PG-U-IFLE

PG-U-IFLE

15-6

PG-U-IFLE

15-6

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

1.člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d. d. (v nadaljevanju »zavarovalnica«).

[2] Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks (v nadaljevanju »življenjsko zavarovanje«) združuje varčevanje, vezano na sklade, ter življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Z življenjskim zavarovanjem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev skladov.

[3] Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici med trajanjem zavarovanja plačeval določena denarna sredstva (premije), zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastopu zavarovalnega primera izpolnila s pogodbo predvidene obveznosti. S tem zavarovanjem je lahko zavarovana le ena zavarovana oseba.

[4] Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih, pomenijo:

- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen izpolni ponudbo v elektronski obliki,

- zavarovalec - fizična oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in je hkrati tudi zavarovana oseba,

- upravičenec - oseba, v korist katere se sklene zavarovanje,

- zavarovana oseba - oseba, od katere smrti je odvisno izplačilo zajamčene zavarovalne vsote,

- zajamčena zavarovalna vsota - je dogovorjena zavarovalna vsota, ki se izplača v primeru smrti zavarovane osebe,

- osnovno zavarovanje - je v skladu s temi splošnimi pogoji sklenjena pogodba življenjskega zavarovanja,

- dodatno zavarovanje - je zavarovanje, ki je priključeno osnovnemu zavarovanju,

- obračunski dan - zadnji delovni dan v mesecu,

- dan preračuna premije v točke premoženja - drugi delovni dan od dneva plačila zavarovalne premije.

[5] Življenjsko zavarovanje se lahko sklene z zdravniškim pregledom ali brez njega. Zavarovati je mogoče zdrave osebe, in sicer od izpolnjenega

14. do izpolnjenega 65. leta starosti. Osebe, ki niso popolnoma zdrave, kakor tudi osebe, starejše kot 65 let, je mogoče zavarovati le po dopolnilnih pogojih. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki še ni stara 14 let, in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

[6] Sestavni deli zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju i.fleks so: ponudba v elektronski obliki z dopolnili in izjavami, zavarovalna polica, ti splošni pogoji in dopolnilni pogoji za dodatna zavarovanja v pisni ali elektronski obliki, morebitne posebne pisne izjave zavarovalca in zavarovalnice, kakor tudi druge priloge in dodatki k polici v pisni ali elektronski obliki.

[7] Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno ali v elektronski obliki z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v RS v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Vse izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti. Vse spremembe, ki imajo za posledico spremembo obveznosti zavarovalnice, začnejo veljati najprej prvega v naslednjem mesecu po prejemu zahteve.

2.člen: PONUDBA IN POLICA

[1] Ponudba za življenjsko zavarovanje se predloži v elektronski obliki na obrazcu zavarovalnice. Zavarovalnica pošlje ponudniku na naveden elektronski naslov v ponudbi potrditev prejema ponudbe. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe.

[2] Ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni. Če zavarovalnica v tem

roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudba sprejeta in da je pogodba sklenjena.

[3] Elektronska ponudba je sestavni del zavarovalne pogodbe in jo mora stranka podpisati z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v RS v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

[4] Zavarovalnica izstavi polico v enem izvodu po podatkih s ponudbe in jo zavarovalcu pošlje v pisni obliki priporočeno po pošti ali v elektronski obliki na elektronski naslov iz ponudbe. Na polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu (zavarovani osebi) z rojstnimi podatki, zavarovana nevarnost, začetek in trajanje zavarovanja, zavarovalna vsota, premija, upravičenci, datum izstavitve police in podpis zavarovalnice. Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko ta razlikam ugovarja pisno ali po elektronski pošti v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.

[5] Hramba zavarovalne pogodbe - ponudbo in polico, vključujoč zavarovalne pogoje, ki so v elektronski obliki, bo zavarovalnica hranila v svojem elektronskem arhivu, zavarovalcu pa bodo dokumenti dostopni na njegovo zahtevo v elektronski ali pisni obliki.

3.člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA

[1] Zavarovanje se sklene, če ni drugače dogovorjeno, tako da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 00.00 tisti dan, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, če je do takrat plačana prva premija. Zavarovalnica lahko pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.

[2] Če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo, in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob

24.00 tisti dan, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da se zdravstveno stanje zavarovane osebe od podpisa ponudbe ni poslabšalo.

[3] Zavarovanje preneha ob smrti zavarovane osebe kot tudi v primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu.

[4] Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja pisno odstopi od zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica je upravičena obračunati dejanske stroške, povezane z odstopom od pogodbe, v višini, kot so določeni v veljavnem ceniku na dan sklenitve pogodbe. Zavarovalnica je upravičena tudi do povračila stroškov opravljenega zdravniškega pregleda zavarovane osebe, ki jih je plačala zdravstvenemu zavodu po ceni, veljavni na dan opravljenega pregleda.

4.člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalec lahko po preteku 10 let, šteto od sklenitve zavarovanja, zahteva izplačilo celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu. Višina izplačila je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca in se določi v skladu z 10. členom teh pogojev. Če zavarovalec umre, lahko zahteva izplačilo vrednosti premoženja oseba, ki jo za ta namen določi zavarovalec na ponudbi. Če oseba ni določena, se ravna v skladu s pravili o dedovanju. V primeru izplačila celotne vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovanje preneha.

[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu se lahko izplača obročno v obliki mesečne rente ali v enkratnem znesku. Pri obročnem izplačilu se upoštevajo zavarovalni pogoji za tovrstna zavarovanja, ki veljajo na dan vložitve zahteve za izplačilo. Upravičenec lahko prav tako zahteva, da se zajamčena zavarovalna vsota ali vrednost premoženja izplača obročno ali v enkratnem znesku.

[3] V primeru smrti zavarovane osebe se zavarovalnica obvezuje izplačati določenemu upravičencu zajamčeno zavarovalno vsoto ali njen del, 1

PG-U-IFLE/15-6   

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

če zavarovana oseba umre v času trajanja zavarovanja. Ko zavarovana oseba dopolni 75 let, preneha jamstvo za izplačilo zajamčene zavarovalne vsote oz. je ta enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu.

[4] Če je zavarovanje sklenjeno brez zdravniškega pregleda in zavarovana oseba umre v prvih šestih mesecih od začetka jamstva, je zavarovalnica ne glede na določila prejšnjega odstavka dolžna izplačati polovico zajamčene zavarovalne vsote, razen če smrt nastopi zaradi nezgode, nosečnosti, poroda ali če je to zavarovanje sklenjeno najpozneje tri mesece po doživetju prejšnjega življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici.

[5] Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena zavarovalnica v primeru smrti zavarovane osebe izplača vrednost premoženja na naložbenem računu, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto.

5.člen: OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalnica ne izplača zajamčene zavarovalne vsote, temveč odkupno vrednost zavarovanja, če je zavarovana oseba v prvih dveh letih trajanja zavarovanja napravila samomor ali ga je poskusila napraviti, ne glede na to, kdaj je za njegovimi posledicami umrla. Če je zavarovana oseba umrla zaradi vojnih dogodkov, se upravičencu izplača odkupna vrednost zavarovanja.

[2] Zavarovalnica ne izplača zajamčene zavarovalne vsote, če je smrt zavarovane osebe namerno povzročil upravičenec. Če je premija plačana najmanj za tri leta, se dedičem zavarovalca izplača odkupna vrednost zavarovanja.

6.člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE TEH OBVEZNOSTI

[1] Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za pomembne veljajo zlasti tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica pisno vprašala v elektronski ponudbi.

[2] Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica v prvih petih letih trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zajamčene zavarovalne vsote, če zavarovana oseba umre, preden je izvedela za tako okoliščino. Če je bila pogodba razveljavljena, zavarovalnica obdrži že plačane premije.

[3] Če je zavarovalec kaj prijavil netočno ali je opustil dolžno obvestilo, lahko zavarovalnica v prvih petih letih trajanja zavarovanja po svoji izbiri - v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če zavarovalnica predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.

[4] Če se pogodba razdre po določbi tretjega odstavka tega člena, je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost zavarovanja.

[5] Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se izplača znižana zavarovalnina. Slednja je enaka vsoti sredstev na naložbenem računu in razlike med zajamčeno zavarovalno vsoto ter višino sredstev na naložbenem računu, zmanjšane v razmerju med pogodbeno določenim faktorjem za izračun nevarnostne premije za primer smrti v mesecu smrti in faktorjem, ki bi moral veljati v tem mesecu glede na resnično nevarnost.

7.člen: DOGOVOR O ZAVAROVALNI VSOTI IN ZAVAROVALNI PREMIJI

[1] Zajamčeno zavarovalno vsoto in obročno zavarovalno premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi, zlasti glede na izbrani premijski cenik in starost zavarovane osebe.

[2] Dogovorjena obročna premija se plačuje mesečno vnaprej, in sicer prvega v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita tudi za drugačno dinamiko plačevanja premije. Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastopi zavarovalni primer. Če je zavarovalec v zaostanku s plačilom ene ali več premij, se s plačilom premije najprej poravnajo neplačane zapadle premije.

[3] Če dogovorjena zavarovalna premija na zadnji delovni dan v mesecu (obračunski dan) ne zadostuje za poračun zapadle nevarnostne premije za primer smrti, se zavarovalna premija lahko poveča v skladu s faktorji za izračun nevarnostne premije za primer smrti.

2

[4] Ne glede na dogovorjeno višino in dinamiko plačevanja zavarovalne premije lahko zavarovalec vplača dodatna vplačila. Zaradi dodatnih vplačil se zajamčena zavarovalna vsota ne spremeni. Zavarovalnica lahko določi znesek najnižjega dodatnega vplačila.

[5] Premija se lahko plačuje preko banke ali pošte. Zavarovalec je dolžan zavarovalnici plačevati premijo, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ima za to pravni interes.

8.člen: IZBIRA SKLADA, NA KATEREGA SE VEŽE VREDNOST PREMOŽENJA

[1] Zavarovalec ob sklenitvi življenjskega zavarovanja v okviru ponudbe zavarovalnice izbere sklade, na katere se veže vrednost enote premoženja. Izbira lahko med vzajemnimi skladi, ustanovljenimi na podlagi zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, skladi ETF in ostalimi skladi v ponudbi zavarovalnice.

[2] Skladi ETF (ang. Exchange-traded funds) so kotirajoči indeksni skladi, s katerimi se tako kot z obveznicami in delnicami trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Vezani so na določen indeks, surovino, panogo ali regijo. Naložbena politika sklada ETF tako posnema gibanje vrednosti indeksa, surovine panoge ali regije, na katero je vezan sklad ETF. Pri skladih ETF je vrednost delnice odvisna od borzne cene - tečaja sklada ETF. Za vrednost delnice sklada ETF se uporabi uradni zaključni tečaj primarne borze, kot je objavljen na informacijskem terminalu Bloomberg. Če uradni tečaj sklada ETF na primarni borzi ni dostopen, se uporabi tečaj sklada ETF, kot ga izračuna skrbnik sklada ETF in je objavljen na informacijskem terminalu Bloomberg. Če je tečaj sklada ETF določen v tuji valuti, se za preračun v uradno denarno enoto RS uporabi srednji tečaj Banke Slovenije na dan preračuna.

[3] Zavarovalec lahko v okviru ponudbe zavarovalnice izbere tudi

sklad, pri katerem zavarovalnica zagotavlja letni donos (sklad z zajamčenim donosom). Pri skladu z zajamčenim donosom je zagotovljena rast vrednosti enote premoženja tako, da letno narašča po stopnji zajamčene donosnosti. V nadaljevanju se za vrednost enote premoženja vzajemnih skladov in ostalih skladov v ponudbi zavarovalnice ter za delnico sklada ETF uporablja skupen izraz vrednost točke premoženja (VTP). VTP na naložbenem računu zavarovalca je odvisna od gibanja vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev sklada, pri skladih ETF pa od gibanja tečaja sklada ETF.

[4] Kadar so upravičenja iz zavarovalne pogodbe neposredno povezana z gibanjem VTP, obsegajo naložbe zavarovalnice v največji možni meri naložbe v vrednostne papirje, ki predstavljajo VTP izbranega sklada.

[5] Skladi se med seboj razlikujejo zlasti glede na stopnjo tveganja naložb in naložbeno strukturo. Naložbena struktura skladov in stopnja tveganja naložb je razvidna iz prospekta posameznega sklada. Naložbena struktura in stopnja tveganja naložb skladov ETF je razvidna iz izvlečka prospekta izbranega sklada ETF, ki je javno dostopen na spletni strani zavarovalnice.

[6] Zavarovalec ob sklenitvi pogodbe določi razdelitev zavarovalne premije med izbrane sklade, na katere se veže VTP. Zavarovalec lahko med trajanjem zavarovanja zahteva spremembo razdelitve premije med izbranimi skladi. Zavarovalec uveljavlja pravico do spremembe razdelitve premije na podlagi pisne ali elektronske zahteve, ki jo predloži zavarovalnici.

[7] V primeru prenehanja sklada oziroma odločitve zavarovalnice, da določen sklad umakne iz svoje ponudbe, bo zavarovalnica prenesla sredstva v drug sklad iz svoje ponudbe, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom. Zavarovalnica je pri tem upravičena obračunati samo dejanske stroške prenosa. Zavarovalnica je o prenosu sredstev dolžna obvestiti zavarovalca, ki lahko po prejemu obvestila zahteva, da se sredstva prenesejo v sklad iz ponudbe zavarovalnice po njegovi izbiri.

[8] Na podlagi 120. člena Zakona o zavarovalništvu je lastnik premoženja kritnega sklada zavarovalnica.

9.člen: PRERAČUN PREMIJE V TOČKE PREMOŽENJA

[1] Zavarovalnica preračuna zavarovalno premijo, zmanjšano za vstopne stroške zavarovanja (čista premija), v točke premoženja na naložbenem računu z upoštevanjem VTP izbranega sklada, na drugi delovni dan od dneva plačila zavarovalne premije, če ni drugače določeno v prospektu ali na zavarovalni polici. Šteje se, da je premija plačana tisti dan, ko je prispelo nakazilo premije na račun zavarovalnice.

[2] Število točk premoženja na osebnem računu se na podlagi plačane premije določi tako, da se znesek čiste premije deli z VTP sklada, ki velja na dan preračuna.

[3] VTP se objavlja na spletni strani zavarovalnice.

PG-U-IFLE/15-6   

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

10.člen: VREDNOST PREMOŽENJA NA NALOŽBENEM RAČUNU ZAVAROVALCA

[1] Zavarovalnica za vsakega zavarovalca vodi naložbeni račun, na katerem se vodijo podatki o plačanih premijah in gibanju VTP ter skupni vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca.

[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se na določen dan izračuna tako, da se število točk premoženja na naložbenem računu pomnoži z VTP posameznega sklada, ki velja na ta dan.

[3] Zavarovalnica po zaključku obračunskega dne za tekoči mesec obračuna zapadlo premijo za dodatna zavarovanja, stroške vodenja naložbenega računa, stroške hrambe delnic sklada ETF ter nevarnostno premijo za primer smrti. Poračun se izvede z zmanjšanjem ustreznega števila točk premoženja na naložbenem računu zavarovalca, in sicer: 1/ premija za dodatna zavarovanja se obračuna z zmanjšanjem števila

točk premoženja v protivrednosti zapadle premije;

2/ stroški vodenja naložbenega računa se obračunajo z zmanjšanjem točk premoženja po obračunu premije za dodatna zavarovanja;

3/ stroški hrambe delnic sklada ETF se obračunajo z zmanjšanjem točk premoženja po obračunu premije za dodatna zavarovanja in stroškov vodenja naložbenega računa;

4/ nevarnostna premija za primer smrti se obračuna po obračunu stroškov vodenja računa in stroškov hrambe delnic sklada ETF na račun zmanjšanja števila točk premoženja v protivrednosti te premije. Izračuna se na osnovi starosti zavarovane osebe na obračunski dan ter razlike med zajamčeno zavarovalno vsoto in vrednostjo premoženja na naložbenem računu. Nevarnostna premija se obračuna samo, če zajamčena zavarovalna vsota presega vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca.

[4] Premija za dodatna zavarovanja, stroški vodenja naložbenega računa in nevarnostna premija za primer smrti se poračunajo v deležu razdelitve premije med vse izbrane sklade. Stroški hrambe delnic sklada ETF se obračunajo v sorazmernem deležu vrednosti premoženja, vezanega na posamezni sklad ETF.

11.člen: STROŠKI

[1] Zavarovalnica je upravičena obračunati vstopne in izstopne stroške, stroške vodenja naložbenega računa ter v primeru izbranega sklada ETF tudi stroške hrambe delnic tega sklada.

[2] Zavarovalnica obračuna vstopne stroške v višini enega odstotka od vplačane premije.

[3] Zavarovalnica obračuna stroške vodenja naložbenega računa v skladu z vsakokratnim veljavnim cenikom zavarovalnice, in sicer glede na izbrane sklade. Na dan prvega februarja 2012 znašajo stroški vodenja naložbenega računa v primeru samostojne izbire skladov 3 evre, v primeru izbranih finančnih ciljev pa 2 evra mesečno. O spremembi višine stroškov vodenja naložbenega računa je zavarovalnica dolžna predhodno pisno ali preko elektronske pošte obvestiti zavarovalca. Stroški vodenja računa se obračunajo tudi v primeru kapitalizacije zavarovanja.

[4] Zavarovalnica je upravičena, da ob izplačilu vrednosti premoženja, izplačilu odkupne vrednosti zavarovanja ali ob izplačilu predujma obračuna izstopne stroške zavarovanja v višini enega odstotka od izplačila (zavarovalnica ne obračuna izstopnih stroškov zavarovanja, če upravičenec zahteva, da se zavarovalna vsota izplačuje obročno kot mesečna renta). Prav tako je zavarovalnica upravičena obračunati morebitno izstopno provizijo, ki jo zavarovalnici obračuna upravljavec sklada.

[5] Zavarovalnica mesečno obračuna stroške hrambe delnic sklada ETF, in sicer v višini, kot je določena v vsakokratni veljavni preglednici stroškov skladov ETF, ki je javno objavljena na spletni strani zavarovalnice. Posredni in neposredni stroški, ki zmanjšujejo VTP posameznega sklada in niso navedeni v tem členu, so dostopni v izvlečku prospekta, ki je javno objavljen na spletni strani družbe za upravljanje za vsak izbran sklad, pri izbranih skladih ETF pa so posredni in neposredni stroški, ki zmanjšujejo VTP, navedeni v preglednici stroškov, objavljeni na spletni strani zavarovalnice.

[6] Zavarovalnica je ob vsakršnem izplačilu upravičena obračunati vse davčne obveznosti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo.

12.člen: SPREMEMBA RAZDELITVE SREDSTEV MED SKLADI - PRENOS SREDSTEV

[1] Če je od začetka zavarovanja preteklo vsaj mesec dni, lahko zavarovalec v okviru veljavne ponudbe zavarovalnice zahteva, da se vsa sredstva ali določen odstotek sredstev na naložbenem računu veže na VTP drugega sklada (prenos sredstev). Za prenos sredstev sklada z zajamčenim donosom je potrebno soglasje zavarovalnice.

[2] Za prenos sredstev se obračunajo stroški prenosa po ceniku, ki velja ob vsakokratni zahtevi za prenos. Ob vsakem vstopu oziroma izstopu

iz sklada ETF med trajanjem zavarovanja se obračuna tudi vstopno- izstopna provizija v višini, kot je navedena v preglednici stroškov, objavljeni na spletni strani zavarovalnice.

[3] Prenos sredstev se opravi drugi delovni dan po dnevu prejema zahteve za prenos sredstev na zavarovalnici.

13.člen: POSLEDICE ZARADI NEPLAČILA PREMIJE

[1] Če zavarovalna premija za tekoči mesec ni plačana, zavarovalnica obračuna premijo za dodatna zavarovanja, nevarnostno premijo za primer smrti in stroške vodenja naložbenega računa ter v primeru izbranega sklada ETF tudi stroške hrambe delnic sklada ETF na način, določen v 10. členu. Zmanjšanje točk premoženja iz naložbenega računa zavarovalca se opravi v sorazmernem deležu vrednosti premoženja, vezanega na posamezni sklad.

[2] Če premija ni plačana dva meseca po zapadlosti, lahko zavarovalnica zavarovalca pozove, naj premijo plača. Če ta na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom ali v elektronski obliki poslana na njegov zadnji zavarovalnici sporočen elektronski naslov, zapadle premije ne plača v roku, določenem v opominu (in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bil opomin vročen oziroma poslan na njegov elektronski naslov), ali tega ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica, če ji je bila dotlej plačana premija za dve leti, izjaviti zavarovalcu, da je zavarovanje pretvorjeno v zavarovanje brez nadaljnjega plačevanja premije (kapitalizacija), sicer pa, da odstopa od pogodbe. Premij, ki so bile plačane do razveze pogodbe, zavarovalnica ne vrne.

[3] V primeru kapitalizacije je zavarovana oseba zavarovana za primer smrti v višini vrednosti premoženja na naložbenem računu, dodatna zavarovanja, ki so priključena osnovnemu zavarovanju, pa prenehajo.

14.člen: PREVREDNOTENJE

[1] Zavarovalnica do 1. 4. vsako leto prevrednoti zavarovalno premijo in zajamčeno zavarovalno vsoto v višini povišanja indeksa cen življenjskih potrebščin v RS v skladu z uradno objavljenimi podatki Statističnega urada RS glede na obdobje preteklega koledarskega leta. Prevrednotenje se izvede, če je na dan prevrednotenja od začetka zavarovanja preteklo vsaj eno leto. Na enak način zavarovalnica prevrednoti tudi zavarovalne premije in zavarovalne vsote dodatnih zavarovanj.

[2] O spremembi višine premije, zajamčene zavarovalne vsote ter zavarovalnih vsot dodatnih zavarovanj zavarovalnica pisno obvesti zavarovalca. Zavarovalec lahko prevrednotenje v roku petnajstih dni od prejema obvestila zavrne.

[3] S posebnim dogovorom med zavarovalnico in zavarovalcem lahko zavarovalnica prevrednoti zavarovalne vsote in premije tudi za zavarovanja, ki so sklenjena v tuji valuti.

15.člen: MIROVANJE PLAČEVANJA PREMIJE

[1] Zavarovalec lahko zahteva mirovanje plačevanja premije, če je od začetka zavarovanja poteklo vsaj eno leto in so premije plačane najmanj za eno leto. V pisni zahtevi za mirovanje mora zavarovalec navesti želeno dobo trajanja mirovanja.

[2] Mirovanje lahko neprekinjeno traja največ eno leto. Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja uveljavlja pravico do mirovanja le, če je od predhodnega mirovanja preteklo vsaj eno leto in je v vmesnem obdobju redno plačeval zavarovalno premijo.

[3] V času mirovanja je zavarovanje kapitalizirano, zavarovana oseba pa je zavarovana z zajamčeno zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu. V času mirovanja zavarovalnica ne jamči za izplačila iz naslova dodatnih zavarovanj.

[4] Zavarovalnica trideset dni pred potekom dogovorjene dobe mirovanja zavarovalca pozove, naj nadaljuje s plačevanjem premije. Če zavarovalec prve zapadle premije po poteku mirovanja ne plača, ravna zavarovalnica v skladu z določili 13. člena teh pogojev.

[5] Zavarovalnica ima pravico zavrniti zahtevo za mirovanje brez obrazložitve.

16.člen: POVEČANJE ZAJAMČENE ZAVAROVALNE VSOTE

[1] Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita, da se zajamčena zavarovalna vsota poveča, in sicer ob pogoju, da zavarovalec plačuje ustrezno višjo premijo.

[2] Zajamčena zavarovalna vsota se lahko brez ugotavljanja zdravstvenega stanja zavarovane osebe poveča največ za takšno višino, da nova zajamčena zavarovalna vsota ne presega dvakratnika zajamčene zavarovalne vsote ob sklenitvi zavarovanja. Povečanje zajamčene zavarovalne vsote po tem odstavku lahko zavarovalec zahteva v naslednjih primerih:

1/ rojstvo otroka zavarovalca;

2/ sklenitev zakonske zveze zavarovalca oziroma izkazan nastanek 3

PG-U-IFLE/15-6   

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

zunajzakonske skupnosti;

3/ najem dolgoročnega namenskega kredita za nakup nepremičnine zavarovalca;

4/ če zavarovalec med trajanjem zavarovanja zaključi šolanje ali študij oziroma pridobi višjo izobrazbo, strokovni ali znanstveni naziv.

[3] Zavarovalec uveljavlja pravico do povečanja zajamčene zavarovalne vsote na podlagi pisne zahteve, ki jo predloži zavarovalnici. V zahtevi za povečanje zajamčene zavarovalne vsote mora zavarovalec navesti razloge in predložiti dokazila, na podlagi katerih zahteva povečanje zajamčene zavarovalne vsote.

[4] Zavarovalec je dolžan predložiti zahtevo za povečanje zajamčene zavarovalne vsote najkasneje v treh mesecih od dogodka iz drugega odstavka tega člena.

[5] Če zavarovana oseba v prvem letu po povečanju zajamčene zavarovalne vsote umre zaradi bolezni oziroma napravi samomor, zavarovalnica izplača prvotno dogovorjeno zajamčeno zavarovalno vsoto.

17.člen: XXXXX XXXXXXXXXXX

[1] Na zahtevo zavarovalca zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovalne police, če sta od začetka zavarovanja do odkupa potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti.

[2] Odkupna vrednost zavarovanja se izračuna na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca. V nasprotnem primeru se odkupna vrednost izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve.

[3] Odkupna vrednost je enaka vrednosti sredstev na osebnem računu in se določi v skladu z drugim odstavkom 10. člena teh pogojev. Odkupna vrednost se izplača v enkratnem znesku.

[4] Odkupna vrednost enot premoženja, ki so vezane na sklad z zajamčenim donosom, pridobljenih iz naslova pripisa udeležbe na dobičku iz 24. člena teh pogojev, znaša 80% VTP tega sklada.

[5] Pravice odkupa ne morejo uveljaviti upniki zavarovalca in tudi ne zavarovalni upravičenec. Odkupno vrednost zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplača, če je določitev upravičenca nepreklicna. Odkup zavarovanja ni možen, če je zavarovalec oproščen plačevanja nadaljnjih zavarovalnih premij.

[6] Jamstvo zavarovalnice v primeru odkupa preneha ob 24.00 na dan izračuna odkupne vrednosti.

18.člen: PREDUJEM

[1] Pri predujmu se izplača del vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer v višini do 80 % vrednosti premoženja na naložbenem računu.

[2] Zavarovalec lahko zahteva izplačilo predujma le pod pogojem, da znesek predujma iz prejšnjega odstavka presega znesek najnižjega izplačila predujma, ki se določi v vsakokratnem veljavnem ceniku zavarovalnice.

[3] Vrednost izplačila se določi na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca. V nasprotnem primeru se vrednost predujma izračuna na obračunski dan naslednjega meseca po prejemu zahteve. Predujem lahko zavarovalec pozneje vrne.

[4] Pri predujmu se zajamčena zavarovalna vsota zniža za znesek izplačila. Izplačilo predujma in vračilo predujma ne vplivata na obveznost plačevanja premije.

19.člen: FINANČNI CILJI

[1] Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita, da se enkrat letno spremeni sestava skladov, na katere se veže vrednost premoženja na naložbenem računu (finančni cilji). Sprememba se izvede vsako leto 1.12..

[2] Naložbena strategija finančni cilji se izvaja tako, da se sredstva na naložbenem računu prenašajo iz skladov z agresivno naložbeno politiko v uravnotežene sklade in sklade, usmerjene v naložbe z zajamčenim donosom. Hitrost prehodov med naložbenimi politikami je odvisna od starosti zavarovalca ali od dobe izbranega finančnega cilja in se določi na zavarovalni ponudbi in zavarovalni polici.

[3] Sprememba skladov na zavarovalni polici se izvede tako, da se sredstva na naložbenem računu prenesejo na druge sklade iz veljavne ponudbe zavarovalnice. Izbiro skladov in delež sredstev, ki se vežejo na posamezni sklad, izvede zavarovalnica po lastni presoji. Po izteku dobe izbranega finančnega cilja sprememba skladov po načelu finančni cilji preneha.

[4] Zavarovalnica je dolžna zavarovalca obvestiti o spremembi skladov na naložbenem računu ter deležu sredstev, ki se veže na posamezni sklad (sprememba strukture skladov). Zavarovalec lahko kadar koli zahteva, da se sredstva prenesejo v sklad iz ponudbe zavarovalnice po njegovi izbiri. V tem primeru preneha sprememba skladov po načelu finančni

4 cilji. Zavarovalnica je za prenos sredstev upravičena obračunati le

dejanske stroške prenosa. Sprememba skladov velja tudi za vsa nova vplačila, prejeta po izvedbi spremembe skladov.

[5] Načelo finančni cilji je podrobneje opredeljeno v prospektu življenjskega zavarovanja.

20.člen: OBNOVITEV ZAVAROVANJA

[1] Zavarovanje, ki je na podlagi 13. člena teh pogojev prenehalo veljati oziroma je kapitalizirano, se na pisno zahtevo zavarovalca lahko obnovi.

[2] Jamstvo zavarovalnice se pri obnovljenem zavarovanju začne ob 24. uri tistega dne, ko je pisno potrdila, da sprejme zahtevo za obnovitev, s pogojem, da so plačane vse do tistega dne dospele premije, vključno z zamudnimi obrestmi, ter da se zavarovalec strinja z ustrezno preračunano zajamčeno zavarovalno vsoto. Sprejem ali odklonitev zahteve za obnovitev mora zavarovalnica zavarovalcu sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je tak zahtevek prejela, oziroma v osmih dneh, ko je izpolnjen tudi zadnji pogoj za obnovitev. Če zavarovalnica v tem roku ne sporoči svoje odklonitve, se šteje, da je zahteva za obnovitev sprejeta.

[3] Če zavarovana oseba umre v prvem letu po obnovitvi zavarovanja zaradi katere koli bolezni, ki jo je imela ob predložitvi zahteve za obnovitev, pa jo je tedaj zamolčala, je zavarovalnica dolžna izplačati znižano zavarovalno vsoto v smislu drugega odstavka 13. člena teh splošnih pogojev samo, če je bila premija pred obnovitvijo zavarovanja plačana najmanj za dve polni leti. Če premija ni bila plačana za dve leti, zavarovalnica nima nobene obveznosti.

[4] Če zavarovalec zahteva obnovitev zavarovanja v treh mesecih po prenehanju jamstva, mora zavarovalnica sprejeti zahtevo za obnovitev ne glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe. V tem primeru ne veljajo določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.

[5] Zavarovalnica izplača odkupno vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca, če zavarovana oseba v prvem letu po obnovitvi zavarovanja napravi samomor.

21.člen: RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA

[1] Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo zavarovalcu vse pravice iz zavarovanja, razen če se je zavarovalec odpovedal pravici do spremembe upravičenca.

[2] Vse zavarovalčeve izjave in odločitve so obvezne za zavarovalnico samo,

če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.

[3] Če upravičenec umre pred nastankom zavarovalnega primera, zajamčena zavarovalna vsota pripada naslednjemu upravičencu, če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.

22.člen: IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI

[1] Oseba, ki zahteva izplačilo po zavarovalni pogodbi, mora, ko nastopi s pogodbo predvideni primer, o tem takoj pisno ali preko elektronske pošte obvestiti zavarovalnico in čim prej na svoje stroške priskrbeti in ji predložiti naslednje listine:

1/ polico;

2/ izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt;

3/ listino, iz katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe, če ti niso bili predloženi že prej;

4/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;

5/ zavarovalnica sme zahtevati še druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravice do izplačila.

[2] Vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca se izračuna na obračunski dan po prejemu zahteve za izplačilo, če je zavarovalnica prejela zahtevo za izplačilo vsaj 8 dni pred potekom meseca, sicer se izračuna na obračunski dan naslednjega meseca.

[3] V primeru smrti zavarovane osebe zavarovalnica izplača zajamčeno zavarovalno vsoto oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu zavarovalca, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. Vrednost premoženja na naložbenem računu se izračuna na obračunski dan po prejemu dokazov o obstoju in višini obveznosti zavarovalnice.

[4] V primeru smrti zavarovane osebe lahko zavarovalnica kot pogrebne stroške upravičencu predčasno izplača del zavarovalne vsote za primer smrti, in sicer po prejemu zavarovalne police in izpiska iz matične knjige umrlih. Kot pogrebne stroške se izplača največ 10 % zajamčene zavarovalne vsote oz. vrednosti premoženja na naložbenem računu, vendar ne več kot 5.000 EUR. Po prejemu vseh ostalih dokazil pa zavarovalnica izplača obveznost iz prejšnjega odstavka, zmanjšano za znesek, ki se izplača za pogrebne stroške.

[5] Če ni določeno drugače, mora zavarovalnica svojo obveznost izpolniti v štirinajstih dneh od dneva, ko je dobila vse dokaze o obstoju zavarovalnega primera in je hkrati znana višina obveznosti zavarovalnice.

PG-U-IFLE/15-6   

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

23.člen: UDELEŽBA PRI DOBIČKU

[1] Zavarovanja, kjer so upravičenja vezana na sredstva sklada z zajamčenim donosom, so soudeležena pri vsakoletnem pozitivnem rezultatu, ki je ustvarjen z upravljanjem portfelja teh zavarovanj. Zavarovalci so upravičeni do najmanj 80 % v poslovnem letu izpolnjenega donosa naložb, ki pokrivajo obveznosti iz naslova matematičnih rezervacij sklada z zajamčenim donosom.

[2] Skupni znesek, ki se zavarovanjem dodeli na račun udeležbe pri dobičku poslovnega leta, se določi enkrat letno kot razlika med najnižjim zneskom, določenim v prvem odstavku tega člena, in zneskom povečanja matematičnih rezervacij na račun zajamčenega donosa, vključno z zneskom morebitne spremembe matematičnih rezervacij kot posledice spremembe obrestnih mer, ki se upoštevajo v izračunu matematičnih rezervacij. V skladu s sklepom Uprave lahko zavarovalnica za posamezno poslovno leto skupni znesek udeležbe tudi poveča.

[3] Ne glede na predhodna določila se znesek udeležbe lahko izjemoma tudi zniža, če mora zavarovalnica oblikovati dodatne zavarovalno- tehnične rezervacije posamezne skupine zavarovanj zaradi spremembe zakonskih ali podzakonskih predpisov.

[4] Skupni znesek udeležbe pri dobičku se med posamezna zavarovanja razporedi na podlagi višin matematičnih rezervacij sklada z zajamčenim donosom posameznega zavarovanja na zadnji delovni dan vsakega meseca v letu, za katerega se dobiček ugotavlja, ter upoštevanja višine zajamčenega donosa sklada z zajamčenim donosom. Zavarovalnica lahko uporabi tudi druga merila za razporeditev skupnega zneska med zavarovanja, če se na ta način ustrezneje upošteva prispevek zavarovanja k dobičku.

[5] Znesek, ki se zavarovalcu dodeli na račun udeležbe, se pretvori v dodatne točke premoženja sklada z zajamčenim donosom iz naslova udeležbe na dobičku, ki se za preteklo poslovno leto pripišejo najkasneje do 30. junija tekočega leta. Točke premoženja iz naslova udeležbe pri dobičku se izplačajo ob nastopu zavarovalnega primera skupaj z izplačilom točk premoženja sklada z zajamčenim donosom.

[6] V zadnjem letu trajanja zavarovanja se ob izplačilu izplača tudi sorazmerni del ocenjene udeležbe pri dobičku za tekoče poslovno leto, v katerem zavarovanje preneha. Pri prenehanju zavarovanja zaradi smrti, odkupa ali odstopa od pogodbe se dobiček za leto, v katerem zavarovanje preneha, ne ugotavlja in ne pripisuje.

24.člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXX

[1] Življenjskemu zavarovanju so lahko priključena dodatna zavarovanja, ki se urejajo z dopolnilnimi pogoji za dodatna zavarovanja ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. Pri tem veljajo naslednje omejitve:

1/ dodatna zavarovanja prenehajo veljati v trenutku prenehanja življenjskega zavarovanja oziroma lahko prenehajo veljati tudi pred potekom življenjskega zavarovanja, če zavarovana oseba postane delovno nesposobna, 100 % invalid, če zavarovana oseba preseže določeno starostno mejo, ki velja za dodatno zavarovanje ali če je zavarovalec oproščen plačila nadaljnjih premij življenjskega zavarovanja;

2/ dodatna zavarovanja prenehajo, ko zavarovana oseba dopolni 75 let;

3/ premija za življenjsko zavarovanje in za dodatna zavarovanja je nedeljiva. Za plačevanje premije in posledice neplačila premije dodatnih zavarovanj veljajo določbe teh splošnih pogojev;

4/ pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici premija od priključitve tega zavarovanja dalje.

[2] Pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja je zavarovalnica upravičena obračunati zavarovalno premijo najmanj za obdobje enega leta. Če je zavarovanje kapitalizirano ali zavarovanje preneha, preden je premija za priključeno dodatno zavarovanje plačana najmanj za obdobje enega leta od priključitve zavarovanja, se zavarovalna premija obračuna iz vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer na način, določen v 10. členu teh pogojev.

25.člen: STORITVE ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalec mora za vse storitve, kijih posebej zahteva od zavarovalnice, kot so sprememba zavarovanja, izdaja dvojnika polic, zastava in drugo, plačati po ceniku, ki velja ob vsakokratni spremembi.

[2] Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom tedaj, ko prejme pravnomočen sodni sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa.

26.člen: ZASTARANJE ZAHTEVKOV

[1] Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

[2] Če oseba dokaže, da do dneva izteka zastaralnega roka iz prvega odstavka tega člena ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči, ko je za to izvedela; v vsakem primeru pa je terjatev iz življenjskega zavarovanja zastara v desetih letih, iz drugega zavarovanja pa v petih letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

27.člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

[1] Zavarovalec in zavarovana oseba dovoljujeta, da se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebni podatki iz zavarovanja obdelujejo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica. Zavarovana oseba dovoljuje, da zavarovalnica za potrebe sklepanja in izvajanja zavarovanja pridobiva in obdeluje podatke o njenem zdravstvenem stanju.

[2] Zavarovalec in zavarovana oseba dovoljujeta zavarovalnici, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, obdeluje osebne podatke iz zavarovalne pogodbe in iz dokumentov nastalih ob izvajanju zavarovalne pogodbe, razen občutljivih osebnih podatkov, za namene neposrednega trženja, profiliranja strank in izvajanja bonitetnih programov, zase in za družbe Skupine Triglav v Sloveniji ter jih posreduje v obdelavo za enake namene družbam Skupine Triglav, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo, dejavnostjo zavarovalnega zastopanja ali posredovanja ali dejavnostjo upravljanja finančnih skladov. Družbe Skupine Triglav so navedene na vsakokratnem seznamu, dostopnem na xxx.xxxxxxx.xx.

[3] Osebne podatke iz prejšnjih odstavkov, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko za namene iz prejšnjih odstavkov obdelujejo tudi pooblaščene družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja in obenem pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov. Informacija o pooblaščenih družbah je dostopna na xxx.xxxxxxx.xx.

[4] Zavarovalec in zavarovana oseba lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namene iz 2. odstavka tega člena kadarkoli prekličeta s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav,

28.člen: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

[1] Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko vloži osebno na oddelku osebnih zavarovanj, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.

[2] Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.

[3] Pri nestrinjanju z odločitvijo pritožbene komisije se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri arbitraži zavarovalnice ali pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.

5

PG-U-IFLE/15-6   

Splošni pogoji za Naložbeno življenjsko zavarovanje i.fleks

29.člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

[1] Zavarovalno pogodbo je mogoče skleniti le v slovenskem jeziku. Če ima zavarovalec bivališče v RS oziroma je državljan RS, se za zavarovalno pogodbo življenjskega zavarovanja uporabi pravo RS.

[2] V primeru spora je za sojenje pristojno sodišče RS, če imata ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica in zavarovalec stalno prebivališče oziroma sedež v RS. Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg Republike 3, Ljubljana.

[3] Za odnose med zavarovalnico in zavarovalcem, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se uporabljajo zakonska določila, ki urejajo obligacijska razmerja. Če se vsebina teh splošnih pogojev razlikuje od vsebine dopolnilnih pogojev za dodatna zavarovanja, veljajo določila dopolnilnih pogojev. Zavarovalnico zavezujejo tudi določila Zavarovalnega kodeksa Slovenskega zavarovalnega združenja, ki je dostopen na: xxxx://xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/xxxx/Xxxxxx.xxx.

[4] Zavarovalnica bo zavarovalca letno obveščala o stanju na naložbenem računu zavarovalca na zadnji dan v letu, če je od začetka zavarovanja do zadnjega dne v letu preteklo vsaj šest mesecev. Zavarovalnica bo zavarovalca obveščala tudi o vseh ostalih spremembah v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.

[5] Zavarovalec je dolžan nemudoma sporočiti zavarovalnici vsako spremembo svojega imena ali priimka ter naslova dejanskega bivališča, če se ta razlikuje od naslova bivališča, navedenega na polici.

[6] Pri življenjskem zavarovanju, pri katerem zavarovalno razmerje ni krajše od 10 let, kot tudi v primerih izrednega prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi smrti zavarovane osebe, se ne plača 6,5 % davka od prometa zavarovalnih poslov. Življenjsko zavarovanje je oproščeno plačila dohodnine pod pogojem, da nastane pravica zahtevati izplačilo po preteku 10 let od dneva sklenitve pogodbe, da sta zavarovalec in upravičenec do izplačila ena in ista oseba ter pred potekom 10 let ni bila podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti. Zavarovalni posli so oproščeni tudi plačila davka na dodano vrednost.

6

Ti splošni pogoji z oznako PG-U-IFLE/15-6 se uporabljajo od 1. junija 2015

10-9

Dopolnilni pogoji

PG-D-DNZ

za dodatno nezgodno zavarovanje

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Z dodatnim nezgodnim zavarovanjem oseb se je mogoče zavarovati za nezgodno smrt, za popolno ali delno trajno invalidnost zaradi nezgode, za nadomestilo za bolnišnični dan v primeru nastanitve in zdravljenja zavarovane osebe v bolnišnici in za dnevno odškodnino, če je bila zavarovana oseba zaradi nezgode prehodno nesposobna za delo.

[2] Če je dodatno nezgodno zavarovanje priključeno osnovnemu življenjskemu zavarovanju, so sestavni del pogodbe življenjskega zavarovanja s priključenim dodatnim nezgodnim zavarovanjem, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d., (v nadaljnjem besedilu zavarovalnica), tudi dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje.

[3] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb veljajo tudi za dodatno nezgodno zavarovanje oseb, z naslednjimi spremembami:

1/ za začetek in konec zavarovanja ter jamstva zavarovalnice veljajo določbe splošnih pogojev osnovnega življenjskega zavarovanja. Za odpoved veljajo določbe splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb;

2/ osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi prirojenih ali pridobljenih telesnih hib in pomanjkljivosti ter bolezni zmanjšana, je možno zavarovati po povečanih premijskih stopnjah po določilih premijskega cenika za življenjsko zavarovanje in posebnih pogojih za zavarovanje povečanih rizikov. V primeru povečane nevarnosti nastanka zavarovalnega primera zaradi opravljanja poklica ali zaradi dejavnosti športa se v skladu s premijskim cenikom obračuna doplačilo zavarovalne premije;

3/ v primeru povečanja ali zmanjšanja zavarovalnih vsot tega zavarovanja jamči zavarovalnica z novimi zavarovalnimi vsotami od

00.00 tistega dne, ki je na polici z dodatkom naveden kot začetek spremembe;

4/ glede upravičencev veljajo določbe v polici oziroma ponudbi.

[4] Če znaša invalidnost zaradi ene nezgode po tabeli invalidnosti 100 % ali več, se zavarovalna vsota za trajno invalidnost podvoji.

[5] V kolikor je v zavarovalni pogodbo dogovorjena tudi mesečna renta, bo zavarovalnica v primeru, ko znaša invalidnost zaradi ene nezgode po tabeli invalidnosti 50% ali več, izplačevala dogovorjeno mesečno rento v obdobju 5-ih let. V tem primeru zavarovanje tega rizika preneha.

[6] Zavarovalnica izplača 150 odstotkov dogovorjene zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti če zavarovana oseba, v skladu z določbami splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, umre kot udeleženec v prometni nesreči ali v roku enega leta po prometni nesreči za posledicami le-te. Za prometno nesrečo se šteje vsak dogodek, v katerem je udeleženo vsaj eno premikajoče se prometno sredstvo. Za prometno sredstvo se štejejo vozilo, zrakoplov, čoln, kolo in kolo s pomožnim motorjem.

Pri tem:

- za vozilo veljajo vsa motorna in priklopna vozila, kakor jih opredeljuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa, ki imajo veljavno prometno dovoljenje;

- čoln je plovilo, opredeljeno v pomorskem zakoniku;

- zrakoplov je zrakoplov ali druga letalna naprava, za katero se uporablja uredba 785/2004/ES.;

- kolo je vozilo kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa;

- kolo s pomožnim motorjem je vozilo kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa.

[7] V kolikor je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno nadomestilo za bolnišnični dan, zavarovalnica, ne glede na določila 12. točke

4. odstavka 5. člena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, izplača nadomestilo za bolnišnični dan tudi v primeru nastanitve in zdravljenja zavarovane osebe v bolnišnici kot posledice okužbe s salmonelo oziroma legionelo. Pri tem je zavarovalnica zavezana izplačati zavarovalnino le, če je navedena okužba dokazana v medicinski dokumentaciji in če je zavarovana oseba v bolnišnico sprejeta in zdravljena izključno zaradi te okužbe.

2. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

Dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje veljajo poleg splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje in poleg splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev, veljajo ti dopolnilni pogoji.

1

Ti dopolnilni pogoji z oznako PG-D-DNZ/10-9 se uporabljajo od 1. septembra 2010

PG-D-ZDR-pt

13-7

Dopolnilni pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Z dopolnilnimi pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco (v nadaljnjem besedilu dopolnilni pogoji) se je mogoče zavarovati za dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini, kot je določeno v 2. členu dopolnilnih pogojev. Če je dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco priključeno osnovnemu življenjskemu zavarovanju, so sestavni del zavarovalne pogodbe, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d. (v nadaljnjem besedilu zavarovalnica), tudi ti dopolnilni pogoji.

[2] Oseba, od katere zdravljenja je odvisno izplačilo zavarovalnine po teh dopolnilnih pogojih in v korist katere se sklene dodatno zavarovanje (zavarovana oseba po osnovnem zavarovanju), se imenuje zavarovanec. Ne glede na določila osnovnega zavarovanja je otroka ali posvojenca kot družinskega člana po teh dopolnilnih pogojih mogoče zavarovati, če ob sklenitvi dodatnega zavarovanja še ni dopolnil

18. leta starosti, in sicer največ za obdobje do konca koledarskega leta, v katerem je dopolnil 26. leto starosti. Duševno bolne osebe in osebe, ki nimajo popolne poslovne sposobnosti, so izločene iz zavarovanja.

2. člen: PREDMET IN OBSEG ZAVAROVANJA

[1] Zavarovalno kritje obsega dokazane nujne stroške potrebne zdravniške oskrbe ter stroške prevoza, zaradi nepredvidenih bolezni ali posledic nesreče oziroma nezgode, ki se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini vendar največ do višine zavarovalne vsote dogovorjene na polici.

[2] Zavarovalni primer se začne z začetkom zdravljenja in konča takrat, ko po mnenju lečečega zdravnika zdravljenje ni več potrebno oziroma po vrnitvi v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.

[3] Če se zdravljenje nanaša na bolezen ali posledice nezgode, ki s prejšnjimi niso v vzročni zvezi, zavarovalnica šteje to kot nov zavarovalni primer.

3. člen: SKLENITEV ZAVAROVANJA

Zavarovanje se sklene pisno s priključitvijo k osnovnemu življenjskemu zavarovanju in plačilom dogovorjene premije za to dodatno zavarovanje, v vsakem primeru pa je potrebno skleniti pred pričetkom potovanja. Zavarovanje, sklenjeno po pričetku potovanja, ni veljavno.

4. člen: ZAČETEK IN TRAJANJE ZAVAROVALNEGA JAMSTVA

[1] Če ni v tem členu drugače določeno, za začetek in konec zavarovanja veljajo določbe splošnih pogojev osnovnega zavarovanja. Ne glede na določila splošnih pogojev se zavarovalno jamstvo prične ob 00. uri prvega dne v naslednjem mesecu po plačilu zavarovalne premije.

[2] Zavarovalno jamstvo preneha ob 24.00 tistega dne, ko se izteče obdobje, za katerega je plačana premija, oziroma najkasneje, ko preneha osnovno zavarovanje. Če so v zavarovanje kot družinski člani vključeni otroci ali posvojenci zavarovane osebe, potem zavarovalno jamstvo za otroke ali posvojence preneha s koncem koledarskega leta, v katerem je otrok ali posvojenec dopolnil 26. leto starosti.

[3] Zavarovalno jamstvo za posamezen zavarovalni primer oziroma posamezno potovanje preneha s potekom veljavnosti zavarovalne police ali z vrnitvijo v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče, ki ga odredi zdravnik. Za konec bivanja velja prestop državne meje Republike Slovenije in

/ oziroma države, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.

[4] Zavarovalno jamstvo v nobenem primeru ne velja v Republiki Sloveniji in / oziroma državi, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.

5. člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXX PREMIJE

[1] Zavarovalec je dolžan plačevati letno ali mesečno dogovorjeno dodatno zavarovalno premijo, vendar najmanj za obdobje 12 mesecev.

1

[2] Zavarovalnica je v vsakem primeru upravičena obračunati zavarovalno premijo za celotno obdobje 12 mesecev, ne glede na to, ali je zavarovanje prenehalo, je bilo kapitalizirano, ali drugače spremenjeno.

6. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalnica nudi asistenco in krije nujne stroške zdravljenja, ki so nastali zaradi zdravniške pomoči, katere namen je izključno odpravljanje posledic akutnih bolezni ali nezgod, stroške potrebnega prevoza zavarovanca v Republiko Slovenijo in / oziroma državo, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče, in so le ti nastali v času potovanja in bivanja v tujini razen v primerih, navedenih v 7. členu teh dopolnilnih pogojev.

[2] Za stroške potrebne zdravniške oskrbe v smislu teh dopolnilnih pogojev veljajo izključno stroški:

a/ zdravniške oskrbe;

b/ zdravil in povojev, če jih predpiše zdravnik;

c/ pripomočkov, ki so potrebni za zdravljenje (npr. mavec, opornice, obveze in bergle), če jih predpiše zdravnik;

d/ zdravniško predpisanih toplotnih terapij, obsevanj in ostalih

fizikalnih terapij;

e/ rentgenske diagnostike;

f/ oskrbe v ambulanti, ki razpolaga z zadostnimi diagnostičnimi in terapevtskimi zmogljivostmi in dela po metodah, ki so v državi začasnega bivanja znanstveno priznane in klinično preizkušene. Zavarovanec se mora obrniti na bolnišnico v kraju začasnega bivanja oziroma v najbližjo primerno bolnišnico;

g/ prevoza do bolnišnice;

h/ operacije (vključno z odvisnimi stroški operacije);

i/ nujnih zobozdravstvenih posegov, potrebnih za odpravo akutne bolečine zaradi bolezni ali sveže poškodbe zobovja, do višine 150 EUR, vključno z ekstrakcijo zoba, kakor tudi enostavnih popravil zobnih protez, ne pa izdelave nadomestnih zob, zobnih kron, zobnih plomb ali zalivk;

j/ hospitalizacije do dne, ko zdravstveno stanje zavarovanca le temu dovoljuje prevoz v državo stalnega in / oziroma začasno urejenega bivališča, kjer bo nadaljeval z zdravljenjem.

[3] Za stroške prevoza v smislu teh dopolnilnih pogojev veljajo izključno: a/ povečani stroški prevoza zavarovanca v domovino, ki ga odredi zdravnik, če v obiskanem kraju ali v bližnji okolici ni mogoče nuditi zadostne medicinske oskrbe in to lahko vpliva na poslabšanje bolnikovega zdravja. Poleg tega se povrnejo tudi dodatni povečani stroški za spremljevalca, če je zdravniško spremstvo potrebno ali

predpisano z zakonom;

b/ v primeru smrti - potrebni povečani stroški prevoza v domači kraj, ali nujni povečani stroški, ki so posledica pokopa v tujini, vendar največ do zneska, dogovorjenega na zavarovalni polici.

Povečani stroški v smislu zgornjih določil so:

• v primeru prevoza bolnika v domovino tisti, ki so dodatno nastali zaradi nastopa zavarovalnega primera ob vrnitvi domov;

• v primeru smrti tisti, ki presegajo stroške, ki bi nastali ob smrti zavarovanca doma;

c/ stroški prevoza zavarovančevega otroka, mlajšega od 18 let, do stalnega oziroma začasno urejenega bivališča, kot tudi stroške prevoza njegovega spremljevalca v primeru zavarovančeve hospitalizacije ali smrti.

[4] Maksimalno jamstvo zavarovalnice na posameznem potovanju oziroma za posamezen zavarovalni primer je določeno z zavarovalno vsoto na polici.

7. člen: IZKLJUČITVE IZ ZAVAROVALNEGA KRITJA

[1] Zavarovalnica ne krije stroškov zdravniške oskrbe in stroškov prevoza,

če je primer nastal zaradi:

a/ kroničnih bolezni in posledic, ki so nastale in bile znane in pričakovane že ob začetku zavarovanja, tudi če niso bile zdravljene, kakor tudi bolezni, zdravljenih v zadnjih 3 mesecih pred začetkom

PG-D-ZDR-pt/13-7   

Dopolnilni pogoji za zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco

zavarovanja, vključno z njihovimi posledicami, razen če gre za nepredvideno zdravniško pomoč za odpravljanje akutne življenjske nevarnosti ali za ukrepe, katerih namen je izključno odpravljanje akutnih bolečin. Iste izključitve veljajo za posledice nesreče;

b/ bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec kot posledico vojnih dogodkov in v aktivnem sodelovanju v neredih;

c/ bolezni in nezgod, ki jih utrpi zavarovanec v času aktivnega športnega udejstvovanja, tekmovanja ali priprav, v organizaciji posameznika oziroma športne zveze ali društva;

d/ bolezni in nezgod, ki jih zavarovanec utrpi pri kaznivih dejanjih ali jih namerno povzroči, ali pa če so posledica vinjenosti ali vpliva mamil;

e/ odstranitev lepotnih napak ali telesnih anomalij, preventivnih cepljenj, dezinfekcij, zdravniških izvidov in testiranj;

[2] Zdravstveno zavarovanje tudi ne nudi asistence in ne krije stroškov: a/ ki nastanejo v času bivanja v kopališčih, zdraviliščih, sanatorijih,

okrevališčih, zdravstvenih zavodih in domovih ali podobnih ustanovah zaradi okrevanja;

b/ psihoanalitičnega ali psihoterapevtskega zdravljenja;

c/ povezanih z nosečnostjo, porodom in njegovih posledic, razen pri akutnem, nenormalnem poteku nosečnosti in njegovih posledicah, ko zavarovalnica krije stroške zdravniških ukrepov za neposredno odpravljanje življenjske nevarnosti za mater ali otroka, če nosečnica ob nastopu akutne komplikacije še ni izpolnila 39. leta življenja ali če trideseti teden nosečnosti še ni zaključen;

d/ zdravniške pomoči pri težavah, ki so tipične za nosečnost in njene posledice, vključno s spremembo kroničnih težav, ki so posledica nosečnosti;

e/ nadzorovanja nosečnosti ali stroškov prekinitve nosečnosti;

f/ oskrbe, ki jo nudi zavarovančev partner, otroci ali starši, razen dokazanih materialnih stroškov;

g/ rehabilitacije in protez;

[3] Izključene so vse obveznosti zavarovalnice v primeru:

a/ če zavarovanec ne obvesti zavarovalnice ali njenih predstavnikov o nastanku zavarovalnega primera, telefonsko ali pisno, v roku 5 dni od začetka bolezni ali poškodbe;

b/ če ne spoštuje drugih navodil za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru bolezni ali nezgode;

c/ dajanja neresničnih podatkov zavarovalca oziroma zavarovanca o trajanju potovanja, o okoliščinah poškodbe ali vrste bolezni ter kakršnekoli prevar ali ponaredb;

d/ posebnih storitev v bolnišnici - nadstandard, kot je enoposteljna soba, telefon, TV, posebne namestitve, itn.;

e/ operacije ali zdravljenja, katerega se lahko prestavi brez kakršnihkoli posledic na čas povratka v državo stalnega oziroma začasno urejenega bivališča zavarovanca;

f/ oskrbe, ki ni navedena v 6. členu teh dopolnilnih pogojev.

8. člen: DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA

[1] Zavarovanec je dolžan upoštevati navodila asistenčnega klicnega centra glede nudenja in organiziranja pomoči. V primeru neupoštevanja določil tega člena in ukrepanja brez odobritve zavarovatelja zavarovanec izgubi pravice iz tega zavarovanja.

[2] Zahtevek iz zavarovanja je potrebno uveljavljati v treh mesecih po končanem zdravljenju oziroma prevozu v domovino ali smrtnem primeru.

[3] Zavarovalec in zavarovanci so zavarovalnici na njeno zahtevo dolžni dati vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje zavarovalnega primera ali pa za ugotavljanje obsega zavarovalnega kritja.

[4] Zavarovalec in zavarovanci pooblaščajo zavarovalnico za zbiranje vseh njej potrebnih podatkov pri tretjih osebah (zdravnikih, zobozdravnikih, zdravstvenih delavcih, zdravstvenih zavodih vseh vrst, zavodih zdravstvenega zavarovanja, uradih za zdravstvo ali za oskrbo).

[5] Zavarovalnica lahko zahteva predložitev dokumentacije, prevedene v slovenski ali angleški jezik.

[6] Zavarovalnica je prosta obveznosti, če zavarovalec ali zavarovanec kršita določila tega člena.

9. člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

[1] Zavarovalnica je dolžna izpolniti svojo obveznost le v primeru, če so bili poleg dokaza o zavarovalnem kritju predloženi zahtevani dokazi, navedeni v odstavkih od [2] do [5] tega člena.

[2] Zavarovalnici je treba izročiti izvirnike računov o nastalih stroških. Če izroči upravičenec do zavarovalnine duplikate računov, mora te overiti pri ustanovi, ki ima izvirnike.

[3] Na računih mora biti vpisano zavarovančevo ime, opis bolezni, navedbe posameznih zdravniških storitev s podatki o zdravljenju; iz računa za zdravilo mora biti jasno vidno predpisano zdravilo, cena in štampiljka lekarne. Pri oskrbi zob morajo imeti računi opis zdravljenih zob in zdravniških posegov, ki so bili na njih izvedeni.

[4] Zahtevek za izplačilo prevoznih ali pogrebnih stroškov je potrebno utemeljiti z računi, kot tudi z uradnim mrliškim listom in z zdravniškim potrdilom o vzroku smrti, zahtevek za povračilo stroškov prevoza bolnika v domovino pa s predložitvijo računov in zdravniškega potrdila z opisom bolezni. Zdravniško potrdilo mora poleg tega dokazovati medicinsko nujnost povratnega prevoza.

[5] Zavarovalnica izplača zavarovalnino zavarovancu, ki je imel zavarovalni primer. Če pa je katera od navedenih oseb zaradi posledic zavarovalnega primera umrla, izplača zavarovalnica zavarovalnino upravičencu do izplačila za primer smrti po osnovnem zavarovanju.

[6] Zavarovalnina se obračuna in izplača v evrih kot uradna denarna enota Republike Slovenije.

10. člen: KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

[1] Zavarovalno kritje preneha:

• s potekom veljavnosti zavarovalne police ali

• z vrnitvijo v domovino ali

• s prevozom v smislu določila a/ točke [3] odstavka 6. člena.

[2] Za konec bivanja v tujini velja prestop državne meje Republike Slovenije in / oziroma države, kjer ima zavarovanec stalno ali začasno uradno bivališče.

[3] Če se zdravljenje brez prekinitve nadaljuje tudi po preteku veljavnosti zavarovalne police, nudi zavarovalnica zavarovalno kritje tudi za stroške tega zdravljenja, toda največ za 4 tedne in s pogojem, da obolelega zavarovanca ni bilo mogoče prepeljati domov ali če se povratek zavleče zaradi vzrokov, na katere zavarovanec ni mogel vplivati.

11.člen: ODSTOP IN POBOT ZAHTEVKOV

[1] Če ima zavarovalec ali zavarovanec proti tretjim osebam odškodninske zahtevke, ki niso zavarovalno pravne narave, mora te zahtevke do višine izplačane zavarovalnine pisno odstopiti zavarovalnici.

[2] Če se zavarovalec ali zavarovanec odpove takšnemu zahtevku - ali pravici za zavarovanje zahtevka - brez privolitve zavarovalnice, izgubi pravico do ustreznega dela zavarovalnine.

[3] Če prejme zavarovalec ali zavarovanec nadomestilo od osebe, odgovorne za škodo, sme zavarovalnica od zavarovalnine odbiti znesek tega nadomestila.

[4] Terjatve proti zavarovalnici zavarovalec ali zavarovanec ne more niti zastaviti niti odstopiti.

12. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

[1] Za odpoved dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanju v tujini se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika.

[2] Dopolnilni pogoji za dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanju v tujini veljajo poleg splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev, veljajo ti dopolnilni pogoji.

2

Ti dopolnilni pogoji z oznako PG-D-ZDR-pt/13-7 se uporabljajo od 1. julija 2013

10-4

Splošni pogoji

PG-NE

za nezgodno zavarovanje oseb

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

[2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za dogovorjene načine zavarovanj, in sicer za primer:

- smrti zaradi nezgode,

- trajne izgube splošne delovne sposobnosti (trajne invalidnosti),

- prehodne nesposobnosti za redno delo,

- nastanitve in zdravljenja v bolnišnici,

- nastanka stroškov zdravljenja.

Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici.

[3] Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih, pomenijo:

- zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

- zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalne vsote oziroma povračilo;

- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ali ustno ponudbo zavarovalnici;

- ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente pogodbe;

- upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma povračilo;

- polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;

- zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči;

- premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi;

- invalidnost - popolna ali delna trajna izguba splošne delovne sposobnosti, kot posledica nezgode;

- zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer;

- začasno kritje - začasni dokaz o sklenjenem zavarovanju, ki vsebuje vse bistvene sestavine zavarovalne pogodbe.

2. člen: SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

[1] Zavarovalna pogodba se lahko sklene na podlagi ustne ali pisne ponudbe.

[2] Zavarovalnica ima pravico zahtevati, da ponudnik za sklenitev zavarovalne pogodbe predloži pisno ponudbo na posebnem obrazcu. Če zavarovalnica ponudbe ne sprejme, mora v 8 dneh po njenem prejemu o tem pisno obvestiti ponudnika. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa zavarovanje, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je zavarovalnica ponudbo prejela.

[3] Če je zavarovalnica pripravljena ponudbo sprejeti samo s posebnimi pogoji, se prične zavarovanje s tistim dnem, ko je zavarovalec na posebne pogoje pristal.

[4] Šteje se, da je ponudnik odstopil od ponudbe, če na posebne pogoje ni pristal v 8 dneh po prejemu priporočenega obvestila zavarovalnice.

[5] Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko zavarovalec in zavarovalnica podpišeta polico ali začasno kritje.

[6] Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne zavarovalcu.

[7] Zavarovalec ima pravico, in sicer le v primeru, ko gre za pogodbo na daljavo, sklenjeno za več kot 30 dni, da v roku 15 dni od dneva sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti. Zavarovalnica je v tem primeru upravičena obdržati zavarovalno

1 premijo za vsak dan zavarovalnega kritja.

[8] Zavarovalna pogodba in vsi dodatki te pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Zahtevki, obvestila in izjave so dane pravočasno, če so dane pred koncem roka po teh pogojih. Kot dan prejema se šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano pošti.

[9] Zavarovalnica lahko pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.

3. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE TEH OBVEZNOSTI

[1] Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalnine. Če je bila pogodba razveljavljena, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

[2] Če je zavarovalec kaj ne-namenoma prijavil netočno ali je opustil dolžno obvestilo, lahko zavarovalnica po svoji izbiri - v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga povečanje premije v sorazmerju

z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme

v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.

[3] Če se pogodba razdre po določbi prejšnjega odstavka, je zavarovalnica dolžna vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.

[4] Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

4. člen: OSEBE, KI JIH JE PO TEH POGOJIH MOGOČE ZAVAROVATI

[1] Zavarujejo se lahko osebe od 14. do 75. leta starosti. Xxxxx, mlajše kot 14 let in starejše kot 75 let, se lahko zavarujejo po posebnih ali dopolnilnih pogojih.

[2] Osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi težje bolezni, težjih telesnih hib in pomanjkljivosti v smislu člena 8. st. (1) tč. 6 zmanjšana, se zavarujejo s plačilom povišane premije.

[3] Xxxxx, katerim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, so v vsakem primeru izključene iz zavarovanja, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.

5. člen: NEZGODA

[1] Za nezgodo se šteje nenaden, nepredviden in od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter povzroči njegovo smrt, trajno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.

[2] Nezgodo v smislu prejšnjega odstavka predstavljajo zlasti: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, ranitev z orožjem, drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali.

[3] Za nezgodo se štejejo tudi naslednji nenadni, nepredvideni in od zavarovančeve volje neodvisni dogodki:

1/ zastrupitev zaradi zaužitja strupa v hrani ali kemičnih sredstev; 2/ zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, razen

poklicnih obolenj;

PG-NE/10-4     

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb

3/ okužba rane, ki je nastala zaradi nezgode;

4/ opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami in lužinami;

5/ zadavitev in utopitev;

6/ dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), kakor tudi zaradi vdihavanja pare ali plinov - razen poklicnih obolenj;

7/ prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega dogodka, vendar le, če povzročijo najmanj pretrganje mišic, izpah sklepa, pretrganje sklepnih vezi, ugotovljenih z UZ preiskavo, artroskopijo ali MRI, prelom zdravih kosti, zlom stalnih - zdravih zob (zob, ki še niso bili zdravljeni), ki so bili neposredno po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi;

8/ delovanje svetlobe, sončnih žarkov ali temperature, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je zgodila neposredno pred tem ali zaradi reševanja človeškega življenja.

[4] Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo:

1/ vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni, kakor tudi ne bolezni, ki se prenašajo z ugrizom ali pikom živali (klopni meningitis, borelioza, malarija in podobno);

2/ stanja psihičnih disfunkcij (postravmatska stresna motnja, depresivna in anksiozna stanja, organske osebnostne motnje in podobno) ne glede na vzrok;

3/ trebušne, popkovne, vodne in druge kile, razen tistih, ki nastanejo zaradi direktne poškodbe trebušne stene po neposrednem delovanju zunanje mehanične sile in je bila poleg kile klinično ugotovljena poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju;

4/ infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi raznih oblik alergije, rezanja ali trganja žuljev in drugih izrastkov kože ter aktinično povzročene bolezni;

5/ anafilaktični šok, razen če je nastal pri zdravljenju posledic nezgode;

6/ prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega dogodka, ki ne povzročijo posledic, navedenih v tč. 7 (3). odst. tega člena;

7/ medvretenčne kile (hernie disci intervertebralis), ne glede na vzrok, vse vrste lumbalgij, diskopatij, sakralgij, cervicobrahialgij ter drugih oblik draženja živčnih korenin, miofascitisov, kokcigidinij, ishialgij, fibrozitisov in vse spremembe ledveno-križnega predela, ki so označene z analognimi termini ter ponavljajoči (habitualni ali recidivni) izpah ali izvin na istem sklepu ne glede na vzrok;

8/ odstop mrežnice (ablatio retinae), razen tiste, ki nastopi ob direktnem udarcu oz. poškodbi zdravega očesa in je poškodba ugotovljena v bolnišnici neposredno po nezgodi;

9/ posledice, ki nastanejo zaradi delirium tremensa in delovanja mamil, drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil;

10/posledice medicinskih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni;

11/patološke spremembe na kosteh, zobovju, hrustancu in patološke epifiziolize;

12/okužba z virusi ali salmonelo ter okužba zaradi zaužitja ostalih patogenih bakterij.

6. člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVA

[1] Če ni izrecno drugače dogovorjeno in določeno v zavarovalni polici, se zavarovanje prične ob 24.00 tistega dne, ki je na polici označen kot dan začetka zavarovanja in preneha ob 24.00 tistega dne, ki je na polici označen kot dan prenehanja zavarovanja.

[2] Če je na polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje podaljšuje iz leta v leto, dokler ga katera od strank ne odpove.

[3] Zavarovanje za vsakega posameznega zavarovanca preneha, ne glede na to, ali je bilo trajanje dogovorjeno in kolikšno, ob 24.00 tistega dne, ko:

1/ zavarovanec umre, ali se pri njem ugotovi 100 % invalidnost; 2/ zavarovanec postane poslovno nesposoben;

3/ poteče zavarovalno leto, v katerem je zavarovanec izpolnil

75. leto starosti;

4/ poteče rok po členu 10 odst. (3) teh pogojev, premija ali premijski obrok pa ni bil plačan;

5/ je odpovedana pogodba po členu 15 teh pogojev.

[4] Če ni izrecno drugače dogovorjeno in določeno v zavarovalni polici, se jamstvo zavarovalnice prične ob 24.00 tistega dne, ki je na polici naveden kot začetek zavarovanja, vendar ne prej kot ob 24.00 dne, ko je bila plačana prva premija ali premijski obrok.

Če je v polici dogovorjeno plačevanje premije s plačilnim nalogom,

se prične jamstvo zavarovalnice ob 24.00 dne, ki je na polici naveden kot začetek zavarovanja oziroma ob uri, ki je na polici navedena kot začetek jamstva.

[5] Jamstvo zavarovalnice preneha najkasneje ob 24.00 dneva prenehanja zavarovanja.

7. člen: OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] V primeru prevzema jamstva za nezgodo izplača zavarovalnica:

1/ xxxxxxxxxxx vsoto za smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl, oziroma zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode pri zavarovancu nastopila popolna invalidnost;

2/ odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku delne invalidnosti, če je zavarovanec zaradi nezgode postal delni invalid;

3/ dnevno nadomestilo po členu 14 odst. (7) in (8) teh splošnih pogojev, če je bil zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje svojih rednih delovnih nalog;

4/ povračilo stroškov zdravljenja po členu 14 odst. (9) in (10) teh splošnih pogojev;

5/ nadomestilo za bolnišnični dan po členu 14 odst. (11) teh splošnih pogojev;

6/ ostale pogodbene obveznosti po posebnih ali dopolnilnih pogojih.

[2] Obveznost zavarovalnice po prejšnjem odstavku velja za nezgode, ki nastanejo pri tisti dejavnosti, ki je v polici izrecno navedena.

[3] Obveznost zavarovalnice je podana za nezgode, nastale med trajanjem zavarovalnega jamstva in le za tiste posledice nezgode, ki so bile ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.

8. člen: OMEJITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Če ni izrecno dogovorjeno in če ni plačana ustrezna večja premija, se dogovorjene zavarovalne vsote zmanjšajo v razmerju med dejansko plačano premijo in premijo, ki bi jo bilo treba plačati, kadar nastane nezgoda:

1/ pri opravljanju posebno nevarnih opravil, kot so: demontiranje min, granat in drugih eksplozivnih sredstev, gonjenje pri lovu, kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih filmskih vlogah, izvajanje profesionalnih in vrhunskih športnih aktivnosti, poklicno potapljanje;

2/ pri upravljanju in vožnji z letali in letalnimi napravami vseh vrst, razen za potnike v javnem prometu;

3/ pri dirkah z motornimi vozili ne glede na kategorijo vozila in pri treningih za njih;

4/ pri športnem udejstvovanju na individualnih ali organiziranih treningih ter javnih športnih tekmovanjih, na katerih zavarovanec sodeluje kot registriran član športne organizacije ali društva;

5/ zaradi vojnih operacij ali uporov, ki so zatekli zavarovance izven meja države zavarovalca, če v njih ni aktivno sodeloval;

6/ pri osebah, ki so prebolele kakšno težjo bolezen, ali so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe težje bolne, ali imajo prirojene ali pridobljene težje telesne hibe ali pomanjkljivosti, zaradi česar je njihova splošna delovna sposobnost po teh pogojih zmanjšana za več kot 50 %.

[2] V primeru nezgode, ki se zavarovancu pripeti kot sopotniku pri vožnji z vozilom, katerega voznik je ob nezgodi pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil, izplača zavarovalnica 75 % zavarovalnine, in sicer ne glede na vzročno zvezo. Enak delež zavarovalnine izplača zavarovalnica, če zavarovanec ob nezgodi ni uporabljal zaščitne čelade, ni bil pripet z varnostnim pasom v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa ali se je nezgoda zavarovancu pripetila kot sopotniku pri vožnji z vozilom, katerega voznik je brez predpisanega veljavnega vozniškega dovoljenja, razen če zavarovanec dokaže, da ni podana vzročna zveza. V primeru, da je omejitev obveznosti zavarovalnice podana po dveh ali več kriterijih tega odstavka, izplača zavarovalnica 55 % zavarovalnine.

[3] Če se zavarovanec ne drži navodil lečečega zdravnika, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine v celoti, temveč v sorazmernem deležu, glede na povečane posledice, ki so zaradi tega nastale.

[4] Če so na okvaro zdravja, povzročeno z nezgodo, vplivala tudi obolenja, degenerativne spremembe oziroma stanja ali hibe, se obveznost zavarovalnice zmanjša. V primeru ugotovljenih obolenj, degenerativnih sprememb oziroma stanj ali hib, ki se niso predhodno manifestirale, zavarovalnica izplača 75 % zavarovalnine, v primeru, ko so bila ta stanja že predhodno ugotovljena, pa zavarovalnica izplača 50 % zavarovalnine.

9. člen: IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo: 1/ zaradi potresa;

2 3

PG-NE/10-4     

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb

2/ zaradi vojnih operacij ali uporov v državi zavarovalca;

3/ zaradi aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, razen če je zavarovanec v njih sodeloval pri opravljanju svojih del in delovnih nalog, ali na poziv pooblaščenih organov države zavarovalca;

4/ pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala, plovnega objekta, motornega in drugega vozila. Šteje se, da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje. Posledic po tej točki ni, če dejstvo, da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode;

5/ zaradi motnje zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta, bolezenskega stanja zavarovanca, kot tudi za vse posledice nezgode, ki nastanejo zaradi vseh vrst slabosti;

6/ zaradi poskusa ali izvršitve samomora;

7/ zaradi namerne povzročitve nezgodnega dogodka s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca. Če je upravičencev več, nima zavarovalnica nobene obveznosti do tistega upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo;

8/ pri pripravi, poskusu ali izvršitvi kaznivega dejanja, kakor tudi pri pobegu po takšnem dejanju;

9/ kadar je zavarovanec sodeloval pri fizičnem obračunavanju ali ga povzročil z verbalnim izzivanjem, razen v primeru uradno dokazane samoobrambe. Zavarovanec mora sam dokazovati okoliščine samoobrambe in zavarovalnici predložiti ustrezna uradna dokazila oziroma uradne listine;

10/zaradi delovanja alkohola, mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca ob nezgodi.

Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca:

- če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - (0,5 ‰ alkohola v krvi) ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1 ‰ alkohola v krvi) ob drugih nezgodah;

- če je alkotest pozitiven, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;

- če se po nezgodi izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni, uživa alkohol oziroma drugače onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v času nezgodnega dogodka;

Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca:

- če kaže znake motenosti zaradi uživanja oz. prisotnosti mamil ali drugih narkotikov in se s strokovnim pregledom pri zavarovancu ugotovi prisotnost mamil ali drugih narkotikov;

- če zamolči podatek o jemanju psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil oziroma narkotikov ali mamil in je na toksikološkem testu potrjena njihova vsebnost v urinu ali krvi;

- če odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v njegovem organizmu.

11/ neposredno ali posredno zaradi delovanja jedrske energije.

[2] Izključene so obveznosti zavarovalnice za posledice nezgode, ki niso bile znane ali ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.

10. člen: PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA

[1] Premija se plačuje vnaprej, naenkrat za celo zavarovalno leto. Če je dogovorjeno, da se letna premija plačuje v polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih, pripada zavarovalnici premija za celo zavarovalno leto. Zavarovalnica ima pravico, da od kakršnega koli izplačila iz zadevnega zavarovanja odtegne vse neplačane dele premije tekočega zavarovalnega leta.

[2] Premija se plačuje zavarovalnici ali njenemu pooblaščencu, nakazuje po pošti ali preko banke. Če se premija nakazuje po pošti, se šteje, da je plačana ob 24.00 tistega dne, ko je bila plačana na pošti. Če se premija plačuje preko banke, se šteje, da je plačana ob 24.00 tistega dne, ko je bil nalog izročen banki.

Za vsak dan prekoračenja roka zavarovalnica zaračuna zakonite zamudne obresti.

[3] Če zavarovalec premije, ki je dospela, ne plača do dogovorjenega roka in tega tudi ne stori kakšna druga zainteresirana oseba, zavarovalna pogodba preneha po 30 dneh, šteto od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice

2 3

z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more poteči prej kot 30 dni po zapadlosti premije.

[4] Premija, dogovorjena za celo tekoče zavarovalno leto, pripada zavarovalnici, če je zavarovanje prenehalo pred dogovorjenim potekom zaradi izplačila zavarovalne vsote za smrt ali popolno invalidnost.

[5] V ostalih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred dogovorjenim rokom pripada zavarovalnici premija samo do konca dneva, do katerega je trajalo njeno jamstvo.

11. člen: SPREMEMBA NEVARNOSTI MED TRAJANJEM ZAVAROVANJA

[1] Zavarovalec oziroma zavarovanec je dolžan prijaviti zavarovalnici spremembo svojih rednih delovnih nalog in del.

[2] Če se je zaradi te spremembe povečala nevarnost, ima zavarovalnica pravico povišati premijo, če pa se je nevarnost zmanjšala, mora zavarovalnica predlagati znižanje premije ali povečanje zavarovalnih vsot. Tako določene zavarovalne vsote in premija veljajo od dneva spremembe delovnih nalog.

[3] Če zavarovalec ne prijavi spremembe delovnih nalog, ali ne pristane na povečanje oziroma zmanjšanje premije v roku 14 dni, se v primeru nastanka zavarovalnega primera zavarovalne vsote povečajo ali zmanjšajo v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.

12. člen: PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

[1] Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan:

1/ po možnosti takoj iti k zdravniku oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in pomoči, nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter se glede načina zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih;

2/ zagotoviti ustrezna dokazila o nastanku in poteku nezgode;

3/ zavarovalnici pisno prijaviti nezgodo, brž ko mu zdravstveno stanje to omogoča;

4/ v prijavi nezgode podati zavarovalnici vsa potrebna obvestila in podatke, ki jih zavarovalnica zahteva za rešitev zavarovalnega primera, zlasti: kraj in čas, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis nezgodnega dogodka, ime zdravnika, ki ga je pregledal ali ga zdravil, izvide zdravnika, fotokopijo evidence bolezni pri osebnem zdravniku in drugo dokumentacijo o poteku zdravljenja, vrsti telesnih poškodb, o nastalih in o morebitnih posledicah, kakor tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je imel že pred nezgodo.

[2] Če je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec zavarovanja to takoj pisno prijaviti zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo.

[3] Za ugotovitev pomembnih okoliščin, povezanih s prijavljeno nezgodo, zavarovalec pooblašča, zavarovanec in upravičenec pa sta dolžna pooblastiti zavarovalnico za pridobitev vseh potrebnih podatkov in pojasnil od katerekoli druge pravne ali fizične osebe.

13. člen: UGOTAVLJANJE UPRAVIČENČEVIH PRAVIC

[1] Če je zavarovanec umrl zaradi nezgode, mora upravičenec predložiti polico in dokazila, da je bila smrt posledica nezgode, dokazila o plačilu zadnje premije ter drugo dokumentacijo na zahtevo zavarovalnice. Če oseba, ki nastopa kot upravičenec, ni kot taka izrecno navedena v zavarovalni pogodbi, mora dokazati pravico do pridobitve zavarovalnine.

[2] V primeru uveljavljanja pravic iz sklenjenega zavarovanja mora zavarovanec predložiti polico, dokazilo o plačilu zadnje premije, dokazila o okoliščinah nastanka nezgode in dokaze o poteku in zaključku zdravljenja ter ustaljenih posledicah za določitev končne stopnje trajne invalidnosti.

[3] Stopnja invalidnosti se določi po Tabeli za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v nadaljnjem besedilu tabela). Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali delovno področje (profesionalna sposobnost) se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.

[4] Ob izgubi več udov ali organov zaradi ene nezgode se odstotki invalidnosti za vsak posamezni ud ali organ seštevajo.

[5] Če znaša seštevek odstotkov invalidnosti za izgubo ali poškodbo več udov ali organov zaradi ene nezgode po tabeli več kot 100 %, zavarovalnica ni dolžna izplačati več kot znaša zavarovalna vsota za popolno invalidnost.

[6] Za večkratne poškodbe na istem udu ali organu je zavarovalnica dolžna izplačati največ tisti odstotek invalidnosti, ki je po tabeli določen za popolno izgubo uda ali organa oziroma dela uda ali organa.

[7] Če je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, se obveznost zavarovalnice določa po novi invalidnosti, neodvisno od prejšnje, razen v primeru, če zavarovanec

PG-NE/10-4     

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb

izgubi ali poškoduje že prej poškodovan ud, organ ali sklep. V takem primeru izplača zavarovalnica le razliko med prejšnjo in novo stopnjo invalidnosti, vendar največ razliko do invalidnosti, ki je po tabeli predvidena za negibnost sklepa oziroma popolno izgubo uda ali organa oziroma dela uda ali organa.

[8] Če je zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za delo, mora ravnati po čl. 12 odst (1) teh splošnih pogojev in le na zahtevo zavarovalnice predložiti potrdilo zdravnika, ki ga je zdravil. Zdravstvena dokumentacija mora vsebovati popolno diagnozo, točne podatke o tem, kdaj se je zavarovanec pričel zdraviti zaradi nezgode in do katerega dne je zdravljenje posledic nezgode trajalo. Zavarovanec je dolžan predložiti tudi kopijo bolniških listov o upravičeni zadržanosti od dela zaradi nezgode.

[9] Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev in zdravljenje v bolnišnici in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi nadomestilo za bolnišnični dan, je zavarovanec dolžan takoj po končanem zdravljenju zavarovalnici predložiti originalno potrdilo o bivanju v bolnišnici, ki mora vsebovati priimek, ime ter naslov zavarovanca, njegov rojstni datum, datum sprejema in odpusta iz bolnišnice, diagnozo in potek zdravljenja.

[10] Za zavarovalne primere, za katere velja obveznost po zavarovalni pogodbi, se zavarovancu ali upravičencu povrnejo dokazani stroški za izpolnitev zdravniških spričeval, ki jih je poleg dokumentov, navedenih v čl. 12 odst (1) točka 4 ter 13. členu teh splošnih pogojev, dodatno in izrecno zahtevala zavarovalnica. Zavarovalnica ima pravico na svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravniku, zdravniških komisijah ali zdravstvenih ustanovah.

14. člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

[1] Zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del upravičencu ali dogovorjeno povračilo zavarovancu v 14 dneh po prejemu vseh dokazov o obstoju in višini svoje obveznosti. Če se zavarovalnina izplača po pošti ali banki, se šteje, da je izplačilo izvršeno ob 24.00 tistega dne, ko je bilo na pošti ali banki potrjeno vplačilo.

[2] Končna stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo. Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Morebitno nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja ne vpliva na obveznost zavarovalnice, saj se obveznost zavarovalnice (končna stopnja invalidnosti) določi ob poteku treh let od nastopa nezgode. Stopnjo invalidnosti določa zdravnik zavarovalnice na osnovi predložene medicinske dokumentacije in opravljenega zdravniškega pregleda, razen če zavarovalnica ne odloči drugače.

[3] Dokler ni mogoče ugotoviti končne stopnje zavarovančeve invalidnosti, zavarovalnica izplača znesek, ki nesporno ustreza odstotku invalidnosti, za katerega se lahko na podlagi zdravniške dokumentacije že tedaj brez dvoma ugotovi, da bo za trajno ostal.

[4] Če zavarovanec umre zaradi posledic iste nezgode, preden poteče leto dni od dneva nezgode in je že bila ugotovljena stopnja invalidnosti, izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt, oziroma razliko med zavarovalno vsoto za smrt in zneskom, ki je bil že pred tem izplačan za invalidnost.

[5] Če stopnja invalidnosti ni bila določena, zavarovanec pa zaradi iste nezgode umre, izplača zavarovalnica zavarovalno vsoto za smrt oziroma razliko med to vsoto in morebiti že prej izplačano akontacijo za invalidnost, vendar samo tedaj, če je zavarovanec umrl najkasneje v treh letih od dneva nezgode.

[6] Če zavarovanec umre v treh letih po nezgodi zaradi kateregakoli drugega vzroka, razen vzroka, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, stopnja invalidnosti pa še ni bila ugotovljena, se invalidnost določi na podlagi obstoječe medicinske dokumentacije.

[7] Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo prehodno nesposobnost za delo in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno izplačilo dnevnega nadomestila, izplača zavarovalnica zavarovancu to nadomestilo v dogovorjeni višini od dneva, določenega v polici (dogovorjena karenca). Če pa ta dan ni določen, od prvega dne, ki sledi dnevu, ko se je začelo zdravljenje pri zdravniku ali v zdravstveni ustanovi. Zavarovalnica izplača dnevno nadomestilo do nastopa prvega izmed naslednjih primerov: zadnji dan trajanja prehodne nesposobnosti za delo, smrt zavarovanca, ugotovitev končne stopnje invalidnosti, v vsakem primeru pa se dnevno nadomestilo izplača največ za prvih 200 dni prehodne nesposobnosti za delo in samo za prehodno nesposobnost za delo, ki je nastopila v prvih treh letih po nezgodi. Dnevno nadomestilo se ne izplača za čas prehodne nesposobnosti za delo po ugotovitvi končne stopnje invalidnosti, razen če se zdravstveno stanje poslabša pred potekom treh let od nastopa nezgode in se spremeni končna stopnja invalidnosti. Dnevno nadomestilo priznava oz. določa zavarovalnica

na podlagi zdravstvene dokumentacije. Dnevno nadomestilo se prizna samo, če je bil zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje svojih rednih delovnih nalog in je predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. V primeru prisotnosti na delu, kljub imobilizaciji ali ob drugi obliki zdravljenja, se dnevno nadomestilo ne prizna. V primeru skrajšanega delovnega časa zavarovanca zaradi nezgode se dnevno nadomestilo prizna v sorazmernem deležu. Dnevno nadomestilo se ne prizna za čas čakanja na opravljanje fizikalne terapije, posamezne preiskave, operacije ali sprejema v bolnišnico. Če je zavarovanec samozaposlena oseba, se za prehodno nesposobnost za delo šteje samo upravičena zadržanost od dela (odprt bolniški stalež) v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

[8] Zavarovalnica ima v vsakem primeru pravico, da po svoji presoji, glede na naravo poškodbe in njene posledice ter na podlagi zdravniške dokumentacije, skrajša dnevno nadomestilo, in sicer v primeru, ko obolenja zavarovanca vplivajo na podaljšanje časa zdravljenja. Za določitev dnevnega nadomestila se upošteva povprečno trajanje zdravljenja za istovrstne poškodbe brez upoštevanja morebitnih zapletov pri zdravljenju, glede na priporočila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če je bila prehodna delovna nesposobnost podaljšana zaradi kakih drugih zdravstvenih razlogov, je zavarovalnica dolžna izplačati dnevno nadomestilo samo za tisti del trajanja nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode.

[9] Če ima nezgoda za posledico nastanek stroškov zdravljenja in je po

zavarovalni pogodbi dogovorjena tudi povrnitev stroškov zdravljenja, povrne zavarovalnica zavarovancu - ne glede na to, ali so še kakšne druge posledice - po predloženih dokazilih vse dejanske in nujne stroške zdravljenja, vendar največ do vsote, ki je navedena v polici. Zavarovalnica povrne samo stroške zdravljenja, ki nastanejo v prvih treh letih po nezgodi.

[10] Med stroške zdravljenja po prejšnjem odstavku se štejejo stroški pregledov in drugih preiskav, predpisanih zdravil, operativnih posegov, opravljanja fizikalnih terapij, kakor tudi stroški za umetne ude in zamenjavo zob ter stroški za nakup drugih pripomočkov, če je to po presoji zdravnika potrebno. Zavarovalnica je dolžna povrniti samo tiste stroške zdravljenja, ki jih mora plačati zavarovanec sam (stroški prevoza, kot je kilometrina, avtobus, vlak, taksi in podobno, niso stroški zdravljenja). Zavarovalnici mora zavarovanec predložiti originalna dokazila oziroma račune, ki se nanašajo na stroške zdravljenja.

[11] Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev in zdravljenje v bolnišnici in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi nadomestilo za bolnišnični dan, izplača zavarovalnica dogovorjeni znesek za bolnišnični dan za vsak koledarski dan nastanitve zavarovanca v bolnišnici, vendar največ za 365 dni v dveh letih od dneva nezgode. Za bolnišnice v smislu prejšnjega odstavka štejejo splošne, specialne bolnišnice in klinike, katerih dejavnost je poglobljena diagnostika in zdravljenje. Zdravilišča, domovi in ustanove za rekreacijo ali počitek ne štejejo za bolnišnice.

[12] Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo smrt ali invalidnost, izplača zavarovalnica upravičencu oziroma zavarovancu zavarovalno vsoto ali njen del, ki je dogovorjena za take primere, ne glede na morebiti izplačano dnevno nadomestilo za prehodno nesposobnost za delo, nadomestilo za bolnišnični dan in morebiti povrnjene stroške zdravljenja.

15. člen: ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE

[1] Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije. Šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije ne odpovesta pogodbe.

[2] Če je zavarovanje sklenjeno na več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.

16. člen: ZASTARANJE ZAHTEVKOV

Zahtevki iz zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju zastarajo v skladu z določili Obligacijskega zakonika.

17. člen: DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV

[1] Upravičenec za primer zavarovančeve smrti se določi na polici.

[2] Če ni v polici ali v dopolnilnih pogojih drugače dogovorjeno, veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti:

1/ zavarovančevi otroci in zakonec v enakih delih;

2/ če ni zakonca, zavarovančevi otroci v enakih delih;

4 5

PG-NE/10-4     

Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb

3/ če ni otrok, zakonec in zavarovančevi starši. V tem primeru pripada zakoncu polovica zavarovalne vsote, druga polovica pa staršem oziroma tistemu od staršev, ki živi. Če sta zavarovančeva starša umrla pred zavarovancem, pripada cela zavarovalna vsota zakoncu;

4/ če ni zakonca in otrok, zavarovančevi starši v enakih delih. Če živi samo eden od staršev, mu pripada cela zavarovalna vsota;

5/ če ni oseb, navedenih v prejšnjih točkah tega odstavka, so upravičenci dediči zavarovalca na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.

[3] Za zakonca se šteje oseba, ki je bila z zavarovancem v zakonu ob njegovi smrti.

[4] Za primer invalidnosti, prehodne nesposobnosti za delo, kakor tudi za povrnitev stroškov zdravljenja je upravičenec zavarovanec sam, če ni drugače dogovorjeno.

[5] Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalnina izplača njegovim staršem oziroma skrbniku.

Zavarovalnica lahko zahteva od skrbnika, da za ta namen predloži pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa.

18. člen: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

[1] Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto Zavarovalnice Triglav, d.d., kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.

[2] Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.

[3] V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri arbitraži zavarovalnice ali pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.

19. člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

[1] Zavarovalec in zavarovanec v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dovoljujeta, da se osebni podatki iz ponudbe uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj. Zavarovanec dovoljuje, da zavarovalnica za potrebe izvajanja zavarovalne pogodbe pridobiva in obdeluje podatke o njegovem zdravstvenem stanju.

[2] Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici, da v skladu z zakonom, ki ureja

varstvo osebnih podatkov, uporablja osebne podatke iz 1. odstavka tega člena, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namene neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalno dejavnostjo in so navedene na vsakokratnem seznamu, dostopnem na: xxx0.xxx-xxxxxxx.xx/xxxxxxxxxxxxxx/xxxxx.xxx?xxx00.

[3] Osebne podatke iz 1. odstavka tega člena razen občutljivih osebnih podatkov, lahko obdelujejo tudi pooblaščene družbe za zastopanje in posredovanje, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene Pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja in Pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov.

[4] Zavarovalec lahko dovoljenje za uporabo osebnih podatkov za namene neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.

20. člen: ZAKLJUČNE DOLOČBE

[1] Sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb je tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode.

[2] Za odnose med zavarovalnico in zavarovalcem, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika.

[3] Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke zavarovanca skrbno varovala skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Zakonom o zavarovalništvu, Zakonom o zdravstveni dejavnosti ter Kodeksom medicinske deontologije Slovenije.

[4] Zavarovalec je dolžan nemudoma sporočiti zavarovalnici vsako spremembo svojega imena ali priimka ter naslova dejanskega bivališča.

4 5

Ti splošni pogoji z oznako PG-NE/10-4 se uporabljajo od 1. aprila 2010

PG-NE-tinv

10-4

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

Po členu 20 splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje je Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode sestavni del splošnih pogojev in vsake posamezne pogodbe o nezgodnem zavarovanju.

Za določitev stopnje trajne izgube splošne delovne sposobnosti se za vsa nezgodna zavarovanja uporabljajo izključno določila te tabele.

ROKI ZA DOLOČITEV INVALIDNOSTI

Stopnja trajne izgube splošne delovne sposobnosti (v nadaljnjem tekstu: invalidnosti) se določa najmanj 6 mesecev po končanem zdravljenju, ko so posledice poškodb ustaljene, razen če ni pri posameznih točkah tabele posebej drugače določeno. Končna ocena trajne invalidnosti se določi najkasneje na stanje ob poteku treh let od nezgodnega dogodka, ne glede na predvideno zdravljenje po tem roku.

UVODNO DOLOČILO

Subjektivne težave, psihične motnje oziroma disfunkcije, mravljinčenje, zmanjšanje motorične mišične moči, bolečine in oteklina na mestu poškodbe se pri določanju odstotka trajne izgube splošne delovne sposobnosti ne upoštevajo. Enake posledice poškodbe se ne ocenjujejo po različnih točkah, temveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.

MERITVE

Pri ocenjevanju omejene gibljivosti, na podlagi katerekoli točke iz tabele invalidnosti, se uporablja goniometrična metoda meritev. Normativne vrednosti posameznega giba se določijo po knjigi Kirurgija, avtorji Smrkolj in sodelavci. Stopnja invalidnosti se izračunava kot delež maksimalne vrednosti, ki je podana v tabeli, kjer se delež izračuna kot razmerje med vsoto vseh ugotovljenih deficitov in vsoto vseh normalnih (ali normativnih) gibov posameznega uda ali organa.

Omejena gibljivost se prične ocenjevati kot trajna invalidnost v skladu s tabelo invalidnosti le, če je ugotovljena omejena gibljivost posameznih gibov uda ali organa v eni smeri večja od desetih odstotkov (10 % ) glede na normalno gibljivost oziroma glede na normativne vrednosti posameznih gibov uda ali organa. Če je možna ocena funkcionalnih posledic nezgode po dveh ali več točkah, se invalidnost, zaradi funkcionalnih posledic, ocenjuje po tisti točki, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.

I. GLAVA %

1/ Difuzne poškodbe možganov s klinično ugotovljeno sliko:

- decerebracija

- hemiplegija z afazijo in agnozijo

- demenca (Korsakov sindrom)

- Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh končin

- kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija tetraplegija 100

2/ Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko:

- hemipareza z močno izraženo spastiko

- ekstrapiramidna simptomatika kot posledica poškodbe ekstrapiramidnih poti

- psevdobulbarna paraliza s prisiljenim xxxxx xxx xxxxxx

- poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami

ravnotežja, hoje in koordinacije gibov do 90

3/ Psevdobulbarni sindrom 80

4/ Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možganov

a) z demenco in psihično deterioracijo do 80

b) zaradi katere je potrebna trajna antiepileptična terapija in so prisotne karakterne spremembe

osebnosti do 70

5/ Epilepsija z redkimi napadi od 10 do 20

6/ Hemipareza ali disfazija:

a) lažje stopnje do 30

b) težje stopnje do 50

7/ Poškodba malih možganov z adiadohokinezo

in/ali asinergijo do 40

8/ Stanje po odstranitvi kontuzijsko spremenjenih možganov do 50

9/ Kontuzijske poškodbe možganov:

a) postkontuzionalni sindrom po ugotovljeni

xxxxxxxxx xxxxxxxx do 20

b) stanje po luknjičasti trepanaciji lobanje 5

c) stanje po trepanaciji lobanje s kostnim režnjem 10

d) stanje po zlomu lobanjskega dna ali lobanje

- rentgenološko ugotovljeno 2

10/ Postkomocionalni sindrom po pretresu možganov

ugotovljenem v bolnišnici prvih 24 ur po nezgodi do 5

Posebni pogoji:

1/ Za pretres možganov, ki ni bil ugotovljen v bolnišnici, se ivalinostne ne prizna.

2/ Vse oblike epilepsije morajo biti ugotovljene v bolnišnici s sodobnimi diagnostičnimi metodami.

3/ Posledice kontuzije možganov morajo biti dokazane s slikovno metodo (MRI, CT, PET).

4/ Invalidnosti po točkah 1 - 9 se ne seštevajo marveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.

5/ Za vse primere iz tega poglavja se prizna invalidnost, ko preteče najmanj deset mesecev od nezgode.

11/ Skalpiranje lasišča pri moških, pri čemer mora biti okvarjena najmanj:

a) tretjina lasišča 5

b) do polovica lasišča do 15

c) celo lasišče 30

12/ Skalpiranje lasišča pri ženskah, pri čemer mora biti okvarjena najmanj:

a) tretjina lasišča 10

b) do polovica lasišča do 20

c) celo lasišče 35

II. OČI %

13/ Popolna izguba vida na obeh očeh zaradi

poškodbe zrkla 100

14/ Popolna izguba vida na enem očesu zaradi

poškodbe zrkla 33

15/ Oslabelost vida na enem očesu zaradi poškodbe zrkla:

- za vsako desetinko zmanjšanja vida 3,33

16/ Diplopija - kot trajna in ireparabilna posledica

poškodbe očesa 5

17/ Izguba očesne leče zaradi poškodbe:

a) enostranska afakija 15

b) obojestranska afakija 25

18/ Neposredna poškodba mrežnice in steklovine:

a) delni izpad vidnega polja kot posledica posttravmatskega odstopa mrežnice (ablatio retinae) do 5

b) opacitates corporis vitrei kot posledica

travmatske krvavitve očesa 5

19/ Midrijaza kot posledica neposredne poškodbe očesa 5

20/ Popolna notranja oftalmoplegija zaradi neposredne

poškodbe očesa 10

21/ Poškodbe solzilnega aparata in vek:

a) epifora 5

1

PG-NE-tinv/10-4    

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

b) entropium, ektropium 3

c) p toza veke 5

22/ Enostransko koncentrično zoženje vidnega polja po zunanji izopteri zaradi direktne poškodbe očesa, ugotovljena z metodo po Xxxxxxxx:

a) do 50o do 5

b) do 30o do 15

c) do 5o do 30

23/ Homonimna hemianopsija zaradi poškodbe

optičnega živca 30

Posebni pogoji:

Poškodbe očesa po tč. 17 in 18, ki imajo za posledico tudi oslabelost vida, se pri oceni invalidnosti ne seštevajo z oceno po točki 15, marveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša, t.j. tista točka, ki prinaša večji odstotek invalidnosti.

III. UŠESA %

24/ Popolna gluhost obeh ušes po poškodbi z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa 40

25/ Popolna gluhost obeh ušes po poškodbi z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa 60

26/ Oslabljen vestibularni organ z ohranjenim sluhom do 5

27/ Popolna gluhost enega ušesa po poškodbi:

a) z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa 15

b) z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega

organa na tem ušesu 20

28/ Obojestranska naglušnost po poškodbi ušes z ohranjenimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa z izgubo sluha po Xxxxxx-Sabine:

a) 20 do 30 % do 5

b) 31 do 60 % do 10

c) 61 do 85 % do 20

29/ Obojestranska naglušnost z ugaslimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa po poškodbi ušes z izgubo sluha

xx Xxxxxx-Xxxxxx:

a) 20 do 30 % do 10

b) 31 do 60 % do 20

c) 61 do 85 % do 30

30/ Enostranska težka naglušnost z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa po poškodbi z izgubo sluha

na nivoju 90 do 95 decibelov do 10

31/ Enostranska težka naglušnost z ugaslo kalorično

reakcijo vestibularnega organa po poškodbi z izgubo sluha

na nivoju 90 do 95 decibelov do 15

32/ Delna ali popolna deformacija oziroma izguba uhlja do 10

Posebni pogoji:

Za naglušnost ali izgubo sluha, ki ni posledica direktne ali indirektne poškodbe se invalidnost ne prizna.

IV. OBRAZ %

33/ Zlom obraznih kosti, zaraslih z dislokacijo, dokazano

z RTG preiskavo do 10

34/ Omejeno odpiranje ust po zlomu čeljustnih kosti:

a) razmak zgornjih in spodnjih zob do 4 cm 5

b) razmak zgornjih in spodnjih zob do 3 cm 15

c) razmak zgornjih in spodnjih zob do 1,5 cm 30

35/ Defekti čeljusti, jezika ali neba s funkcionalnimi

motnjami do 10

36/ Izguba stalnih zdravih zob:

a) do 16 zob za vsak zob do 1

b) od 17 ali več zob, za vsak zob do 1,5

Posebni pogoji:

1/ Za poškodbo popravljenega, nadomeščenega oz iroma zdravljenega zoba se invalidnost ne prizna.

2/ Za poškodbo zobne krone z ohranjeno pulpo se prizna polovica vrednosti, določenih pod tč. 36a in 36b.

37/ Hromost živca facialisa po frakturi temporalne kosti ali po poškodbi parotidne regije:

a) lažje stopnje do 10

b) težje stopnje, s kontrakturo in tikom mimične

muskulature do 20

c) paraliza živca facialisa 30

2

Posebni pogoji:

Invalidnost se določi po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot dve leti po nezgodi ob predložitvi svežega EMG izvida.

V. NOS %

38/ Poškodbe nosu:

a) delna izguba nosu do 15

b) izguba celega nosu 30

39/ Anosmia zaradi zloma sitke z laboratorijsko dokazano

likvorejo 5

40/ Sprememba oblike nosne piramide po zlomu nosnih kosti

s kostno deformacijo in motenim dihanjem do 5

VI. SAPNIK IN POŽIRALNIK %

41/ Poškodba sapnika:

a) stanje po traheotomiji pri vitalnih indikacijah po poškodbah 5

b) zoženje sapnika po poškodbi grla in začetnega dela

sapnika 10

42/ Stenoza sapnika, zaradi česar je potrebna stalna

trahealna kanila 30

43/ Trajnaorganskahripavostzaradipoškodbeglasilk:

a) poškodba ene glasilke 5

b) obojestranska poškodba glasilk 15

44/ Zoženje požiralnika:

a) lažje stopnje do polovice premera lumena do 10

b) težje stopnje nad polovico premera lumena do 30

45/ Popolno zoženje požiralnika z gastrostomo 60

VII. PRSNI KOŠ %

46/ Prelom reber, zaraščen z dislokacijo za celo debelino rebra, in sicer:

a) dveh reber 1

b) za vsako nadaljnje rebro 2

c) prelom prsnice, če je zaraščena z dislokacijo za celo

debelino prsnice 5

47/ Zmanjšanje pljučne funkcije zaradi serijskega preloma reber ali penetrantnih poškodb prsnega koša, posttravmatskih adhezij, ali zaradi restriktivnih motenj:

a) za 20 do 30 % do 10

b) za 31 do 50 % do 20

c) za 51 ali več % do 30

48/ Fistula po empiemu zaradi poškodbe 20

49/ Kronični pljučni absces zaradi poškodbe 30

Posebni pogoji:

1/ Kapaciteta pljuč se ugotavlja s ponovljeno spirometrijo, po potrebi tudi s pulmuloško obdelavo in ergometrijo.

2/ Če stanje iz točke 46, 48 in 49 spremlja motnja pljučne funkcije restriktivnega tipa, se ne oceni po navedenih točkah, ampak po točki 47.

50/ Izguba ene dojke zaradi poškodbe:

a) do 50. let starosti 20

b) po 50. letu starosti 10

51/ Izguba obeh dojk zaradi poškodbe:

a) do 50. leta starosti 30

b) po 50. letu starosti 15

52/ Težka deformacija ene dojke zaradi poškodbe:

a) do 50. leta starosti 10

b) po 50. letu starosti 5

53/ Posledice penetrantnih poškodb srca in velikih krvnih žil prsnega koša:

a) srce z normalnim elektrokardiogramom 30

b) s spremenjenim elektrokardiogramom glede na preostalo delazmožnost, določeno po NYHA klasifikaciji do 60

c) nadomeščene krvne žile z implantatom 15

d) rekonstrukcija aorte z implantatom 40

VIII. TREBUŠNI ORGANI %

54/ Poškodbe trebušne prepone:

a) stanje po pretrganju trebušne prepone, neposredno po poškodbi, verificirano in kirurško oskrbljeno

v bolnišnici 10

b) recidiv diafragmalne hernije po kirurško oskrbljeni

diafragmalni travmatski herniji 15

55/ Postoperativna hernija po laparatomiji 5

PG-NE-tinv/10-4    

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

56/ Poškodbe črevesa in/ali jeter, vranice, želodca:

a) s šivanjem ali lepljenjem 15

b) poškodba črevesja in/ali želodca z resekcijo 20

c) poškodba jeter z resekcijo 30

57/ Izguba vranice (Splenectomia):

a) do 20 let starosti 25

b) nad 20 let starosti 20

58/ Poškodba trebušne slinavke z resekcijo v skladu

s funkcionalno posledico do 20

59/ Anus praeternaturalis:

a) ozkega črevesa 50

b) širokega črevesa 40

60/ Fistula stercoralis 40

61/ Trajni prolapsus recti zaradi poškodbe mišic

medeničnega dna 20

62/ Inkontinenca alvi po poškodbi analnega sfinktra dokazani z EMG preiskavo:

a) delna inkontinenca do 20

b) popolna inkontinenca 40

IX. SEČNI ORGANI %

63/ Izguba ene ledvice z normalno funkcijo druge 30

64/ Izguba ene ledvice z okvarjeno funkcijo druge:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjena funkcija do 40

b) težje stopnje nad 50 % okvarjena funkcija do 60

65/ Funkcionalne poškodbe ene ledvice:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjena funkcija do 15

b) težje stopnje nad 50 % okvarjena funkcija do 20

66/ Funkcionalne posledice na obeh ledvicah:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjene funkcije obeh ledvic do 30

b) težje stopnje nad 50 % okvarjene funkcije obeh ledvic do 60

67/ Motnje pri uriniranju zaradi trajne zožitve

poškodovane sečnice do 20

68/ Popolna inkontinenca urina zaradi poškodbe zunanjega uretralnega sfinktra 30

69/ Postravmatske trajne urinarne fistule sečevoda,

sečnega mehurja ali sečnice 40

70/ Poškodbe mehurja z urodinamsko zmanjšano kapaciteto:

a) do 50 % zmanjšana kapaciteta do 10

b) nad 50 % zmanjšana kapaciteta do 30

71/ Nevrogeni mehur zaradi poškodbe živcev

medeničnega dna dokazan z EMG preiskavo 20

X. MOŠKI IN ŽENSKI SPOLNI ORGANI %

72/ Izguba enega moda:

a) do 60. leta starosti 15

b) po 60. letu starosti 5

73/ Izguba obeh mod:

a) do 60. leta starosti 40

b) po 60. letu starosti 20

74/ Izguba penisa:

a) do 60. leta starosti 50

b) po 60. letu starosti 30

75/ Deformacija penisa

a) z onemogočeno kohabitacijo do 60. leta starosti 50

b) z onemogočeno kohabitacijo po 60. letu starosti 30

76/ Dokazana impotenca zaradi poškodbe živcev medeničnega dna, dokazana z EMG preiskavo:

a) do 60. leta starosti 30

b) po 60. letu starosti 10

77/ Izguba maternice in jajčnikov do 55. leta starosti:

a) izguba maternice 30

b) izguba vsakega jajčnika 15

78/ Izguba maternice in jajčnikov po 55. letu starosti:

a) izguba maternice 10

b) izguba vsakega jajčnika 5

79/ Poškodba vulve in/ali vagine, ki onemogoča kohabitacijo:

a) do 60. leta starosti 50

b) po 60. letu starosti 15

Posebni pogoji:

Ocena po točki 76 se ne prišteva k ocenam iz poglavja XI.

XI. HRBTENICA %

80/ Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetraplegija, triplegija, paraplegija)

z nezmožnostjo kontrole defekacije in uriniranja 100

81/ Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetrapareza, tripareza) z ohranjeno kontrolo

defekacije in uriniranja do 90

82/ Poškodba hrbtenice s paraplegijo brez motenj pri

defekaciji in uriniranju 80

83/ Poškodba hrbtenice s parezo spodnjih udov:

a) brez motenj sfinktrov do 30

b) nevrofiziološko dokazane motnje sfinktrov 50

Posebni pogoji:

1/ V primeru popolnoma uspešne rehabilitacije po okvari hrbteničnega mozga se prizna do 20 % trajne invalidnosti.

2/ Za primere po točkah 80 do 83 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot dve leti po nezgodi.

3/ Invalidnost po točkah 80, 81 in 83 se določi na osnovi SEP in MEP preiskave.

84/ Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu korpusov najmanj dveh sosednjih vretenc, s spremenjeno krivuljo hrbtenice

(kifoza, gibus, skolioza) do 30

85/ Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu korpusa

vretenca cervikalnega segmenta do 20

86/ Stanje po zlomu korpusa vretenca torakalnega segmenta 2

87/ Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu korpusa

vretenca lumbalnega segmenta do 35

88/ Serijski zlom 3 ali več:

a) spinalnih nastavkov do 5

b) prečnih nastavkov do 10

89/ Kompresijski zlom vretenca z omejeno gibljivostjo 2

Posebni pogoji:

1/ Pri poškodbah hrbtenice brez zloma korpusa se prizn 1/2 ustreznih odstotkov invalidnosti po tč. 85, 86 in 87 ter samo v primeru, če je s funkcio nalnim RTG slikanjem dokazan premik med korpusi vretenc večji od 3 mm, ne pa tudi angulacija.

2/ Pri zlomih več korpusov prsnega vretenca se invalidnost določi tako, da se prišteje po 1% za vsak nadaljnji zlom posameznega vretenca.

3/ V primeru zloma najmanj dveh korpusov vretenc dveh različnih segmentov torakolumbalnega prehoda (Th11, Th12, L1 in L2), se trajna invalidnost ocenjuje po tč. 84.

4/ Oceni po tč. 88 in 89 se medsebojno izključujeta in ne prištevata k ostalim točkam poglavja XI.

XII. MEDENICA %

90/ Večdelni nestabilni zlom medenice, zaraščen

z dislokacijo odlomkov ali sklepov (SI ali simfize) 30

91/ Stabilni zlom medenice, zaraščen z dislokacijo

xxxxxxxx xxx xxxxxxx 5

92/ Nezaraščeni zlomi v predelu medenice 15

93/ Stanja po prelomu križnice v področju SI sklepov,

zaraščenih z dislokacijo 10

94/ Trtična kost:

a) prelom trtične kosti, zaraščen z dislokacijo ali

operativno odstranjen odlomljeni fragment 5

b) operativno odstranjena trtična kost 10

Posebni pogoji:

Za zlome medeničnih kosti iz tega poglavja, ki so se zacelili brez dislokacije, se invalidnost ne prizna.

XIII. ROKE %

95/ Izguba obeh rok ali pesti 100

96/ Eksartikulacija roke v rami 70

97/ Izguba roke v nadlahti ali komolčnem sklepu 65

98/ Izguba roke v podlahti 60

99/ Izguba ene pesti 55

100/ Izguba vseh prstov na obeh rokah 90

101/ Izguba palca 20

102/ Izguba kazalca 12

103/ Izguba sredinca, prstanca in mezinca:

a) sredinca 6

b) prstanca ali mezinca, za vsak prst 3

104/ Izguba cele metakarpalne kosti palca 6

105/ Izguba cele metakarpalne kosti kazalca 4

106/ Izguba cele metakarpalne kosti sredinca, prstanca

ali mezinca, za vsako 3

3

PG-NE-tinv/10-4    

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

Posebni pogoji:

1/ Za izgubo enega členka palca se prizna polovica, za izgubo enega členka ostalih prstov pa 1/3 invalidnosti, ki je določena za popolno izgubo prsta.

2/ Delna izguba kostnega dela členka se ocenjuje kot popolna izguba členka.

3/ Za izgubo jagodice prsta se prizna 1/2 invalidnosti, ki je določena za izgubo končnega členka prsta.

XIV. NADLAHT %

107/ Ankiloza ramenskega sklepa 30

108/ Omejena gibljivost v ramenskem sklepu po zlomu

sklepnih stuktur ali izpahu do 20

109/ Stanje po rupturi rotatorne manšete v ramenskem

sklepu dokazani z artroskopijo ali operacijo 2

110/ Ohlapnost ramenskega sklepa s kostnim defektom

sklepnih teles do 15

111/ Zlom ključnice zarasel z dislokacijo ali prikrajšavo za

debelino kosti 3

112/ Delni izpah (subluksacija) akromioklavikularnega

ali sternoklavikularnega sklepa, razviden na primerjalni

RTG sliki 3

113/ Popoln izpah akromioklavikularnega sklepa ali sternoklavikularnega sklepa, razviden na primerjalni

RTG sliki 10

114/ Endoproteza ramenskega sklepa 30

115/ Kronični osteomielitis kosti gornjih udov s fistulo 15

116/ Paraliza živca accesoriusa 15

117/ Paraliza brahialnega pleteža, dokazana z radikulografijo ali MEP: a) avulzija korenine brahialnega pleteža 5

b) avulzija 2-4 korenin brahialnega pleteža do 40

c) okvara celotnega brahialnega pleteža 60

118/ Paraliza aksilarnega živca 15

119/ Paraliza radialnega živca 30

120/ Paraliza živca medianusa 20

121/ Paraliza živca ulnarisa 20

122/ Paraliza dveh živcev na eni roki do 50

123/ Paraliza treh živcev na eni roki 70

Posebni pogoji:

1/ Za parezo živca se prizna maksimalno do 2/3 invalidnosti, ki je zgoraj navedena za paralizo tega živca.

2/ Za primere po točkah 116 do 123 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot 2 leti po nezgodi, s priloženim svežim EMG izvidom.

3/ Pri vstavljeni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava.

XV. PODLAHT %

124/ Ankiloza komolčnega sklepa 25

125/ Omejena gibljivost komolčnega sklepa po zlomu sklepnih

struktur ali izpahu do 20

126/ Ohlapnost komolčnega sklepa do 15

127/ Endoproteza komolčnega sklepa 25

128/ Ankiloza podlahti v supinaciji 25

129/ Ankiloza podlahti v srednjem položaju 15

130/ Ankiloza podlahti v pronaciji 20

131/ Omejena gibljivost podlahti:

a) supinacija do 7,5

b) pronacija do 7,5

Posebni pogoji:

Psevdoartroza radiusa in/ali ulne se ocenjuje po točki 131.

132/ Ankiloza zapestnega sklepa 25

133/ Omejena gibljivost zapestnega sklepa po zlomu

sklepnih struktur ali izpahu do 15

134/ Endoproteza navikularne in/ali lunarne kosti 10

135/ Endoproteza zapestnega sklepa 25

Posebni pogoji:

1/ Psevdoartroza navikularne in/ali lunarne kosti se ocenjuje po točki 133.

2/ Pri vstavljeni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava.

XVI. PRSTI %

136/ Ankiloza vseh prstov na eni roki 40

137/ Ankiloza celega palca 15

4 138/ Ankiloza celega kazalca 9

139/ Popolna ankiloza sredinca, prstanca in mezinca:

a) celega sredinca 4

b) prstanca ali mezinca, za vsakega 2

Posebni pogoji:

Za popolno ankilozo enega sklepa palca se prizna polovica, za popolno ankilozo enega sklepa ostalih prstov tretjina invalidnosti, določene za izgubo tega prsta.

140/ Zlom metakarpalnih kosti:

a) nepravilno zarasel zlom I metakarpalne kosti 3

b) za ostale metakarpalne kosti II, III, IV in V za vsako kost 1

141/ Nepravilno zaraščen Xxxxxxxx zlom palca 5

142/ Zlom na prstih 2 do 5, zaraščen z angulacijo prsta 2

143/ Omejena gibljivost distalnega ali bazalnega členka palca

po zlomu ali izpahu do 6

144/ Omejena gibljivost posameznih sklepov kazalca po zlomu

ali izpahu za vsak sklep do 2,5

145/ Omejena gibljivost posameznih sklepov po zlomu ali izpahu za vsak sklep:

a) sredinca do 2

b) prstanca ali mezimca do 1

Posebni pogoji:

1/ Za različne posledice na istem sklepu se odstotki po posameznih točkah ne seštevajo. Invalidnost se določi po tisti točki, ki je za zavarovanca ugodnejša.

2/ Seštevek odstotkov za ankilozo in/ali omejeno gibljivost posameznih sklepov enega prsta ne more biti večji od odstotka, določenega za popolno ankilozo tega prsta.

3/ Pri poškodbi kite z rekonstrukcijo se invalidnost ocenjuje na osnovi izkazane omejene gibljivosti.

XVII. NOGE %

146/ Izguba obeh nog nad kolenom 100

147/ Eksartikulacija noge v kolku 70

148/ Izguba noge nad kolenom ali v kolenskem sklepu 55

149/ Izguba obeh nog pod kolenom 80

150/ Izguba noge pod kolenom 45

151/ Izguba obeh stopal 80

152/ Izguba enega stopala 35

153/ Izguba stopala v Chopartovi liniji z omejeno

gibljivostjo skočnega sklepa 35

154/ Izguba stopala v Lisfrancovi liniji z omejeno

gibljivostjo skočnega sklepa 30

155/ Transmetatarzalna amputacija z omejeno

gibljivostjo skočnega sklepa 25

156/ Izguba cele I. ali V. metatarzalne kosti 5

157/ Izguba cele II., III., IV. metatarzalne kosti, za vsako kost 3

158/ Izguba vseh prstov na eni nogi 20

159/ Izguba palca na nogi:

a) izguba skrajnega členka palca 5

b) izguba celega palca 10

160/ Izguba II. do V. prsta na nogi, za vsak prst 2,5

161/ Delna izguba II. in V. prsta na nogi, za vsak prst 1

XVIII. STEGNO %

162/ Ankiloza kolčnega sklepa 35

163/ Ankiloza obeh kolkov 70

164/ Nereponiran izpah kolčnega sklepa 40

165/ Omejena gibljivost kolčnega sklepa po zlomu sklepnih teles

z deformantno artrozo. do 30

166/ Endoproteza kolka 30

167/ Omejena gibljivost kolčnega sklepa po zlomu ali izpahu

sklepnih teles brez deformantne artroze do 15

168/ Nepravilno zaraščen zlom stegnenice z angulacijo ali rotacijo:

a) za 10o do 20o do 10

b) za več kot 20o 15

169/ Kronični osteomielitis kosti spodnjih udov s fistulo 10

170/ Cirkulacijske spremembe po penetrantni poškodbi

velikih krvnih žil spodnjih okončin 10

171/ Skrajšanje ali podaljšanje noge zaradi zloma

od 2 cm dalje, za vsak cm 2

Posebni pogoji:

1/ Pri vstavljeni endoprotezi kolka se omejena gibljivost ne priznava.

2/ Pri psevdoartrozi stegnenice in stegneničnega vratu se ocenjuje morebitna skrajšava noge po točki 171.

PG-NE-tinv/10-4    

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

XIX. GOLEN %

172/ Ankiloza kolenskega sklepa 35

173/ Omejena gibljivost kolenskega sklepa po zlomu sklepnih

teles z deformantno artrozo do 20

174/ Omejena gibljivost kolenskega sklepa po zlomu ali izpahu

sklepnih teles brez deformantne artroze do 15

175/ Ohlapnost kolenskega sklepa po rupturi kapsule in/ali ligamentarnega aparata dokazani z artroskopijo ali MRI preiskavo:

a) sprednje križne vezi testirano po Nösberger-ju do 6

b) zadnje križne vezi testirano po Nösberger-ju do 7,5

c) stranska križna 1

176/ Delno odstranjen meniskus po sveži poškodbi

s funkcionalno motnjo 2,5

177/ V celoti odstranjen meniskus po sveži poškodbi

s funkcionalno motnjo 5

178/ Endoproteza kolena 30

179/ Prosto sklepno telo s funkcionalno motnjo 2,5

180/ Odstranitev pogačice:

a) delno odstranjena pogačica do 5

b) popolnoma odstranjena pogačica 10

181/ Travmatska hondromalacija pogačice rentgenološko

verificirana 5

182/ Nepravilno zaraščen zlom golenice z valgus, varus ali recurvatus deformacijo:

a) za 5o do 15o do 10

b) za več kot 15o do 20

183/ Ankiloza skočnega sklepa 30

184/ Omejena gibljivost skočnega sklepa:

a) po zlomu sklepnih struktur ali izpahu do 15

b) po pretrganju ahilove tetive zaradi neposrednega

udarca ali vreznine 2

185/ Endoproteza skočnega sklepa 25

186/ Nepravilno zaceljen zlom maleola z razširitvijo razmaka med maleoli, RTG verificirano,

z morebitno funkcionalno motnjo do 20

187/ Deformacija stopala: pes excavatus, pes planovalgus, pes varus, pes equinus z morebitno funkcionalno motnjo:

a) lažje stopnje 5

b) težje stopnje 10

188/ Deformacija petnice po kompresivnem zlomu

z morebitno funkcionalno motnjo 10

189/ Deformacija talusa po zlomu z deformantno artrozo

z morebitno funkcionalno motnjo do 15

190/ Stanje po zlomih tarzalnih kosti 5

191/ Deformacija ene metatarzalne kosti po zlomu

za vsako kost (skupaj ne več kot 10%) 2

192/ Ankiloza končnega sklepa palca na nogi 1,5

193/ Ankiloza osnovnega ali obeh sklepov palca na nogi 3

194/ Ankiloza osnovnega sklepa II. do V. prsta,

za vsak prst 0,5

195/ Deformacija ali ankiloza:

a) II. do V. prsta v zavitem položaju (digitus flexus)

za vsak prst 0,5

b) palca v zavitem položaju (Hallux flexus) 2

196/ Paraliza živca ishiaticusa 40

197/ Paraliza živca femoralisa 30

198/ Paraliza živca tibialisa 15

199/ Paraliza živca peroneusa 25

200/ Paraliza živca glutealisa 10

Posebni pogoji:

1/ Za parezo živca na nogi se prizna maksimalno do 2/3 invalidnosti, ki je zgoraj navedena za paralizo tega živca.

2/ Za primere, navedene v točkah 196 do 200 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot 2 leti po nezgodi.

3/ Za zvin skočnega sklepa brez dokazane rupture ligamentarnega aparata se trajna invalidnost po tej tabeli ne prizna.

4/ Ankiloza interfalangealnih sklepov II. do V. prsta v iztegnjenem položaju, ali zmanjšana gibljivost teh sklepov ne predstavlja invalidnosti.

5/ Pri vstavljeni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava. 6/ Za primere poškodb križnih vezi in posledice navedene v točki 175 se invalidnost ne določa prej kot 1 leto po

končanem zdravljenju.

XX. BRAZGOTINE - OPEKLINE %

201/ Brazgotine po opeklinah po Lundu in Browder-ju:

a) do 20 % telesne površine površine do 15

b) nad 20 % telesne površine za vsak % nad 20% 0,188

Posebni pogoji:

Funkcionalne motnje, ki jih izzovejo opekline, se ocenjujejo po ustreznih točkah Tabele.

202/ Brazgotine po poškodbi brez funkcionalne motnje

v mišicah nadlahti, stegna ali goleni kot tudi hernije mišic 2

203/ Brazgotine po poškodbi s funkcionalno motnjo:

a) brazgotine na obrazu do 5

b) na peti ali podplatu po defektu mehkih delov do 20

Posebni pogoji:

1/ Funkcionalne motnje, ki jih izzovejo poškodbe, se ocenjujejo po ustreznih točkah Tabele.

2/ Za kozmetske in estetske brazgotine na obrazu se invalidnost ne prizna.

3/ Brazgotine po poškodbi mišic po točki 202 morajo biti dokazane z UZ preiskavo.

204/ Brazgotine po operativnih posegih brez funkcionalne motnje:

a) v prsni votlini le, če so večje od 20 cm 5

b) v trebušni votlini 3

205/ Brazgotine po presaditvi kože ali tkiva:

a) do 20 % telesne površine do 15

b) nad 20 % telesne površine za vsak % nad 20 % 0,188

Posebni pogoji:

1/ Ocena invalidnosti po tč. 201 do 205 se poda najprej eno leto po končanem zdravljenju.

2/ Kirurške kožne brazgotine se pri določanju trajne invalidnosti ne upoštevajo.

5

PG-NE-tinv/10-4    

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

6

Ta tabela invalidnosti z oznako PG-NE-tinv/10-4 se uporablja od 1. aprila 2010