SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ŽIVIL V ZAMRZOVALNIKIH (S-ZAM-16)
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ŽIVIL V ZAMRZOVALNIKIH (S-ZAM-16)
IZRAZI V TEH POGOJIH POMENIJO:
Zavarovalec: Xxxxx, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo; Xxxxxxxxxxx: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavaro- vanju na tuj račun;
Polica: listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; Premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Franšiza: udeležba zavarovanca ob škodi;
Zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zava- rovalne pogodbe zavarovancu.
1. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi:
1) okvare na hladilni napravi, ki povzroči spremembo hladilnih pogojev,
2) kvarnega vpliva, ki ga zaradi okvare na hladilni napravi povzroči sredstvo za hlajenje,
3) prekinitve električnega toka,
(2) zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih živilih zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgube zaradi nastanka zavarovalnega primera.
2. člen – PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so po teh pogojih so živila in njihova embalaža , shranjena v zamrzovalnikih,hladilnikih , hladilnih pultih in kondicioniranih skladiščih, stara največ 10 let.
3. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:
1) naravne okvare živil ter bolezni in plesni,
2) trajnega ali postopnega delovanja raznih vplivov, ki povzročajo korodiranje in postopno delno ali popolno uničenje embalaže in shranjenih živil v zvezi s tem,
3) izsušitve in izparevanja zamrznjenih živil,
4) najavljene redukcije električne energije iz javnega odjema in
5) prekinitve dobave električnega toka zaradi neplačila energije.
4. člen – IZKLJUČITVE
(1) Zavarovanje ne krije :
1) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) škode zaradi vojne, vojne operacije, invazije, oboroženih spopa- dov, vstaje, upora, nasilne revolucije, nasilnega prevzema oblasti, razglasitve vojnega prava, zasega premoženja ter ostalih vojni podobnih dogodkov vsake vrste in s tem povezanimi ukrepi vojske in policije;
3) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, obratovalni zastoj, prekinitve dela, kazni, zmanjšanja vrednosti ipd.)
4) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.), če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija za zavarovanje potresa;
5) škode, ki nastane kot posledica namernih dejanj ali grobe malo- marnosti sklenitelja zavarovanja ali njegovih pooblaščencev.
(2) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarova- njem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
5. člen – ZAVAROVALNI KRAJ
Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v poli- ci, če ni drugače dogovorjeno, vendar le na območju Republike Slovenije.
6. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) zavarovalno vrednost živil je njihova nabavna cena, povečana za odvi- sne stroške (priprava na zamrznitev prevoz ..) vendar ne višja, kot tržna cena.
7. člen – XXXXXXXXXXX VSOTA
(1) Zavarovanje se lahko sklene:
1) Za fiksno zavarovalno vsoto,
2) Na dejansko vrednost na flotantni osnovi,
Če zavarovanec nima podatkov, ki so potrebni za zavarovanje na vsakokratno dejansko vrednost (flotantno zavarovanje), se zavarovanje blaga v hladilnicah lahko sklene izključno na fiksno zavarovalno vsoto.
(2) če ni drugače dogovorjeno , predstavlja zavarovalna vsota zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem škodnem dogodku.
(3) Zavarovanec ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za nasle- dnja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija , če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(4) če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
8. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje,se obračuna:
1) v primeru uničenja blaga ali izgube njegove celotne vrednosti
– po cenah določenih v 6.členu teh pogojev, vendar največ do višine tržne vrednosti na dan končnega obračuna zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) v primeru poškodbe ali delne izgube vrednosti blaga- po znesku razlike med vrednostjo poškodovanega blaga pred nastankom zavarovalnega primera in po njem, skladno s 6.členom teh pogo- jev, vendar pa največ do višine tržne cene blaga na dan zavaro- valnega primera, če je ta nižja od zavarovalne vrednosti.
(2) Ostanki uničenega ali poškodovanega blaga ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni na dan končnega obračuna zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po nastanku zavaroval- nega primera.
9. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obra- čunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) Če je dogovorjena maksimalna letna zavarovalnina, to pomeni da vsota zavarovalnin vseh zavarovalnih primerov iz tekočega zavarovalnega leta ne morejo preseči maksimalne letne zavarovalnine;
(4) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. V tem primeru se ne uporablja določila o podzavarovanju iz 2. odstavka tega člena.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi ta. V tem primeru je najvišja dajatev zavarovalnice omejena z višino zavarovalne vsote, zmanjšane za znesek franšize.
(6) Na dan končnega obračuna zavarovalnega primera se obračunana zavarovalnina zmanjša za morebitno že izplačano akontacijo.
(7) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.
10. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Zavarovalni primer je dogodek, glede na katerega se sklene zava- rovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.
(2) Pri zavarovanju živil se šteje,da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so začele nastajati poškodbe na zavarovanih živilih.
(3) Če število škodnih dogodkov ne more biti določeno po drugem odstav- ku, se uporabi »časovna klavzula«. Dogodek zajema neprekinjeno
časovno obdobje, začenši s pojavom prve posamezne škode in traja: 72 ur za nevarnosti požara, manifestacije in demonstracije, viharja, toče 168 ur za nevarnosti potresa, poplave, hudournika visoke in talne vode in drugih v polici navedenih nevarnosti
(4) V primeru več kot enega škodnega dogodka hkrati, ko ni mogoče določiti vzroka škodnega dogodka, se smatra kot vzrok škodnega dogodka tisti vzrok, ki je za nastanek škode najbolj verjeten.
(5) V primeru znanstvene negotovosti glede vprašanja vzroka nastanka škodnega dogodka, se pogodbenika strinjata, da poiščeta strokovne nasvete nevtralne in priznane organizacije.
11. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.
12. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalno pogodbo lahko sklene vsak, kdor ima interes, da se ne zgodi zavarovalni primer, ker bi sicer imel premoženjsko izgubo.
(2) Zavarovalna pogodba se sklepa na podlagi pisne ponudbe, sklenjena pa je, ko obe pogodbeni stranki podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o začasnem kritju. Ustna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe ne veže nobene stranke. Pisna ponudba zava- rovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika (če ponu- dnik ni določil krajšega roka) 8 dni od dneva, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od zavarovalnih pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena. V tem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica ob prejemu ponudbe zahteva kakšno dopolnitev ali spremembo, se kot dan pre- jema ponudbe šteje dan, ko zavarovalnica prejme zahtevano.
(3) Določbe drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pri spremi- njanju že obstoječe zavarovalne pogodbe.
13. člen – VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je v 30 dnevih od tega dneva plačana zapadla premija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.
14. člen – VARNOSTNA DOLOČILA ZA PREPREČITEV ZAVAROVALNEGA PRIMERA
(1) Zavarovanec mora skrbeti, da se na zavarovalnem kraju dosledno izvajajo zakonski, uradni, normirani in v zavarovalni pogodbi dogo- vorjeni ukrepi za preprečitev zavarovalnega primera. Če zavarovanec oz. zavarovalec krši varnostna določila ali dopusti njihovo kršitev je zavarovalnina omejena na višino škode, ki bi nastala ob spoštovanju varnostnih določil. Če škodni primer nastane izključno zaradi omenjenih kršitev zavarovanca oz. zavarovalca, je zavarovalnica prosta dajatev.
(2) Zavarovanec je obvezan zagotoviti izvajanje sledečih varnostnih ukrepov:
1) V primeru prenehanja izvajanja poslovne aktivnosti v zavarovanem podjetju:
da so vsa vrata in ostale odprtine na zavarovalnem kraju ustrezno zaprte in zaklenjene;
vsi pri sklenitvi zavarovanja obstoječi in dodatno dogovorjeni var- nostni ukrepi morajo ostati v funkciji. Če je prenehanje poslovne aktivnosti izvedeno le na delu zavarovalnega kraja, velja to določilo le za objekte, kjer se aktivnost ne opravlja;
vsako odstopanje od dogovorjenih in predpisanih varnostnih ukrepov je potrebno v pisni obliki javiti zavarovalnici;
2) o vrednostnih papirjih, drugih listinah, zbirkah in drugih dogo- vorjenih stvareh je potrebno voditi ustrezne vrednostne spiske in evidenco, katero je potrebno hraniti na način, da ob škodnem primeru ne more biti poškodovana, uničena ali izgubljena; zgornje določilo ne velja za vrednostne papirje, druge listine in zbirke če vrednost teh stvari ne preseže 3.500,-- EUR; določilo o potrebni evidenci in seznamih ne velja za pisemske znamke. Če zavarova- nec oz. zavarovalec krši ta določila, lahko zavarovalnino za tam
nahajajoče se stvari določene vrste, terja le v primeru, če dokaže obstoj, sestavo in zavarovalno vrednost teh stvari brez seznama;
3) da se omogoči ponovna vzpostavitev vrednostnih papirjev, listin, seznamov, nosilcev podatkov ali načrtov, je potrebno za te zava- rovane stvari imeti dvojnike. Dvojniki morajo biti shranjeni na način, da v škodnem dogodku niso uničeni, poškodovani ali izgubljeni hkrati z originali.
4) vse zavarovane stvari, še posebej pa vodovodne naprave in insta- lacije, strehe in izven zgradb nahajajoče se stvari, morajo biti vselej v stanju skladnem s predpisi, pri čemer je potrebno vsaka napako, hibo nemudoma odpraviti;
5) ne uporabljane zgradbe in dele zgradb ustrezno nadzorovati ter tamkajšnje vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;
6) v primeru nevarnosti zmrzali, je potrebno zgradbe in dele zgradbe ogrevati, v nasprotnem pa vse vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;
7) v prostorih pod zemeljskim nivojem hranjene stvari je potrebno skladiščiti minimalno 12cm nad tlemi ali vsaj nad minimalno drugo višino, za katero se je sklenil dogovor;
8) upoštevati in izvajati je potrebno vse potrebne preventivne ukrepe proti elementarnim nevarnostim, še posebej proti poplavi, visoki vodi, zemeljskemu plazu in pogrezanju zemlje.
9) o vsaki spremembi nevarnostnih okoliščin obvestiti je potrebno obvestiti zavarovalnico.
(3) Izvajanje vročih del vseh vrst. Vroča dela so predvsem varjenje in avtogeno rezanje, brušenje in rezanje z abrazivnimi sredstvi, lotanje, plamensko čiščenje, ipd. Zaradi uporabe odprtega plamena, nasta- jajočih visokih temperatur, prisotnosti žarečega in talečega materiala ter močno segretih obdelovancev te dejavnosti predstavljajo povišano nevarnost za nastanek požara. Z iskrenjem pri tovrstnih delih je požarno ogrožena okolica v polmeru vsaj 10 metrov. Razen tega so vroča dela na rezervoarjih in cevovodih vnetljivih tekočin zelo nevarna za povzro- čitev eksplozije – tudi če so slednje izpraznjene. Zato je potrebno pri izvajanju vročih del, izven za to predvidenih in opremljenih prostorov, upoštevati sledeče:
1) Izvajanje del lahko opravljajo le ustrezno usposobljeni in poo- blaščeni delavci, ki se v celoti zavedajo nevarnosti povezanimi s takšnimi deli, ter le s predhodnim pisnim dovoljenjem vodstva podjetja oziroma obrata. Vodstvo podjetja oziroma obrata mora poskrbeti za nadzor teh del s strani primerne osebe. Pred začet- kom izvajanja del z ognjem, je obvezna izpolnitev za to predvide- nega pisnega dovoljenja za delo, ki mora biti podpisan s strani vodstva obrata ali pooblaščenca za požarno varnost;
2) če je le mogoče, se je potrebno izogniti opravljanju vročih del v bližini gorljivih snovi. Stvari, ki so predmet tovrstne obdelave, je potrebno prenesti v za to primerne servisne, ključavničarske ali podobne delavnice;
3) premične gorljive snovi in skladiščene gorljive snovi ter prah in odpadki, morajo biti pred pričetkom izvajanja vročih del odstra- njeni iz okolice delovnega mesta. To velja tudi za prostore, ki se nahajajo nad, pod in poleg delovnega mesta;
4) nepremični gradbeni deli morajo biti pred začetkom del zaščiteni z nevnetljivimi zaščitnimi oblogami ali drugo primerno zaščito;
5) odprtine v stropu in zidu, jaški, prehodi cevi, konci cevi, fuge in zareze morajo biti pred pričetkom izvajanja del ognjevarno zate- snjeni proti sosednjim prostorom. Prostori, ki se nahajajo poleg oziroma pod in nad delovnim mestom, morajo biti med izvajanjem del neprestano pod nadzorom;
6) zbiralniki, cevovodi in kanali za vnetljive snovi, tekočine ali pline morajo biti pred začetkom del izpraznjeni, očiščeni in, če je le mogoče, napolnjeni z vodo;
7) voda za gašenje in primerni gasilski ročni aparati morajo biti pred začetkom dela dosegljivi na vseh ogroženih mestih;
8) pred pričetkom izvajanja del je potrebno kontrolirati delovne napra- ve, ki se jih bo uporabljalo. Pri začasni odložitvi varilnih aparatov ali gorilnikov za spajkanje, je potrebno odprti plamen še posebno varovati in ga stalno opazovati;
9) pri opravilih, ki jih opravljajo tretje osebe, ki niso zaposlene pri zavarovancu, je zavarovanec obvezan, da zagotovi oziroma zah- teva, da se zgornji omenjeni varnostni ukrepi upoštevajo;
10) vodstvo podjetja oziroma obrata je obvezano zagotoviti infor- miranost delavcev o vrsti izgradnje nepremičnin ter o vnetljivih snoveh, ki se nahajajo v sosednjih zgradbah. Razen tega pa mora poskrbeti za primerne preventivne ukrepe za preprečitev nastanka požara;
11) po koncu del z ognjem je potrebno prostore, ki ležijo poleg, nad in pod delovnim mestom ter vse ostale nevarne cone temeljito preveriti, če v njih ni ognja ali dima. Omenjen preverjanje je potreb- no periodično opravljati še vsaj 2 uri po zaključku izvajanja vročih del.
12) pri gašenju še tako majhnega ognja ali tlenja je potrebno biti še posebno pozoren, predvsem je potrebno paziti na težko dostopna mesta. V primeru potrebe je potrebno obvestiti gasilce;
13) če ni zagotovljena zadostna požarna straža, opisanih del ni
dovoljeno izvajati. Kot zadostna požarna straža ob izvajanju vro- čih del šteje prisotnost enega delavca opremljenega z gasilnim aparatom ter usposobljenega za gašenje začetnih požarov.
(4) Zavarovanec mora imeti uveljavljene preventivne in aktivne ukrepe var- stva pred požarom, ki jih mora stalno izvajati in preverjati. Kakršnokoli omejevanje teh ukrepov ali dopuščanje nespoštovanja teh ukrepov ni dopustno. Zagotovljeno mora biti periodično preverjanje funkcionalnosti vseh preventivnih in aktivnih ukrepov varstva pred požarom.
(5) Za stroje in naprave, z delovanjem katerih lahko nastane statična elektrika, je potrebno predvideti ukrepe ozemljitve in druge učinkovite ukrepe za preprečitev nastanka statične elektrike.
(6) Upravljanje kurilnic in podobnih prostorov se lahko zaupa samo uspo- sobljenim osebam, ki poznajo te prostore, pri čemer je potrebno upo- števati zakonska določila z upravljanjem le-teh. Lahko gorljive snovi in stvari se ne smejo nahajati v bližini kurilnic, dimih cevi, spojnic ter odprtin za čiščenje dimnikov.
15. člen – PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICA NEPLAČILA PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zava- rovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico zahtevati doplačilo razlike tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katere- ga mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v prime- ru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po skle- nitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaroval- no pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prene- hanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
16. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za administrativne stroške.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.
(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni drugače dogovorjeno.
17. člen – ODPOVED ZAVAROVANJA OB ZAVAROVALNEM PRIMERU
Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega leta.
18. člen – OBVEZNOST ZAVAROVANCA OB NASTANKU ŠKODNEGA PRIMERA
(1) Obveza zmanjševanja škode
1) pri neposredno grozeči nevarnosti nastanka zavarovalnega pri- mera ali pri nastopu zavarovalnega primera je zavarovanec, če je le mogoče obvezan, da skrbi za ohranitev, reševanje in ponovno pridobitev zavarovanih stvari in da se ravna po navodilih, ki mu jih je dala zavarovalnica ali njen predstavnik
2) pri izgubi hranilnih knjižic, plačilnih instrumentov vseh vrst ali vre- dnostnih papirjev je potrebno takoj zahtevati prepoved izplačila in proces preklica
(2) Obveza javljanja škode
Zavarovanec je obvezan o nastanku zavarovalnega primeru nemudoma obvestiti zavarovalnico. V vseh primerih, predvidenih s predpisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo požar, eksplozija, udarec motornega vozi- la, ki ni last zavarovanca, vlomna tatvina, vandalizem, rop, roparska tatvina, to prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so uničene, poškodovane ali so izginile pri nastanku zavarovalnega primera. Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo in/ali stroške, ki jih leta zaradi tega utrpi.
(3) Obveza po informiranju in pojasnitvi
1) zavarovanec oz. zavarovalec je dolžan, neodvisno od roka v kate- rem je podal prijavo o nastanku zavarovalnega primera, dati pred- stavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno. Stroške za te dokaze nosi zavarovanec;
2) pri škodah na nepremičninah je potrebno na zahtevo zavarovalnice in na stroške zavarovanca priskrbeti dokaze o stanju objekta pred škodnim dogodkom;
3) do prihoda predstavnika zavarovalnice na kraj škodnega dogodka nihče ne sme spreminjati stanja poškodovanih ali uničenih stvari. Iz te določbe so izvzeti ukrepi za zmanjševanje škode ali spremembe potrebne zaradi javnega interesa.
(4) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi tega ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
19. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
(1) Po nastopu zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v dogovorjenem roku, ki ne more biti daljši od 14 dni, šteto od dne, ko zavarovalnica razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka. Če celoten znesek njene obveznosti ni ugotovljen v temu roku, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.
(2) Zavarovalnica lahko odloži izplačilo zavarovalnine:
1) če obstaja dvom o upravičenosti zavarovanca do izplačila zava- rovalnine. Izplačilo se odloži do trenutka, ko zavarovanec predloži potrebne dokaze.
2) če je v povezavi z zavarovalnim primerom uvedena kazenska preiskava proti zavarovancu ali njegovim vodilnim delavcem (zako- niti zastopniki in druge odgovorne osebe). Izplačilo se odloži do prejema poročila o opravljeni preiskavi.
20. člen – IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka pogodbena stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki z njima niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izve- denca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve izvedenskega postopka so zavezujoče za obe pogodbeni stranki.
21. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poško- dovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
22. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti sklenitelja zavarovanja vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta
(2 )Sklenitelj zavarovanja ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
23. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.
(4) Vsa obvestila in izjave so veljavne od trenutka, ko jih naslovnik prejme.
24. člen – SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), se vrnjena pošta šteje za vročeno, zavarovalnica pa jo deponira pri sebi. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
25. člen – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovo- ljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3 )Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavaro- vanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
26. člen – UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA
Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem na eni in zavaro- valnico na drugi strani se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju sedeža zavarovalnice oziroma se lahko rešujejo v okviru postopkov za izvensodno reševanje sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
27. člen – IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko nada- ljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
28. člen – PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.