarovanec dovoljuje Pooblaščeni instituciji in morebitnemu pozavarovatelju ter se zavezuje, da bo Projektno podjetje podalo ustrezno izjavo, s katero bo dovolilo Pooblaščeni instituciji in morebitnemu pozavarovatelju, na njuno zahtevo obisk in nadzor Projektnega podjetja, še posebej z vidika upoštevanja prepovedi prisilnega in otroškega dela, prepovedi podkupovanja in spoštovanja okoljevarstvenih in socialnih predpisov.
Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije ne sme spreminjati ali sprejeti katerihkoli sprememb Posojilne pogodbe, vključno s stranskimi dogovori, ki se nanašajo na Zavarovano posojilo.
Pooblaščena institucija si na stroške Zavarovanca pridržuje pravico zahtevati prevod kateregakoli od omenjenih dokumentov, ki so napisani v tujem jeziku.
29. člen
DRUGE DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA
Zavarovanec se v času veljavnosti Zavarovalne pogodbe zavezuje, da bosta Zavarovanec in Projektno podjetje pri svojem poslovanju ter v zvezi s Posojilno pogodb in Zavarovalno pogodbo ravnala:
- z ustrezno skrbnostjo kot bi ravnala, če predmetni posojilni posel ne bi bil zavarovan;
- v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije, Države gostiteljice ter dobrimi poslovnimi običaji in mednarodnimi smernicami, še posebej glede prepovedi prisilnega in otroškega dela, prepovedi podkupovanja in spoštovanja okoljevarstvenih in socialnih predpisov. Če Zavarovanec in/ali Projektno podjetje ne bosta ravnala v skladu z zahtevami, podanimi v tem odstavku, je odgovornost Pooblaščene institucije izključena in bo Zahtevek za izplačilo Zavarovalnine zavrnjen in/ali zahtevano vračilo morebitnih že izplačanih Zavarovalnin.
Zavarovanec bo v ta namen od Projektnega podjetja pred sklenitvijo Posojilne pogodbe pridobil tudi ustrezno izjavo:
- da bo premoženje Projektnega podjetja zavarovano na dejansko vrednost, in sicer zoper takšna tveganja, kot je to običajno za družbe, ki opravljajo podobno dejavnost in imajo podobno premoženje v kraju, kjer opravlja svojo dejavnost Projektno podjetje;
- o spoštovanju določil iz druge alineje prejšnjega odstavka in jo posredoval Pooblaščeni instituciji v 15 dneh po podpisu Zavarovalne pogodbe. Enako izjavo pa bo priložil tudi k morebitnemu Zahtevku za izplačilo zavarovalnine.
Zavarovanec se v času veljavnosti Zavarovalne pogodbe prav tako zavezuje:
- obveščati Pooblaščeno institucijo o datumih izvršenih črpanj po Posojilni pogodbi, in sicer najkasneje v roku osmih dni po izvršitvi posameznega črpanja;
- da brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije ne bo predčasno zahteval poplačila terjatev po Posojilni pogodbi;
- na primeren način obvestiti Pooblaščeno institucijo o vsaki spremembi okoliščin, razen splošno znanih, za katere izve ali bi jih kot dober strokovnjak moral vedeti in ki bi utegnile biti pomembne za spremljanje rizikov, zlasti tistih, ki imajo lahko za posledico povečanje rizikov v zvezi z nastankom Zavarovalnega primera;
- da brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije ne bo dovolil črpanja, če se po sklenitvi Zavarovalne police pojavijo okoliščine, za katere izve ali bi jih kot dober strokovnjak moral vedeti in ki imajo za posledico povečanje rizikov v zvezi z nastankom Zavarovalnega primera;
- kot dober strokovnjak pravočasno sprejeti in storiti vse predpisane, dogovorjene in vse druge razumne ter običajne ukrepe, ki bi bili potrebni, da se prepreči nastanek ali zmanjša verjetnost nastanka Zavarovalnega primera in da, v kolikor Zavarovalni primer nastane, stori vse kar je v njegovih močeh, da se prepreči in zmanjša Škoda ter poveča možnost in uspešnost Regresa;
- delovati skladno z navodili Xxxxxxxxxxx institucije za preprečevanje in zmanjševanje Škode ter povečanje možnosti in uspešnosti Regresa;
- na zahtevo Pooblaščene institucije v čim krajšem času posredovati vse informacije in omogočiti pregled in razmnoževanje vseh poslovnih knjig, knjigovodskih in drugih evidenc ter dokumentacije, s katerimi razpolaga sam ali katerakoli oseba iz njegove sfere, in ki se nanašajo na zavarovane terjatve po Posojilni pogodbi oziroma so s tem v zvezi. Na zahtevo Pooblaščene institucije mora Zavarovanec priskrbeti tudi overjene kopije te dokumentacije in njen ustrezen prevod, če je napisana v tujem jeziku,
- sprejeti pogoje dogovorjenih reprogramov tudi za Lastni delež Zavarovanca.
30. člen
ODSTOP PRAVIC IN DELEŽEV
Zavarovanec je v okviru Posojilne pogodbe dolžan zahtevati, da Investitor brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije, ne sme prenesti nobenih svojih lastniških upravičenj v Projektnem podjetju.
Pisno soglasje Pooblaščene institucije glede prenosa deležev (lastniških upravičenj) Investitorja v Projektnem podjetju je podano v obliki enostranske izjave Pooblaščene institucije.
Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije, ne sme odstopiti, prenesti ali obremeniti:
1. nobene pravice iz Zavarovalne pogodbe;
2. katerekoli pravice, terjatve, jamstva ali drugih upravičenj, ki se nanašajo na Zavarovano posojilo.
Pisno soglasje Pooblaščene institucije glede prenosa pravic iz Zavarovalne pogodbe je podano v obliki odstopa pravic, ki ga podpišejo Zavarovanec, Pooblaščena institucija in pridobitelj pravic iz Zavarovalne pogodbe.
Vsi dodatki k Zavarovalni pogodbi, sklenjeni po prenosu pravic iz Zavarovalne pogodbe, ki lahko vplivajo na prenesene pravice, morajo biti predhodno odobreni s strani pridobitelja pravic iz Zavarovalne pogodbe.
S prenosom pravic iz Zavarovalne pogodbe, če ni drugače dogovorjeno, Zavarovanec ni prost obveznosti po Zavarovalni pogodbi.
Vse ugovore iz Zavarovalne pogodbe, ki bi jih Pooblaščena institucija imela proti Zavarovancu, lahko uveljavlja tudi proti pridobitelju teh pravic.
31. člen
LASTNI XXXXX XXXXXXXXXXX
Zavarovanec nosi, razen če ni v Zavarovalni pogodbi drugače določeno, najmanj 5 odstotkov zneska vsake Škode.
32. člen
PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE ŠKODE
Zavarovanec je dolžan storiti vse potrebno, da Projektno podjetje in on sam preprečita nastanek Škode in da ob neizogibnosti nastanka Škode omejita njen obseg na najmanjši možni znesek, ter da hkrati v največji možni meri povečata možnosti njenega regresiranja od Države gostiteljice ali drugega zavezanca.
Zavarovanec bo aktivno sodeloval s Xxxxxxxxxxx institucijo in si prizadeval, da bo tudi Projektno podjetje sodelovalo s Pooblaščeno institucijo pri upravljanju, ohranjanju in zaščiti katerihkoli pravic, terjatev, pravnih sredstev in drugih upravičenj, ki jih je Pooblaščena institucija pridobila po 27. členu in pri uveljavljanju katerihkoli pravic, terjatev, pravnih sredstev in drugih upravičenj, ki so bila na Pooblaščeno institucijo prenesena v skladu s tem členom. Ob tem si bo Zavarovanec v skladu z lokalnimi predpisi še posebej prizadeval, da bo Projektno podjetje:
1. dalo na razpolago:
• tehnične in druge informacije ter kvalificirano upravljavsko in tehnično delovno silo, ki bo vzdrževala sredstva, ki jih je pooblaščena institucija pridobila po 27. členu, in
• dokaze, vključno z dokumenti in pričanji prič, potrebnih za uveljavljanje pravic, terjatev, pravnih sredstev in drugih upravičenj, ki jih je Pooblaščena institucija pridobila po 27. členu, in
2. na zahtevo Pooblaščene institucije za njen račun uveljavljalo te pravice, terjatve, pravna sredstva in druga upravičenja.
Pooblaščena institucija bo v dogovorjenem Odstotku zavarovalnega kritja krila tudi potrebne in razumne stroške, ki jih ima Zavarovanec z razumnimi ukrepi in aktivnostmi za preprečevanje Škode in stroške povezane z ukrepi za povračilo že izplačane Zavarovalnine (regresni postopek), pod pogojem, da Zavarovanec ob tem ni deloval v nasprotju z navodili Pooblaščene institucije, v kolikor so bila le-ta dana.
VI. POGLAVJE - DOLOČITEV ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJSKIH STOPENJ
33. člen
IZBIRA ZNESKA ZAVAROVALNEGA KRITJA
Najkasneje 30 dni pred potekom vsakega Zavarovalnega obdobja lahko Zavarovanec s pisnim obvestilom Pooblaščeni instituciji poveča ali zmanjša Obstoječo in/ali Rezervirano zavarovalno vsoto oziroma zmanjša Najvišjo zavarovalno vsoto za katerokoli kritje.
Najvišja zavarovalna vsota se samodejno zmanjša za znesek izplačane Zavarovalnine za katerokoli kritje po teh Splošnih pogojih. Prav tako se za znesek izplačane Zavarovalnine zmanjša tudi Obstoječa zavarovalna vsota za preostanek tekočega pogodbenega obdobja zavarovalnega kritja, na katero se nanaša izplačana Zavarovalnina.
34. člen
PREMIJE IN PRILAGODITVE PREMIJSKIH STOPENJ
Premije, ki sta jih Zavarovanec in Pooblaščena institucija dogovorila v Zavarovalni pogodbi, je dolžan Zavarovanec na dogovorjen način in v dogovorjenem znesku, roku in valuti plačati na račun Pooblaščene institucije.
Če premija do dospelosti ni plačana, Pooblaščena institucija Zavarovanca ni dolžna posebej opozarjati in opominjati na plačilo. Če Zavarovalna premija ob dospelosti ali po opominu, skladno z 2. točko 36. člena Splošnih pogojev ni plačana, lahko Pooblaščena institucija odpove Zavarovalno pogodbo.
Terjatve do pooblaščene institucije se v nobenem primeru ne smejo pobotati z dolgovanimi premijami.
V primeru izplačila Zavarovalnine je Pooblaščena institucija upravičena do premije za celotno veljavnost Zavarovalne police, še neplačani del premije se odtegne od zneska Zavarovalnine ob njenem izplačilu.
VII. POGLAVJE - PRENEHANJE ZAVAROVALNE POGODBE IN NEIZPOLNITEV OBVEZNOSTI
35. člen
ODPOVED ZAVAROVANCA
Zavarovanec lahko Zavarovalno pogodbo pisno odpove z dnem pisnega obvestila Zavarovanca o odstopu zaradi:
− uvedbe likvidacije ali kateregakoli insolvenčnega postopka zoper Zavarovanca ali
− prenehanja pravic in obveznosti Zavarovanca iz Zavarovanega posojila.
36. člen
ODPOVED POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija lahko odpove Zavarovalno pogodbo:
1. s takojšnjim učinkom, če:
− je bil Xxxxxxxxxxxx zahtevek za zavarovanje neresničen, netočen xxx xxxxxxxx;
− Zavarovanec v Zahtevku za izplačilo zavarovalnine namerno poda neresnično izjavo ali iz nje namerno izpusti bistvene informacije ali dokaze; ali
− Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije razkrije pogoje zavarovanja iz zavarovalne police katerikoli tretji osebi;
− je Investitor brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije. izvedel prenos svojih lastniških upravičenj v Projektnem podjetju, kot izhaja iz 30. člena, pri čemer se za datum prenehanja šteje dan prenosa lastniških upravičenj;
− je Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja Pooblaščene institucije izvedel prenos, odstop ali obremenitev pravic iz 30. člena, pri čemer se za datum prenehanja šteje dan izvedbe prenosa, odstopa ali obremenitve pravic;
− sta Zavarovanec ali Projektno podjetje kršila zakone ali uredbe Države gostiteljice v zvezi z Zavarovanim posojilom ali Investicijskim projektom.
2. z učinkom na 60. dan po obletnici sklenitve Zavarovalne pogodbe, če Zavarovanec ne izpolni katerihkoli svojih plačilnih obveznosti iz Zavarovalne pogodbe (vključno s plačilom obresti) in te kršitve plačilnih obveznosti pred tem 60. dnevom ne odpravi;
3. z učinkom na šestdeseti (60.) dan po obvestilu Pooblaščene institucije o odstopu od pogodbe, če Zavarovanec ali Projektno podjetje po pisnem opominu Pooblaščene institucije v postavljenem roku ne izpolnita katerihkoli obveznosti ali ne odpravita kršitev obveznosti iz Zavarovalne pogodbe, razen obveznosti na katere se nanaša 2. točka tega člena.
37. člen
DRUGE POSLEDICE NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA
Če Zavarovanec ne izpolni katerekoli od svojih plačilnih obveznosti iz Zavarovalne pogodbe, je Pooblaščena institucija upravičena, da:
1. prejme poleg neplačanih dolgovanih zneskov od prvega dneva po dospelosti na te zneske tudi zamudne obresti; in da
2. dokler Xxxxxxxxxxx ne izpolni svojih plačilnih obveznosti, zavrne izplačilo Zavarovalnine.
Če je bil Xxxxxxxxxxxx zahtevek za zavarovanje neresničen, je Pooblaščena institucija upravičena, da:
1. zavrne izplačilo Zavarovalnine; in/ali
2. zahteva vračilo izplačane Zavarovalnine.
Če Zavarovanec ali Projektno podjetje v zvezi s Škodo ali potencialno Škodo ne izpolnita zahtev ali obveznosti iz Zavarovalne pogodbe, bo pooblaščena institucija, ne da bi se s tem odrekla svojim pravicam iz 36. člena, upravičena da:
zavrne izplačilo Zavarovalnine; ali
1. odloži izplačilo Zavarovalnine, dokler Zavarovanec in Projektno podjetje teh zahtev ne izpolnita, pri čemer se roki iz 24. in 25. člena ustrezno podaljšajo; in/ali
2. zavrne izplačilo dela Xxxxxxxxxxxxx oziroma zahteva vračilo dela že izplačane Zavarovalnine do višine, do katere bi bilo to izplačilo, ob izpolnjevanju Zavarovančevih dolžnosti, lahko preprečeno, zmanjšano ali regresirano.
Odpoved Zavarovalne pogodbe s strani Pooblaščene institucije, Zavrnitev izplačila Zavarovalnine ali zahteva za vračilo izplačanih Zavarovalnin ne vpliva na pravico Pooblaščene institucije do plačila premij in drugih plačil, ki jih Zavarovanec po Zavarovalni pogodbi dolguje.
VIII. POGLAVJE - DRUGE DOLOČBE
38. člen
OBVESTILA
Vsako obvestilo, zahteva, prijava, soglasje, odobritev ali odpoved (v nadaljevanju: obvestilo), v zvezi z Zavarovalno pogodbo, mora biti v pisni obliki. To določilo Zavarovanca ne odvezuje, kadar to zahtevajo pogoji zavarovanja, da se prepreči ali zmanjša škoda, da Pooblaščeno institucijo obvešča v čim krajšem času.
Za pisno obvestilo se šteje, da je bilo nasprotni stranki pravilno dano ali sporočeno, če je bilo vročeno osebno ali po pošti na naslov stranke, ki je naveden v Zavarovalni pogodbi, ali ki je bil drugi stranki sporočen v posebnem obvestilu.
Šteje se, da so vsa obvestila v zvezi z Zavarovalno pogodbo prejeta na dan vročitve ali vročitve po pošti, če je bilo obvestilo poslano na zgornje naslove. V primeru priporočenih pošiljk se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom osmega dne od dneva oddaje priporočene pošiljke na pošto.
Podatke in obvestila lahko Zavarovanec pošilja tudi z uporabo telekomunikacijskih sredstev (kot npr. po elektronski pošti ipd.), pri čemer Zavarovanec nosi rizike napačnega prenosa podatkov in rizike neprejema oziroma nepravočasnega prejema sporočil.
39. člen
VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
Stranki Zavarovalne pogodbe se obvezujeta varovati zaupnost dokumentov, podatkov in drugih informacij, ki jih same ali osebe v njihovi sferi v zvezi z Xxxxxxxxxxx pogodbo prejmejo od nasprotne stranke ali oseb iz njene sfere.
Zavarovanec dovoljuje Pooblaščeni instituciji, da zaupne dokumente in podatke, pridobljene v fazi sklenitve in spremljave Zavarovalne pogodbe posreduje:
- mednarodnim institucijam (v okviru poročil o sklenjenih poslih) in
- zavarovalnim posrednikom in/ali pozavarovalnicam (za namene pozavarovalnih dogovorov).
40. člen
REŠEVANJE SPOROV IN PRAVO
Za reševanje vseh sporov med Pooblaščeno institucijo in Zavarovancem, ki bi nastali zaradi ali v zvezi z Zavarovalno pogodbo, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
Glede morebitnega sodnega reševanja sporov se stranki Zavarovalne pogodbe strinjata in zavezujeta, da Pooblaščena institucija Zavarovancu ne more v nobenem primeru dolgovati več, kot znaša vsota Maksimalnega zneska skupne obveznosti, dolgovanih obresti in stroškov sodnih postopkov.
Za zavarovalno razmerje po Zavarovalni pogodbi velja pravo Republike Slovenije.