POGOJI ZA ZAVAROVANJE KUŽNIH BOLEZNI V PRAŠIČEREJI V SLOVENIJI

Österreichische Hagelversicherung VVaG Agro Zavarovalnica, podružnica v Sloveniji Xxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxx

Tel.:+386(0)2/0000000, GSM: +386(0)41/791090 Matična št.:6588239000, DŠ:64507785

xxxx@xxxxxxxxxxxxxxxxx.xx, xxx.xxxxxxxxxxxxxxxxx.xx

POGOJI ZA ZAVAROVANJE KUŽNIH BOLEZNI V PRAŠIČEREJI V SLOVENIJI

(veljajo od 1.1.2023)

Vsebina

1. člen Obseg zavarovalnega kritja

1. člen Trajanje zavarovanja, prekinitev pogodbe

3. člen Zavarovalna ponudba in obveščanje o spremembah

4. člen Začetek in konec zavarovalnega kritja

5. člen Zavarovalna vsota

6. člen Obveznosti zavarovanca v primeru škode

7. člen Odškodnina

8. člen Premija

9. člen Plačilo premije

10. člen Posledice, če premija ni plačana

11. člen Sprememba zavarovalnih pogojev in premijske stopnje

12. člen Menjava lastništva

13. člen Zavarovanje na tuj račun

14. člen Pristojno sodišče, vročanje

15. člen Obveščanje

16. člen Klavzula o zbiranju osebnih podatkov

17. člen Uporaba zakona

18. člen Reševanje sporov

1. člen

Obseg zavarovalnega kritja

1. Zavarovatelj nadomesti zavarovancu nastalo škodo na svinjah zaradi pojava kužnih bolezni iz seznama iz točke 3, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja določila:

- kužna bolezen mora biti potrjena s strani odgovornih državnih organov na osnovi veljavne nacionalne zakonodaje;

- stalež živali je bil na dan sklenitve zavarovalne ponudbe neokužen;

- na dan sklenitve zavarovalne ponudbe ni bilo predpisanih zakonskih preventivnih ukrepov za preprečevanje pojava kužnih bolezni;

- na dan sklenitve zavarovalne ponudbe ni bilo na razpolago dokumenta, ki bi izkazoval sum obstoja kužne bolezni pri zavarovancu.

2. Škodni dogodek je utemeljen, v kolikor je bila zaradi pojava kužne bolezni s strani odgovornih nacionalnih služb izvedena zapora celotne zavarovane vzrejne enote ali dela vzrejne enote. Škodni dogodek je utemeljen tudi, kadar je za celotno vzrejno enoto ali del samostojne vzrejne enote odrejen ukrep vzpostavitve zaščitenega ali nadzorovanega območja in je s tem ukrepom prišlo do omejevanja prodaje živali ali njihovih produktov.

Izločitev (preventivna usmrtitev) živali se izvede, če jo z nalogom odredijo pristojne službe z namenom preprečitve nadaljnje širitve bolezni.

Usmrtitev živali se izvede, če je zaradi zaprtja vzrejne enote ogrožena dobrobit in dobro počutje živali, če je potrebna za namene potrjevanja primerov bolezni ali iz drugih utemeljenih vzrokov.

3. Kužne bolezni v prašičereji, ki jih je potrebno obvezno prijaviti odgovornim nacionalnim službam:

- steklina,

- slinavka in parkljevka,

- vranični prisad,

- vezikularni stomatitis,

- prašičja bruceloza,

- afriška prašičja kuga,

- klasična prašičja kuga,

- vezikularna bolezen prašičev,

- bolezen Aujeszkega.

4. Zakol iz ekonomskih razlogov ni usmrtitev/ usmrtitev v sili (brez bolna usmrtitev). Potrebno je dosledno upoštevati določila veljavnega Zakona o zaščiti živali (ZZZiv).

5. Zavarovanje ne krije škode zaradi:

- nedokončanih veterinarsko medicinskih postopkov zdravljenja,

- neupoštevanja zakonskih predpisov in navodil odgovornih strokovnih služb,

- napak in pomanjkljivosti, ki so bile prisotne že v času sklenitve zavarovalne pogodbe,

- spremembe tržnih cen,

- kužnih bolezni, za katere so odgovorne službe že podale dovoljenje za nadaljevanje reje živali (vključno s premikanjem in prodajo živali) in jih zavarovanec ni pravočasno upošteval ali pa je zaradi njegovega krivdnega ravnanja ukrep odgovornih služb glede prepovedi reje še zmeraj v veljavi.

6. Za tiste škodne dogodke, za katere je zavarovanec upravičen do finančnega nadomestila s strani države, občine, ali druge zavarovalnice, se odškodnina ne izplača.

7. V kolikor je za izbruh bolezni krivih več vzrokov, med katerimi so prisotni tudi riziki, ki niso predmet kritja po zavarovalni pogodbi, zavarovalnica izplača škodne obveznosti le za tisti del škode, ki je bil povzročen z zavarovaljivimi riziki.

8. Predmet zavarovanja pred posledicami obvezno prijavljivih bolezni iz točke 3 so naslednje vrste vzreje:

Prašiči:

a) plemenske živali (svinje mladice in merjasci),

b) prašiči pitanci,

c) pujski (odojki).

2. člen

Trajanje zavarovanja, prekinitev pogodbe

1. Zavarovalne pogodbe se sklenejo za nedoločen čas, pri čemer sme vsaka stranka od pogodbe odstopiti ob koncu zavarovalnega obdobja.

2. O nameravanem odstopu mora stranka pisno (s priporočeno poštno pošiljko) obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega obdobja, to je najkasneje do 30.09. Odpoved zavarovalne pogodbe

lahko poda zavarovanec oziroma pooblaščena oseba zavarovanca s predloženim pisnim pooblastilom.

3. Zavarovalno obdobje je koledarsko leto.

4. Po nastopu škodnega dogodka je vsaka pogodbena stranka upravičena do prekinitve zavarovanja ob koncu zavarovalnega obdobja. Odpoved zavarovalne pogodbe je možna šele po zaključku škodnega primera. V kolikor je škodni primer zaključen po 30.09., ko poteče odpovedni rok za prihodnje zavarovalno obdobje, potem se odpoved lahko poda najkasneje en mesec po zaključku škodnega primera.

3. člen

Zavarovalna ponudba in obveščanje o

spremembah

1. Pogoj za sklenitev zavarovanja prašičereje je sklenjeno zavarovanje rastlinske proizvodnje, predvsem žitaric, koruze in soje (Agro Bazis), v kolikor jih zavarovanec prideluje.

2. Vlogo za zavarovanje se odda pisno z izpolnitvijo zavarovalne ponudbe na obrazcu zavarovatelja.

3. Zavarujejo se vse živali na celotni vzrejni enoti ali delu samostojne vzrejne enote kot je navedeno v 8. točki 1. člena.

4. Ponudbo je potrebno izpolniti za vsako vrsto vzreje živali posebej, na predpisanem obrazcu zavarovatelja, celovito in s pravilnimi podatki.

5. Sklenitev zavarovalne ponudbe in spremembe le-te so možne kadarkoli tekom zavarovalnega obdobja.

6. Pisna ponudba zavarovatelju za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika 8 dni od dneva, ko je prispela k zavarovatelju. Če zavarovatelj v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejel in da je pogodba sklenjena. V tem primeru velja pogodba za sklenjeno od dne, ko je ponudba prispela k zavarovatelju.

7. Zavarovanec mora pisno sporočiti spremembo števila zavarovanih živali zavarovatelju, kadar je ta večja od 10% staleža.

8. Zavarovatelj si pridržuje pravico, da ob sklenitvi pogodbe zahteva predložitev izpiska iz registra prašičev (VOLOS), iz katerega je razvidno število živali oz. vzrejnih mest po vzrejnih enotah.

9. Pri skupinskih zavarovanjih (organizacije pridelovalcev, kooperanti, zadruge) se je potrebno držati določila dogovorjene zavarovalne vsote za posamezen način vzreje (plemenske živali, pitanci in pujski), po kateri zavaruje skupina zavarovancev. V kolikor posamezni rejec iz skupine želi povišati zavarovalno vsoto, potem lahko to stori le za isti stalež živali in isto vrsto vzreje kot je navedena na skupinski zavarovalni pogodbi.

4. člen

Začetek in konec zavarovalnega kritja

1. Kritje za kužne bolezni, ki jih je po zakonu potrebno prijaviti, nastopi skladno z določili 3. točke 1.člena po plačilu zavarovalne premije (ali njenega 1. obroka pri obročnem plačilu) za tekoče zavarovalno obdobje (8. in 9. člen), na 60. dan ob 00.00 uri (karenca).

2. V kolikor se v času karence na kateri od vzrejnih enot zavarovanca pričnejo izvajati zakonsko predpisani ukrepi v povezavi s kužnimi bolezni, ima zavarovatelj pravico odstopiti od zavarovalne pogodbe. Zavarovanec je dolžan nemudoma obvestiti zavarovatelja o stanju na njegovih

vzrejnih enotah. V kolikor zavarovalnica ne odstopi od zavarovalne pogodbe, prične kritje na 60. dan ob 00.00 uri po končanih zakonsko predpisanih ukrepih s strani pristojnih organov.

3. Kritje za povečan stalež živali na osnovi 5. točke 3. člena, nastopi po vročitvi pisnega obvestila zavarovatelju za novo dodane živali, po postopku ki je opisan v 1. in 2. točki tega člena.

4. Za tiste zavarovance, ki so bili v predhodnem zavarovalnem obdobju zavarovani vsaj zadnjih 60 dni in niso podali odpovedi za prihodnje zavarovalno obdobje, prevzame zavarovatelj s 1.1. tekočega leta ob 00:00 uri začasno kritje za vse škode do 15.2. ob 24:00 uri skladno z določili 1. člena. Od 16. februarja dalje prevzame zavarovatelj kritje samo, v kolikor je bila do takrat plačana premija ali dogovorjen del premije (obročna plačila) za tekoče zavarovalno obdobje. V kolikor zavarovanec premije ni vplačal, zavarovatelj ne prevzame kritja in se le-to zopet vzpostavi na 60. dan po plačilu dogovorjene obveznosti.

5. Zavarovalno kritje preneha z menjavo lastnika živali.

6. Zavarovalno kritje preneha z neupoštevanjem zapadlih rokov za plačilo zavarovalne premije skladno s členoma 9 in 10.

7. V kolikor zavarovalno kritje ne preneha na osnovi določil točke 4 in 6 tega člena, preneha kritje s koncem zavarovalnega obdobja na osnovi določila točke 3 2. člena oziroma ob nastopu škodnega dogodka na osnovi 1. točke 7. člena.

5. člen Zavarovalna vsota

Zavarovalna vsota za posamezen način vzreje za riziko kužnih bolezni je odvisna od števila živali / vzrejnih mest živali, višine odškodnine, ki jo zavarovanec izbere za teden zapore vzrejne enote in od višine enkratne odškodnine v primeru usmrtitve živali zaradi zapore vzrejne enote. Višina odškodnine za tedensko zaporo vzrejne enote je odvisna od biološke aktivnosti / števila prasitev na leto ter od izbrane vzrejne cene.

6. člen

Obveznosti zavarovanca v primeru nastanka škode

1. Zavarovanec mora škodni dogodek (zaporo) prijaviti zavarovatelju v roku 24 ur preko telefona in pisno preko elektronske prijave škode. V kolikor zavarovanec ne sporoči zavarovatelju nastanka škodnega dogodka v navedenem roku na osnovi določila točke 3 tega člena, je zavarovatelj brez obveznosti. Prijava škode mora vsebovati naslednje podatke: datum pričetka zapore, navedbo enot in vrst reje, ki imajo zaporo ter uradno poimenovanje kužne bolezni s strani veterinarske službe.

2. Zavarovanec je dolžan:

a. dostaviti zavarovatelju vsa uradna dokazila, iz katerih so razvidni zahtevani ukrepi uradnih služb, ki potrjujejo prisotnost kužne bolezni, kakor tudi dovoljenja, ki se nanašajo na prodajo oziroma premike živali za potrjeno kužno bolezen.

b. zavarovatelju (ali njegovim pooblaščenim organom) prenesti vse informacije vezane na škodni dogodek in mu predati naslednja dokazila: o odstranjenih živalskih trupih s podatkom o teži poginulih živali, veterinarska poročila, račune o prodaji in dokupu živali za nadaljnjo rejo, podatek o vhlevljanju za celotni hlev ali samo del hleva, dokazila o zaklanih živalih, vključno s težo in opredelitvijo kvalitetnega razreda mesa ter vso ostalo dokumentacijo, vezano na centralni register živali (VOLOS), dokumentacijo Uprave za varno hrano (UVHVVR) in vso

hlevsko ter certifikacijsko dokumentacijo, vezano na posamezno vzrejno enoto ali več enot, kakor določa 8. točka 1. člena.

3. V kolikor zavarovanec krši in ne spoštuje določil točke 1 in 2, kjer so opisane njegove obveznosti do zavarovatelja, potem si zavarovatelj pridržuje pravico, da zavrne odškodninski zahtevek.

7. člen Odškodnina

1. Kužne bolezni po 3. točki 1. člena

Pogoje za izplačilo odškodnine izpolnjujejo plemenske svinje, starejše od 270 dni in pitanci nad 30 kg. Za živali, ki so v času zapore prerasle v druge vzrejne kategorije (pujski v pitance oziroma v mlade plemenske svinje/merjasce, mladice v plemenske svinje itd.), se določi odškodnina na osnovi prvega dneva, od katerega je nastopila zapora, glede na takratno starost in vzrejno kategorijo živali. Kasneje rojene živali in tiste, ki niso poginile zaradi kužne bolezni, se ne upoštevajo pri izplačilu odškodnine za zaporo vzrejne enote z ali brez usmrtitve.

a) Tedenska odškodnina in enkratno izplačilo stroškov:

Odškodnina v primeru uradne zapore vzrejne enote zaradi kužne bolezni z usmrtitvijo živali je odvisna od izbrane višine tedenskega nadomestila za zaporo, ki ga zavarovanec navede na zavarovalni ponudbi, pomnoženega s številom dejansko usmrčenih živali. Najvišja odškodnina, ki se lahko izplača, je omejena s številom živali na zavarovalni ponudbi.

Ob vsakem škodnem dogodku se zavarovancu obračuna odbitna franšiza v višini odškodnine dveh tednov zapore. Poleg tega se zavarovancu v enkratnem znesku izplačajo stroški, ki nastanejo zaradi dodatnega obsega dela v zvezi z usmrtitvami živali oziroma zaradi odrejene obvezne dezinfekcije hleva. Ti stroški se izplačajo samo pod pogojem, da jih zavarovancu ne povrne že država, občina ali druga zavarovalnica.

b) Stroški usmrtitve živali, stroški uničenja gnojevke in hlevskega gnoja:

Prizna se nadomestilo stroškov za uradno odrejene usmrtitve živali, za uničenje gnojevke in/ali hlevskega gnoja. Ob tem se obračuna odbitna franšiza v višini 10%. Primerni način usmrtitve določi pristojni veterinar glede na vrsto kužne bolezni, vrsto živali in ob upoštevanju kriterijev za zmanjšanje nastale škode.

Pogoj za nadomestilo stroškov usmrtitev živali (brez ostalih stroškov, kot npr. odvoz kadavrov) je, da se zavarovatelju predložijo ustrezni računi. Zavarovatelj nadomesti stroške (usmrtitve in odvoza) največ do višine veljavne tržne cene.

c) Pitanci nad prodajno težo:

Pri vzreji pitancev se v primeru uradne zapore vzrejne enote brez usmrtitve za živali nad prodajno težo izplača odškodnina v višini 15% od izbrane vrednosti za pitanca, ki je navedena na zavarovalni ponudbi, če zakol sledi največ 1 mesec po koncu zapore. Pitanci, ki so prerasli vzrejno kategorijo, so živali s težo nad 102 kg (klavna vrednost / ohlajeno meso). V kolikor je zavarovanec v zadnjih 12 mesecih pred nastopom škodnega dogodka z najmanj 50% svoje proizvodnje sodeloval pri katerem od kvalitetnih programov vzreje, potem se upoštevajo smernice in kriteriji za najvišjo težo za pitanca iz tega programa.

d) Zakol plemenskih živali:

Za plemenske živali (svinje mladice/merjasce) starosti nad 6 mesecev, ki jih mora rejec v času uradne zapore po odredbi pristojnega organa usmrtiti, prejme rejec odškodnino v višini razlike med izbrano vrednostjo plemenske živali po zavarovalni pogodbi in doseženo klavno ceno na trgu vključno z DDV.

e) Izplačilo odškodnine:

Odškodnina zapade v izplačilo zavarovancu takoj, ko ta predloži zavarovatelju uraden dokument o prenehanju zapore vzrejne enote, najkasneje po končani cenitvi nastale škode in s tem povezanih stroškov in postopkov. Zavarovatelj lahko zavarovancu pred zaključkom celotnega škodnega dogodka izplača del odškodnine, ki se nanaša na že zaključen del škodnega dogodka. Odprte obveznosti zavarovatelja iz naslova zavarovalne premije se poračunajo z izplačilom odškodnine. Izplačilo odškodnine tretji osebi je možno samo ob soglasju zavarovatelja. Zavarovatelj ni dolžan izpolniti svojih obveznosti do zavarovanca, v kolikor ta v roku enega leta ni vložil tožbe. Rok za vložitev tožbe prične teči, ko zavarovatelj pisno obvesti zavarovanca o zavrnitvi odškodninskega zahtevka. Zavrnitev je potrebno utemeljiti s pravnim podukom in navesti vzrok zanjo iz naslova zavarovalnih pogojev oziroma zavarovalne pogodbe.

f) Trajanje kritja, dovoljenje za premike živali in prodajo:

Maksimalni čas kritja za škodo zaradi kužne bolezni je 52 tednov od dneva nastanka škodnega dogodka. V kolikor je pri delni usmrtitvi ali zapori brez usmrtitve živali za vzrejno enoto znotraj zapore s strani pristojnih služb dovoljeno, da se opravljajo premiki in prodaja živali, potem se zniža število tednov, za katere je zavarovanec upravičen do tedenske odškodnine. Odškodnina se določi za zaprte živali vsakokrat glede na vrsto vzreje kot je določeno pod:

− točko c - pitanci nad prodajno težo,

− točko d - zakol plemenskih živali,

− točko j – povečani stroški krme pri vzreji pitancev,

− točko k – povečani stroški krme pri vzreji pujskov,

− točko l – zakasneli rok kotitve pri plemenskih svinjah ter

− točko m – prazna vzrejna mesta pitancev

in glede na število tednov, ko so bili premiki oziroma prodaja znotraj zapore vzrejne enote dovoljeni. V kolikor je zavarovanec v časovnem obdobju prijavil več škodnih dogodkov, ki so imeli pa posledico zaprtje vzrejne enote ali enot zavarovanca, znaša maksimalni čas trajanja kritja 52 tednov od prvega prijavljenega škodnega dogodka.

g) Odpoved zavarovalne pogodbe pred iztekom trajanja kritja: v kolikor zavarovanec poda odpoved z iztekom koledarskega leta, se prizna in obračuna odškodnina največ do konca tekočega zavarovalnega obdobja.

h) Ponovna vhlevitev plemenskih svinj: Pri vzreji pujskov, plemenskih živali in pitancev se po usmrtitvi vseh živali ali dela vzrejne enote pavšalno nadomesti pričakovani izpad dohodka do ponovne vzpostavitve polne proizvodnje za število dejansko ponovno vhlevljenih svinj, ki kotijo, največ pa do števila svinj, ki je navedeno na zavarovani ponudbi. Odškodnina znaša 25% vrednosti tedenskega nadomestila po tabeli iz zavarovalne ponudbe »Zapora z usmrtitvijo živali« za čas trajanja 52 tednov.

i) Usmrtitve živali na osnovi določila uradnih služb: V primeru zapore vzrejne enote brez usmrtitve živali pri vzreji pujskov, svinj mladic in plemenskih merjascev ter pitancev, se izplača odškodnina za usmrčene živali od 4. tedna zapore dalje, v kolikor je s strani uradne službe in zavarovanca določeno, da je bil ukrep kot posledica zapore nujen. Veterinarska služba mora pisno potrditi nujnost usmrtitve živali. Pri plemenskih živalih je usmrčeni pujsek nadomeščen z 20% izbrane vrednosti plemenske živali na ponudbi in deležem svinj mladic oz. merjascev, ki izhajajo iz istega legla, če je njihova teža pod 30 kg. Odškodnina znaša vedno 60% vrednosti živali iz zavarovalne ponudbe oz. vrednosti zaklane živali, neodvisno od dejanske starosti in teže živali. Stroški usmrtitve živali se priznajo na osnovi računa in ob upoštevanju 10% odbitne franšize. Zavarovatelj prizna stroške usmrtitve do maksimalne tržne vrednosti.

j) Povečani stroški krme pri vzreji pitancev: V primeru zapore vzrejne enote brez usmrtitve živali pri vzreji pitancev, se od 4. tedna zapore dalje prizna odškodnina za povečane stroške krme. V enkratnem znesku se nadomesti 5% na zavarovalni ponudbi s tabelo določene klavne vrednosti za vse pitance s težo nad 102 kg (točka c), ki so bili usmrčeni med začetkom 4. tedna zapore do največ 1 meseca po preklicu zapore s strani uradnih služb.

k) Povečani stroški krme pri vzreji pujskov: V primeru zapore vzrejne enote brez usmrtitve živali pri vzreji pujskov, se od 4. tedna zapore dalje prizna odškodnina za povečane stroške krme. V enkratnem znesku se nadomesti 5% na zavarovalni ponudbi določene vrednosti za pujska za vse tiste pujske, ki so bili med začetkom 4. tedna zapore do največ 1 meseca po preklicu zapore s strani uradnih služb prodani in je njihova živa teža znašala nad 31 kg. V kolikor se prodajo vsi pujski določene skupine, mora za upravičenost do odškodnine povprečna živa teža skupine pujskov presegati 31 kg.

l) Zakasneli rok kotitve pri plemenskih svinjah: pri vzreji pujskov in bodočih plemenskih živali (plemenske svinje mladice in plemenski merjasci) se prizna odškodnina za izpad planirane kotitve. V primeru izpada planirane kotitve zaradi odrejenega ukrepa uradnih služb, prejme zavarovanec za čas zakasnitve kotitve odškodnino v višini izbrane odškodnine za zaporo vzrejne enote z usmrtitvijo živali. Odškodnina se določi za čas od prve načrtovane in zaradi zapore neizpeljane osemenitve do prvega možnega termina osemenitve po odpravljeni zapori vzrejne enote. Prva dva tedna iz tega obdobja se upoštevata kot odbitna franšiza. Izplačilo odškodnine se izvede, ko zavarovanec predloži dokazila o številu plemenskih svinj pod zaporo in časovni plan izpadlih osemenitev.

m) Prazna vzrejna mesta pitancev: pri vzreji pitancev se prizna odškodnina za prazna vzrejna mesta oziroma za izpad vzrejnih mest. V primeru, da planirana vhlevitev živali ni bila možna zaradi zapore vzrejne enote, prejme zavarovanec za čas trajanja zakasnitve vhlevitve odškodnino v višini izbrane odškodnine za zaporo vzrejne enote z usmrtitvijo živali. Osnova za izračun odškodnine so prazna vzrejna mesta pitancev in dokazilo zavarovanca, da bi bila ta vzrejna mesta na novo zapolnjena, v kolikor ne bi prišlo do uradne zapore vzrejne enote. Prva dva tedna zapore se upoštevata kot odbitna franšiza.Izplačilo odškodnine

se izvede, ko zavarovanec predloži ustrezno dokazilo o praznih vzrejnih mestih.

n) V kolikor so usmrtitve živali in odstranitev kadavrov plemenskih svinj potrebna posledica zapore vzrejne enote zavarovanca s strani odgovornih služb, potem se nadomestijo stroški v povezavi z usmrtitvijo v sili z enkratnim izplačilom zneska, ki je naveden na ponudbi za posamezno usmrčeno žival, skladno s točko a. Stroški uradno odrejenih usmrtitev se nadomestijo kot je opisano pod točko b tega člena.

2. V kolikor prijavljeno število živali / vzrejnih mest v primeru škodnega dogodka za več kot 10% odstopa od tistega, kar je navedeno na zavarovalni ponudbi, se odškodnina sorazmerno zmanjša in prilagodi na podatke iz zavarovalne ponudbe.

3. Kupnine in odškodnine iz naslova drugih zavarovalnic, javnih sredstev (npr. država, občina), kakor tudi iz skupinskih zavarovanj za enak riziko, se upoštevajo in odštejejo pri izplačilu odškodninskega zahtevka. To določilo velja tudi za primer, ko je zavarovanec upravičen do izplačil iz naslova drugih zavarovalnih pogodb ali javnih sredstev, vendar pa le-ta bodisi namerno bodisi iz krivdnih razlogov niso bila izplačana.

8. člen Premija

1. Pod pojmom premija razumemo enkratno letno zavarovalno premijo. Premija za riziko kužne bolezni je produkt zavarovalne vsote in od zavarovatelja postavljene premijske stopnje za določeno proizvodno enoto vzreje živali.

2. V kolikor so bile proizvodne enote za vzrejo živali prazne skupaj več kot 60 dni zapored v tekočem letu, se zavarovancu vrne sorazmerni del premije za čas posamezne prazne vzrejne enote, če v roku 14 dni od pričetka praznih enot to dokaže zavarovatelju z ustrezno dokumentacijo. Krajša obdobja prekinitve vzreje živali na osnovi omenjenega vzroka se ne upoštevajo. V kolikor obstaja odškodninski zahtevek in posledično izplačilo odškodnine za tekoče leto, se obračuna celotna letna premija.

3. Kot sestavni del premije se upoštevajo tudi vsi zakonsko določeni prispevki vseh vrst in davek od zavarovalnih poslov.

4. V kolikor je določen predmet zavarovanja že vključen v skupinsko zavarovanje pri na primer združenju vzrediteljev, se za ta predmet zavarovanja obračuna znižana premija. Pri prekinitvi skupinske pogodbe se obračuna polna premija.

9. člen

Plačilo premije

1. Premija za zavarovalno obdobje oziroma 1. obrok premije, v kolikor je dogovorjeno plačilo na obroke, zapade v plačilo takoj po podpisu zavarovalne ponudbe, najkasneje pa 14 dni po prejemu zavarovalne police. Roki za plačila obrokov premije so navedeni na zavarovalni ponudbi in na zavarovalni polici. V primeru škode zapadejo v plačilo vsi še neplačani obroki premije in se poračunajo z izplačilom odškodnine.

2. Če zavarovanec ob dospetju ni plačal premije (ali vsaj njenega prvega obroka), potem ob zavarovalnem primeru ne nastopi obveznost zavarovatelja, da izplača v pogodbi določeno odškodnino. Neplačani, a že

zapadli zneski premije so razlog za prenehanje zavarovalnega kritja v skladu z 937. členom Obligacijskega zakonika (OZ, UL RS, št. 97/07).

3. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali če je bil dogovorjen odlog plačila premije, ki ga zavarovanec do dneva zapadlosti ni poravnal, lahko zavarovatelj obračuna zamudne obresti od zneska odprte premije.

4. Če je premija plačana po pošti ali na banki, velja za čas plačila dan, ko je bil oddan nalog za plačilo.

5. Če je na podlagi sklenitve večletne pogodbe priznan dodatni popust na premijo, zavarovanje pa je bilo prekinjeno predčasno, lahko zavarovatelj terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovanec plačati, če bi se pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.

10. člen

Posledice, če premija ni plačana

1. Kritje po polici preneha 30. dan po tem, ko zavarovatelj pisno s priporočeno pošto obvesti zavarovanca o zapadlosti neplačane premije, vendar ne prej kot na 30. dan po dnevu zapadlosti premije.

2. Zavarovatelj lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena in v kolikor premija ni bila plačana, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka. O odpovedi pogodbe mora s priporočeno pošto obvestiti zavarovanca.

3. Če zavarovanec plača premijo z zamudnimi obrestmi znotraj enega leta po izteku roka iz prvega odstavka tega člena in zavarovalna pogodba v tem času ni bila prekinjena, je zavarovatelj v primeru nastopa zavarovalnega primera od 60. dneva ob 00.00 uri po plačilu premije in zamudnih obresti, dolžan plačati odškodnino zanj.

4. V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovanec plačati premijo za čas od dneva sklenitve do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega je zavarovanec prejel odškodnino.

11. člen

Sprememba zavarovalnih pogojev in premijske stopnje

1. V kolikor zavarovatelj poviša premijsko stopnjo iz predhodnega leta, spremeni zavarovalne pogoje ali višino odškodnine v primeru škodnega dogodka na način, ki je za zavarovanca neugoden, potem ima zavarovanec pravico odpovedati pogodbo s takojšnjo veljavnostjo. Odpoved mora biti zavarovatelju obvezno podana pisno, s priporočeno pošiljko v roku dveh tednov od prejema obvestila o spremembi zavarovalnih pogojev oziroma od prejema police, na kateri so razvidni spremenjeni pogoji.

2. Pravica do prekinitve zavarovalne pogodbe s strani zavarovanca ni utemeljena, v kolikor gre za povišanje dajatev in prispevkov iz naslova zavarovalne premije.

12. člen Menjava lastništva

1. V kolikor pride do prodaje živali, za katere je sklenjeno zavarovanje, stopi na mesto zavarovanca (prodajalca) pridobitelj (kupec) in za čas trajanja lastništva zavarovanih živali prevzame vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnega razmerja.

2. Zavarovanec, ki ne obvesti zavarovatelja, da je bil predmet zavarovanja odtujen, ostane v zavezi tudi za plačilo premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve.

3. Zavarovatelj bo terjatve proti pridobitelju (kupcu) iz naslova zavarovalnega razmerja priznal kot utemeljene in veljavne šele takrat, ko bo zanje izvedel.

4. O prodaji je dolžan prodajalec ali kupec takoj pisno obvestiti zavarovatelja, ter na njegovo zahtevo predložiti potrdila o prodaji. V kolikor prodajalec in kupec nista o prodaji takoj obvestila zavarovatelja, le-ta ni dolžan kriti škod, ki nastanejo po koncu zavarovalnega obdobja, v katerem naj bi bilo podano obvestilo o prodaji. Ta pravna posledica ne nastopi, če zavarovatelj izve o spremembi lastništva dovolj hitro, in sicer v roku, ki mu omogoča, da bi lahko ob koncu zavarovalnega obdobja odstopil od pogodbe.

5. V primeru iz točke 1 lahko zavarovatelj kupcu odpove zavarovalno pogodbo ob koncu zavarovalnega obdobja, v katerem je izvedel o prenosu lastništva.

6. Zavarovatelj in pridobitelj predmeta zavarovanja (kupec) lahko odstopita od pogodbe s petnajstdnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata to sporočiti drugi stranki najpozneje v tridesetih dneh, odkar sta zvedela za odtujitev. Pravica do odpovedi preneha, če se ne uveljavlja v roku trideset dni po pridobitvi lastništva. V kolikor kupec ne ve za zavarovanje, se pravica do odpovedi ohrani do poteka trideset dni od trenutka, ko izve za zavarovanje.

7. Če zavarovalno razmerje na podlagi določil iz točk 5 ali 6 preneha, mora prodajalec zavarovatelju plačati premijo do trenutka prenehanja zavarovalnega razmerja.

8. V primeru javne dražbe zavarovanih vzrejnih enot ustrezno veljajo predpisi v točkah od 1 do 7.

9. Če postane nekdo upravičen do vzrejne enote na podlagi ustanovitve užitka, zakupne pogodbe ali podobnega razmerja, veljajo predpisi zgoraj navedenih točk.

10. Če pride zavarovalec v stečaj, se zavarovanje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico

odstopiti od pogodbe, v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stečaj. V tem primeru gre v stečajno maso zavarovalca del plačane premije, ki ustreza preostalemu času zavarovanja. V primeru stečaja zavarovatelja neha zavarovalna pogodba veljati po izteku tridesetih dni od dneva, ko je bil stečaj uveden.

11. V primeru smrti zavarovanca preidejo vse pravice in obveznosti iz zavarovalne pogodbe na dediče.

13. člen

Zavarovanje na tuj račun

Zavarovanje na tuj račun sklene zavarovanec v svojem imenu in na tuj račun oziroma na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče. Zavarovanec mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in je do ugodnosti iz pogodbe upravičen.

14. člen

Pristojno sodišče, vročanje

1. Za vse pravne spore, ki nastanejo iz zavarovalnega razmerja, velja splošna sodna pristojnost.

2. Zavarovanec mora obvestiti zavarovatelja o spremembi svojega imena, imena podjetja (KMG-MID), naslova ali sedeža podjetja v roku 15 dni od dneva spremembe. Obvestilo mora biti podano pisno.

3. Če je zavarovanec spremenil svoje ime, naslov ali sedež podjetja (KMG-MID) in kontaktne podatke in tega ni sporočil zavarovatelju, potem velja, da je zavarovatelj ustrezno obvestil zavarovanca, če je pisna sporočila poslal na njegov zadnji znani naslov oziroma naslov sedeža podjetja in jih naslovil na zadnje znano ime oziroma ime podjetja/KMG-MID zavarovanca.

15. člen Način obveščanja

1. Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

2. Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, zakona o zavarovalništvu ali drugega pravnega predpisa, morajo biti dane v pisni obliki.

3. Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred iztekom določenega roka odpošlje s priporočenim pismom.

4. Obvestilo ali izjava ki jo mora prejeti nasprotna stranka, stopi v veljavo šele tedaj, ko jo ta prejme.

5. Pisna izjava je lahko poslana v vseh berljivih oblikah, torej tudi po faksu ali z elektronsko pošto. Če prejeta izjava nima lastnoročnega podpisa, podpisa v imenu podjetja ali varnega elektronskega podpisa, lahko zavarovanec oziroma zavarovatelj naknadno zahteva izjavo z originalnim podpisom.

Rok za dopolnitev je veljaven, če se zahtevi za naknadno predložitev izjave ugodi in le-to pošlje v ustrezni obliki.

6. Vsi dogovori, ki odstopajo od teh splošnih zavarovalnih pogojev, ali posebni dogovori so veljavni le, če obstaja zanje pisna izjava zavarovatelja.

7. Izjave zavarovanca, posebno izjava o spremembi menjave skrbnika zavarovalne pogodbe, je veljavna šele od trenutka, ko je o tem obveščen zavarovatelj.

8. Vsi dogovori, ki odstopajo od predmetnih zavarovalnih pogojev za zavarovanje kužnih bolezni v prašičereji v Sloveniji ali drugi dogovori so veljavni le, če obstaja zanje pisna izjava zavarovanca.

9. Izjave zavarovanca oz. njegovega pooblaščenca, še posebej odpovedi pogodbe, stopijo v veljavo šele, ko jih zavarovatelj prejme v pisni obliki.

16. člen

Klavzula o zbiranju osebnih podatkov

S podpisom zavarovalne pogodbe zavarovanec dovoljuje, da zavarovatelj zbira, obdeluje, shranjuje, uporablja in posreduje osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanja, izterjavo dolga iz zavarovalnih pogodb (zavarovalne premije) in za likvidacijo škod pri državnih organih, bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah ter organizacijah.

17. člen Uporaba zakona

Za odnose med zavarovateljem, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi vpletenimi osebami,

ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih ustreznih pravnih predpisov Republike Slovenije.

18. člen Reševanje sporov

1. Zoper odločitev zavarovatelja je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovatelja.

2. Pritožbe obravnava pritožbena komisija. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki zavarovatelja niso možni.

3. V primeru nestrinjanja o dokončni odločitvi zavarovatelja, se lahko postopek na osnovi posebnega izvensodnega dogovora (mediacija) nadaljuje pri Društvu Mediatorjev Slovenije ali v sodnem postopku pri pristojnem sodišču.

19. člen Definicije pojmov

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

Zavarovatelj:

- Österreichische Hagelversicherung – VVaG, Agro Zavarovalnica, podružnica v Sloveniji

Zavarovalec (sklenitelj):

- oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovateljem in se zaveže plačati premijo

Zavarovanec:

- fizična ali pravna oseba, katere vzrejne enote so zavarovane; zavarovalec in zavarovanec sta lahko ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun

Plačnik:

- oseba, ki plača zavarovalno premijo

Zavarovalna pogodba:

- obvezujoči dogovor o sklenitvi zavarovanja, ki je sestavljen iz zavarovalne ponudbe in police

Zavarovalna polica:

- dokument, iz katerega je razvidna vsebina zavarovalne pogodbe

Premija:

- znesek, ki ga zavarovanec plača zavarovalnici v višini in v rokih, navedenih v zavarovalni pogodbi

Osnovna in dodatna premija:

- premija za za osnovne rizike in dodatek k osnovni premiji za zavarovanje dodatnih rizikov

Zavarovalna vsota:

- vsota, do katere je zavarovana vzrejna enota. Navedena je na polici in predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice do zavarovanca ob nastanku zavarovalnega primera.

Zavarovalni primer / škodni dogodek:

- dogodek (vpliv zavarovanega rizika na zavarovani predmet), na podlagi katerega zavarovanec uveljavlja zahtevek za izplačilo odškodnine.

Odbitna franšiza (OF):

- dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi, ki se obračuna od zavarovalne vsote.