SPLOŠNI POGOJI ZA POŽARNO ZAVAROVANJE S-POŽ-14
SPLOŠNI POGOJI ZA POŽARNO ZAVAROVANJE S-POŽ-14
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec: oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo; Xxxxxxxxxxx: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavaro- vanju na tuj račun;
Polica: listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Franšiza: udeležba zavarovanca pri škodi;
Zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zava- rovalne pogodbe zavarovancu.
1. člen – Xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx
(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motor- nega vozila, padca zračnega plovila, manifestacije in demonstracije.
(2) Le če je posebej dogovorjeno, zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi omejenih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije in padca zračnega plovila.
(3) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu, teža snega, izteka tekočine (lekaže), izteka tekočine iz tehnoloških cevovodov, pirolize, izliva žareče mase, udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca, vdora meteorne vode, žleda, padca kamenja, usada, posrednega udara strele, vandalizma ter potresa. Zavarovanje dodatnih nevarnosti je mogoče skleniti le, če se sklene tudi zavarovanje temeljnih nevarnosti.
Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginitev zavaro- vanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.
2. člen – Xxxxxxx xxxxxxxxxxx
(1) Predmet zavarovanja so samo tiste stvari ali stroški, ki so navedeni v zavarovalni pogodbi in se nahajajo v lasti zavarovanca, skladno s spodnjimi opredelitvami. Če ni v polici drugače dogovorjeno, so zavarovane vse pod posameznimi postavkami navedene stvari, ki se nahajajo na zavarovalnem kraju.
(2) Nepremičnine
Kot zgradbe štejejo vsi deli gradbenega objekta, temeljni in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralno ogrevanje s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji, ipd.). Pri zavarovanju posameznega poslovnega prostora v zgradbah z več etažnimi lastniki, je v zavarovanje vključena tudi solastnina sku- pnih delov zgradbe. Zgradbe morajo biti evidentirane v verodostojnih poslovnih evidencah.
Sledeče stvari so zavarovane samo, če je to v zavarovalni polici posebej dogovorjeno:
- ograje, oporni zidovi, ceste in poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča;
- nadzemna, podzemna in podvodna omrežja (vodovodno, odvo- dno, telefonsko, plinsko, električno ipd.) in njihova podporna infrastruktura, ki se nahaja izven zavarovalnega kraja;
- športni tereni, tereni otroških igrišč, odprta kopališča in drsališča;
- platneni in plastični nadstreški, ki so samostojno stoječi ali pa so pritrjeni na gradbene objekte;
- jezovi – masivno grajeni, podporni jezovi (iz kamna, betona, kovine) ter nasuti z zemljo z nepropustnim jedrom in obloženi s trdnim materialom (kamnom, betonom, ipd) z vodne strani;
- železniške proge;
- zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (iz kamna, betona, kovine, ipd.);
- nasipi – obloženi ali obzidani s trdnim materialom (betonom, kamnom, asfaltom, ipd.);
- mostovi;
- žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.;
- melioracije, regulacije in obloženi ali obzidani nasipi vodnih tokov;
- rastlinjaki, plastenjaki;
- balonska skladišča;
- transportne naprave – žičnice;
- rezervoarji, zbiralniki ali drugi podobni prostori za shranjevanje plina ali tekočin;
- z nepremičnino trajno povezane antene in table z napisi podjetja;
- preventivno zavarovanje za nepremičnine. Če je v zavarovalni polici posebej dogovorjeno to zavarovanje krije:
i. povišanje vrednosti nepremičnin (novogradnje, dograditve, adaptacije, rekonstrukcije, po pomoti v zavarovanje neprija- vljene nepremičnine) ter
ii. izravnavo podzavarovanja
Preventivna zavarovalna vsota se ob škodnem dogodku porazdeli na vsako pozicijo povišanja vrednosti nepremičnin, kakor tudi na vsako od podzavarovanih pozicij skladno s sledečo formulo: DPZ = PZ*PZ/(PN+IP)
DPZ….delež porazdeljene preventivne zavarovalne vsote PZ…….preventivno zavarovanje
PN……povišanje vrednosti IP…….izravnavo podzavarovanja
(3) Premičnine
Kot premičnine štejejo vse premične stvari, ki se nahajajo na zavaro- valnem kraju skladno s spodnjimi opredelitvami. Evidentirane morajo biti v ustreznih poslovnih evidencah. Ob škodi mora zavarovanec na podlagi verodostojnih podatkov, kot so knjigovodske evidence, računi, ipd., dokazati njihov obstoj in količino.
1) Tehnično trgovska oprema
Kot tehnično-trgovska oprema se smatrajo stvari, kot so npr. stroji, aparati, drobni inventar, mehanska oprema, ki ni sestavni del gradbenih objektov in podobno. Sledeče stvari so zavarovane le, če je to v zavarovalni polici posebej navedeno:
- oprema v balonskih skladiščih, v rastlinjakih in plastenjakih;
- neregistrirana motorna vozila vseh vrst, prikolice, samovozni delovni stroji, traktorji kmetijskih gospodarstev, železniške lokomotive in vagoni ter vse vrste vodnih in zračnih plovil, če se omenjene stvari nahajajo na zavarovalnem kraju;
- žerjavi;
- oprema rudnikov pod zemljo;
- antene in table z napisi podjetja;
- pomožna reprodukcijska sredstva. Sem spadajo stvari kot so kalupi, modeli, matrice, ipd., ki služijo za obratovanje podjetja in izpolnjujejo naslednjo definicijo: Reprodukcijsko pomožno sredstvo nosi obliko, vzorec, design ali drugo informacijo za določen proizvod in ta oblika (vzorec, design in podobo) se prenese na proizvod direktno ali posredno z mehanskim delovanjem pri čemer v primeru spremembe ali izteka proi- zvoda reprodukcijsko pomožno sredstvo ni več uporabno ali pa mora biti vsaj spremenjeno;
- preventivno zavarovanje za tehnično-trgovsko opremo. Če je v zavarovalni polici posebej dogovorjeno to zavarovanje krije:
i. povišanje vrednosti tehnično-trgovsko opreme (novo nabavljeno, zamenjano, po pomoti v zavarovanje ne vklju- čeno in v zavarovanje še ne predloženo tehnično-trgovsko opremo) ter
ii. izravnavo podzavarovanja
Preventivna zavarovalna vsota se ob škodnem dogodku porazdeli na vsako pozicijo povišanja vrednosti tehnično trgovske opreme, kakor tudi na vsako od podzavarovanih pozicij skladno s sledečo formulo: DPZ = PZ*PZ/(PN+IP) DPZ….delež porazdeljene preventivne zavarovalne vsote PZ…….preventivno zavarovanje
PN……povišanje vrednosti IP…….izravnavo podzavarovanja
2) Zaloge in blago
Kot zaloge in blago se smatrajo celotne zaloge surovin, pol-proi- zvodov, nedokončane proizvodnje, končnih proizvodov, trgovsko blago vseh vrst, uporabni odpadki, reklamni material, mazalna in čistilna sredstva, goriva, tehnični plini, ipd., in so evidentirane v verodostojnih poslovnih evidencah.
3) Sledeče premičnine so zavarovane le, če je v zavarovalni polici to posebej navedeno:
- stvari tretjih oseb, ki jih ima zavarovanec na skrbi, je za njih odgovoren oziroma so pod njegovim nadzorom (prevzete zaradi popravila, predelave, obdelave, hrambe, prodaje, zastave, najema ali prevzete na posodo, ipd.), so krite, če za njih ne obstaja drugo zavarovanje. Ne glede na druga določila teh pogojev, je v tem primeru zagotovljeno kritje v obsegu zavarovančeve odgovornosti za izgubo ali škodo na
teh stvareh;
- stvari na sejmih in razstavah;
- denar, denarne vrednosti, vrednostni papirji in druge listine. Sem spada gotovina vseh vrst, tudi devizna sredstva, veljavne poštne znamke, hranilne knjižice ter drugi vrednostni papirji. Denar, denarne vrednosti, vrednostni papirji in druge listine se lahko zavarujejo po teh zavarovalnih pogojih le v primeru, da so hranjene v sefu ali podobnih hraniščih;
- nosilci podatkov vključno z na njih se nahajajočimi se programi in podatki. Sem spadajo nosilci podatkov vseh vrst, progra- mi za avtomatsko obdelavo podatkov, vse vrste poslovnih knjig, akti, skice in podobno. V primeru, da po teh zavaro- valnih pogojih zavarovan škodni dogodek povzroči uničenje, poškodovanje ali izgubo nosilcev podatkov, zavarovanje krije nadomestitev nosilcev podatkov ter stroške za prepisovanje podatkov iz varnostnih kopij ali iz originalnih dokumentov. Zavarovanje pa v nobenem primeru ne krije stroškov razi- skovanja ter ponovnega oblikovanja, zbiranja ali združeva- nja podatkov. V primeru, da podatkov ni možno popraviti, obnoviti ali nadomestiti, zavarovanje v nobenem primeru ne krije škode, ki jo predstavlja vrednost izgubljenih podatkov zavarovancu ali tretji osebi;
- uporabni predmeti zaposlenih v podjetju. Med te ne štejejo stvari zaposlenih, ki se ne nahajajo na delovnem mestu. Razen tega pa sem ne spadajo gotovina, nakit, vrednostni papirji in motorna vozila vseh vrst. Ne glede na druga določila teh pogojev, je v tem primeru zagotovljeno kritje v obsegu zava- rovančeve odgovornosti za izgubo ali škodo na teh stvareh;
- nakit, stvari iz plemenitih kovin, drago kamenje, biseri, krzno, kovanci, znamke;
- slike in drugi umetniški predmeti;
- premične stvari na prostem.
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
- zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi;
- nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti;
- posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.);
- plovila na vodi;
- letala vseh vrst;
- blago med prevozom;
- ribe in druge živali;
- stvari na sejmih;
- surova opeka na odprtem prostoru;
- oprema rudnikov pod zemljo;
- ceste in poti brez spodnjega ustroja.
(5) Stroški ob nastanku zavarovalnega primera
1) Zavarovalnica povrne stroške ki nastane zaradi razumnih posku- sov, da se odstrani neposredna nevarnost nastopa zavarovalne- ga primera, kot tudi s poskusi, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni. Nadomestilo teh stroškov skupaj z nadomestilom škode za zavarovalni primer ne more preseči zavarovalno vsoto oz. maksimalno zavarovalnino. To pa ne velja v kolikor so bili zgoraj omenjeni ukrepi izvršeni po navodili zavarovalnice. V primeru podzavarovanja se omenjeni stroški ne glede na navodila zavarovalnice nadomestijo v enakem razmerju kot nadomestilo škode za zavarovalni primer.
2) Zavarovalnica povrne zavarovancu stroške gašenja, čiščenja, rušenja in stroški demontaže in ponovne montaže, ki nastanejo kot posledica zavarovalnega primera do največ 3% zavarovalne vsote na posameznem zavarovalnem kraju, če ni v zavarovalni polici drugače dogovorjeno. Nadomestilo teh stroškov skupaj z nadomestilom škode za zavarovalni primer, ne more preseči zavarovalne vsote.
- stroški gašenja so stroški gašenja požara na zavarovanih stvareh z uporabo lastnih sredstev, ki zavarovancu nastanejo zaradi nujnega in upravičenega posredovanja pri prepreče- vanju ali zmanjšanju obsega škode ali izgube zavarovanega premoženja kot posledica po teh zavarovalnih pogojih zava- rovanega škodnega dogodka.
- stroški čiščenja so izdatki zavarovanca za čiščenje zavaro- valnega kraja po zavarovalnem primeru. Sem spadajo tudi stroški odvoza zgorelin, ruševin, naplavin in drugih neuporab- nih ostankov v škodi prizadetih zavarovanih stvari do najbližje ustrezne deponije.
- stroški rušenja so stroški za rušenje ostankov zavarovanih stvari po zavarovalnem primeru in odvoz do najbližje deponije.
- stroški demontaže in ponovne montaže so neizogibni stroški, ki so potrebni, da se v zavarovalnem primeru poškodovana oz. nepoškodovana zavarovana tehnično trgovska oprema demontira, zaščiti, prestavi na drugo mesto, ipd.
3) Ob zavarovalnem primeru nadomesti zavarovalnica sledeče stro- ške le, če je to posebej dogovorjeno:
- stroški premikanja in zaščite za nezavarovane stvari.
- stroški čiščenja, rušenja in izolacije radioaktivno onesnaženih stvari. Sem spadajo stroški za čiščenje, rušenje in izolacijo zavarovanih stvari, ki so v zavarovalnem primeru bile radio- aktivno onesnažene. Zavarovalnica povrne te stroške le v primeru, da so uradno zahtevani s strani pristojnih organov.
- stroški izvajanja predpisov uradnih organov. Dodatni stroški zaradi izvajanja predpisov uradnih organov (državnih, lokal- nih,...) so stroški za gradbene in/ali tehnične izboljšave. Ti stroški nastanejo zaradi spremenjenih zakonskih, gradbe- nih, protipožarnih ali tehničnih predpisov, tako da se morajo zgradbe ali naprave, ki so bile prizadete z zavarovano škodo delno ali v celoti vzpostaviti v spremenjeni obliki. Nadomestilo zavarovalnice je omejeno na poškodovane stvari oz. poško- dovane dele stvari. Zavarovalnica nadomesti te stroške le, če se naprava na katero se nanašajo ti stroški, uporablja v enake proizvodne ali prodajne namene kot pred škodo.
- stroški odstranjevanja zaradi varstva okolja brez zemlje. Do dogovorjene zavarovalne vsote so zavarovani stroški za odstranjevanje (brez zemlje), preiskav, obdelave in deponiranja ostankov zavarovanih stvari po zavarovalnem primeru. Stroški preiskav so stroški, ki nastanejo zaradi nuje po preiskavi kako obdelati in/ali deponirati nevarne odpadke ali nevarne snovi, nastale po zavarovalnem primeru. Stroški obdelave so stroški za ukrepe, ki služijo, da se nevarni odpadki ali nevarne snovi predelajo v smislu uničenja, varnega deponiranja.
- stroški odstranjevanja zaradi varstva okolja vključno z zemljo.
4) Zavarovanje ne krije stroškov zavarovanca, ki nastanejo zaradi ugotavljanja višine škode. Prav tako zavarovanje ne krije stroškov odstranitve ali zmanjšanja nevarnosti in tudi ne stroškov posredo- vanja gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
3. člen – Izključitve
(1) Zavarovanje ne krije:
1) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) škode zaradi vojne, vojne operacije, invazije, oboroženih spopa- dov, vstaje, upora, nasilne revolucije, nasilnega prevzema oblasti, razglasitve vojnega prava, zasega premoženja ter ostalih vojni podobnih dogodkov vsake vrste in s tem povezanimi ukrepi vojske in policije;
3) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, obratovalni zastoj, prekinitve dela, kazni, zmanjšanja vrednosti ipd.)
4) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.), če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija za zavarovanje potresa;
(2) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarova- njem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
4. člen – Požar
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, sve- tilke, peči, kratkega stika na električnih instalacijah in napravah in podobnega.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
5. člen – Strela
(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca pred- metov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Poškodbe zavarovanih stvari morajo biti vidne s prostim očesom.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmos- ferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zašči- tnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
6. člen – Eksplozija
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali zaradi dovoljenega mini- ranja, ki ga opravijo drugi;
2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;
3) eksplozije, ki je redni pojav v proizvodnem postopku;
4) izbruha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode;
8) podpritiska v posodi (implozije).
7. člen – Vihar
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.
(2) Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, nastala zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odpr- ta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
4) na razprostrtih plastičnih folijah, če ni drugače dogovorjeno.
8. člen – Toča
(1) Toča je padavina v obliki večjih ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko. Vendar se v tem primeru škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost poškodovane stvari.
(3) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah, na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi, na ste- klu toplih gred ter rastlinjakov, če ni drugače dogovorjeno. Zavarovanje pa ne krije škode na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.
9. člen – Udarec zavarovančevega motornega vozila
(1) Za udarec zavarovančevega motornega vozila se šteje udarec zavaro- vančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delov- nega stroja v zgradbo. Zavarovanje krije samo škodo, nastalo na zavarovani zgradbi.
(2) Če v polici ni drugače dogovorjeno, znaša soudeležba zavarovanca pri škodi 10% od izračunane zavarovalnine, vendar ne manj kot 100 EUR.
10. člen – Padec zračnega plovila
(1) Za padec zračnega plovila se šteje, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Za zračno plovilo se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno plovilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zava- rovano stvar.
11. člen – Manifestacija in demonstracija
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovano stvar (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
12. člen – Poplava
(1) Poplava je, če stalne vode (potok, reka, jezero, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) Na vodogradbenih objektih krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov.
(5) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovodov, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
4) zaradi delovanja podzemne vode v nadkopih, podkopih, pod- zemskih hodnikih in rudniških jamah;
5) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
6) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje), razen če ni drugače dogovorjeno;
7) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm.
(7) Zavarovanje ne krije škode na vodogradbenih objektih, ki nastane zaradi izpodjedanja z zunanje strani; na kanalih, predorih in cevovodih pa tudi ne škode zaradi pritiska, ki ga povzroči poplava, če ni drugače dogovorjeno.
13. člen – Izliv vode
(1) Izliv vode je iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav. Kot izliv vode šteje tudi izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Samo če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija krije zavarovanje tudi škodo zaradi:
1) izliva vode iz odprtih pip v hotelih, šolah, bolnišnicah ter dijaških, študentskih in zdravstvenih domovih;
2) zaradi zamašitve cevi ali naprav iz 1. točke 1. odstavka tega člena, pri čemer zavarovanje ne krije stroškov popravila in čiščenja na cevi sami;
3) izliv vode iz nepremičnih naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje ter se poškodujejo (npr. akvarijev in vodnih postelj) ter cistern in bazenov. Zavarovanje ne krije izliva vode iz premičnih posod in cistern. Zavarovanje prav tako ne krije stroškov popravila stvari iz katere je iztekla voda.
4) izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave. Izključene so škode, če je prišlo do izliva vode zaradi vzroka zaradi katerega je samoga- silna naprava bila instalirana, ter škode kot posledice tlačnih pre- izkusov, revizij, kontrol in vzdrževalnih del na sprinklerski napravi.
5) zaradi izliva vode iz odprtih pip
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije, zamakanja;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi izgube vode;
4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm;
5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanj- kljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo ipd.;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
7) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode;
8) na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
14. člen – Zemeljski plaz
(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.
(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal.
Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geolo- škem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;
5) zaradi živega peska in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
6) če so bili podporni ali oporni zidovi narejeni brez ustrezne dokumentacije.
(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
15. člen – Snežni plaz
(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
16. člen – Xxxx xxxxx
(1) Zavarovanje krije fizično škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:
1) neposrednega delovanja teže snega;
2) neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje krije škodo le, če višina novozapadlega snega presega 40 cm in če je nastala v manj kot 24 urah, odkar je prenehalo snežiti. V primeru dvoma, mora zavarovanec dokazati višino snega s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(3) Zavarovanje ne krije:
1) škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;
2) škod na tendah, markizah, plastičnih in platnenih nadstreških, ipd.
3) zamakanja, ki nastane zaradi taljenja snega;
4) škod, ki so posledica slabega vzdrževanja objektov;
5) stroškov za odstranitev snega.
17. člen – Iztek tekočine (lekaža)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbi- ralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(2) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se kritje lahko razširi na škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči iztečena tekočina ali plin.
(3) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
18. člen – Iztek tekočine iz tehnoloških cevovodov
(1) Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine, kot posledica loma tehnoloških cevovodov ali nepremičnih posod, ki so namenjene za shranjevanje tekočin. Kot tekočine se smatrajo raz- lične kisline, raztopine, lugi, prehrambeni proizvodi, pijače, olja, naftni derivati, ipd..
(2) Lom tehnoloških cevovodov je nenaden, naključen in nepredvidljiv lom cevovodov in nepremičnih posod, ali zatajitev naprave za upravljanje ali varnost.
(3) Tehnološki cevovodi se morajo uporabljati v skladu s namembnostjo za katero so bili projektirani/konstruirani/izdelani.
(4) Zavarovalnica NE krije:
1) škod na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine kot posledica dotrajanosti, slabega vzdrževanja, netesnjenja ali zamašitve;
2) škode, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči voda (izliv vode);
3) škod na zavarovanih stvareh zaradi izteka tekočine iz odprtih ventilov, zasunov, odprtih cevi, ipd.;
4) škod na sami iztečeni tekočini;
5) škod na samih tehnoloških cevovodih in priključenih armaturah;
6) ne glede na določila 1. točke, zavarovalnica ne krije škod na stvareh znotraj rastlinjakov in steklenjakov, znotraj hladilnic in hladilnih komor, znotraj hlevov, lakirnic in sušilnic;
7) škod zaradi onesnaženja zavarovanih stvari, ki se lahko očistijo, pri
čemer pa onesnaženje ne vpliva na funkcionalnost onesnaženih stvari;
8) škod na živalih in rastlinah;
9) škod na nezavarovanih stvareh;
10) odgovornostnih in ekoloških škod.
19. člen – Piroliza
(1) Piroliza je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
20. člen – Izliv žareče mase
(1) Izliv žareče mase je iztek žareče mase zunaj kraja, določenega za izpuščanje ali odvod, ki povzroči škodo na zavarovanih stvareh, čeprav ne nastane požar. Škoda na napravi za taljenje in odvod mase je krita le, če jo povzroči žareča tekoča masa od zunaj.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na razliti masi.
21. člen – Udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca
(1) Za udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca, se šteje udarec motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovan- ca, v zgradbo. Zavarovanje krije samo škodo, nastalo na zavarovani zgradbi.
(2) Če v polici ni drugače dogovorjeno, znaša soudeležba zavarovanca pri škodi 10% od izračunane zavarovalnine, vendar ne manj kot 100 EUR.
22. člen – Vdor meteorne vode
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, v kolikor pride do zamašitve odtočnih cevi ali žlebov s točo ali s stvarmi, ki jih nanese neurje. Krite so tudi škode zaradi preobilice padavin, v kolikor jih redno čiščene in ustrezno dimenzionirane odtočne cevi ne zmorejo dovolj hitro odvajati s strehe.
(2) Zavarovanje ne krije škode
1) če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;
2) zaradi neustrezne dimenzioniranosti odtočnih cevi in žlebov;
3) zaradi neustrezne vzdrževanosti ali dotrajanosti strehe ali strešne kritine;
4) zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;
5) zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;
6) zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakršnihkoli drugih postopnih oziroma dolgotrajnih delovanj;
7) zaradi slabega vzdrževanja objekta in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;
8) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
9) zaradi hišne gobe;
10) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih oziroma ki je občutljivo na vodo in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm;
11) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
12) na samih žlebovih in ceveh za odvod deževnice;
13) na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;
14) ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del na objektih v gradnji.
(3) Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukre- pov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.
23. člen - Žled
(1) Žled je nenadna zamrznitev dežja ali snega tako, da zaradi tega nasta- jajo ledene obloge, ki s svojo težo ali silo poškodujejo zavarovane stvari.
(2) Zavarovanje krijte škodo, ki nastane zaradi:
- neposrednega delovanja žledu;
- neposrednega udarca predmetov, ki so padle na zavarovano stvari zaradi žledu;
(3) Zavarovanje ne krije škode:
- zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev sistema za odvodnjavanje;
- zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;
- zaradi vlažnosti temeljev;
- zaradi slabega vzdrževanja zgradb in sistema za odvod meteornih voda ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;
- zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije cevi za odvod deževnice;
- zaradi hišne gobe;
- ki je posledica nedokončanih gradbenih, inštalacijskih ali obrtniških del.
24. člen – Padec kamenja
(1) Zavarovane so škode na zavarovanih stvareh zaradi padca kamenja
(2) Kot škoda na zavarovanih stvareh zaradi padca kamenja, štejejo škode zaradi neposrednega udarca kamenja, kot posledica geološkega utr- ganja kamenja iz strmega pobočja.
25. člen – Usad
(1) Zavarovane so škode na zavarovanih stvareh zaradi usada.
(2) Kot škoda na zavarovanih stvareh zaradi usad štejejo škode zaradi nepričakovanega in nenadnega navpičnega posedanja zemeljskih tal, ki so posledica geološkega delovanja.
(3) Zavarovalnica ne krije škod:
1) če se je zemljišče, kjer stoji objekt, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo posedati
2) zaradi usada, ki nastane v povezavi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, ipd.)
3) zaradi počasnega geološkega posedanja tal, ki se kaže v manjših razpokah na gradbenih objektih
4) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nad- kopih, podzemeljskih hodnikih inj rudniških jamah.
(4) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
26. člen - Posredni udar strele
(1) Posredni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih.
(2) Predmet zavarovanja so stvari navedene v zavarovalni polici.
(3) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno na stvareh:
1) s prenosom električne energije po električnih vodih;
2) zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah.
(4) Xxxxxxxx zavarovanih stvari morajo biti vidne s prostim očesom. V nasprotnem šteje, da zavarovalni primer ni nastal.
(5) Naprave in aparati ki vsebujejo elektronske sestavne dele morajo biti varovani z instalirano prenapetostno zaščito za električno napajanje, kakor tudi za njihov impulzni oz. signalni del. Sistem prenapetostne zaščite mora imeti preizkus ustreznosti, to je opravljen certifikacijski postopek za prenapetostno zaščito, ki ga je izvedla institucija poobla- ščena od USM (urad za standardizacijo in meroslovje).
(6) Če v polici ni drugače dogovorjeno, znaša soudeležba zavarovanca pri škodi 10% od izračunane zavarovalnine, vendar ne manj kot 100 EUR.
27. člen - Vandalizem
(1) Zavarovanje vandalizma krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastanejo zaradi objestnih in vandalskih dejanj tretjih oseb. Za tretje osebe se ne štejejo zavarovanec in njegovi svojci ter poslovni družabniki z njihovimi svojci. Če ima zgradba več lastnikov, zavaro- vanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi poslovni družabniki (npr. podnajemniki) in njihovi svojci. Za svojce se štejejo zakonec in njegovi otroci ter osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu.
(2) Zavarovane so samo stvari, ki so navedene v polici. Pri zavarovanju zgradb so zavarovani vsi deli zgradb in vsa vgrajena oprema (instalacije, sistem centralne kurjave, bojlerji idr.) razen:
1) stekel v oknih in vratih in steklenih pregradnih stenah;
2) stekel na svetilkah in reflektorjih ter vseh vrst žarnic;
3) neonskih in ostalih svetlobnih cevi s pripadajočo opremo;
4) svetlobnih napisov in reklam vseh vrst, panojev, umetniških del na zgradbah (reliefov, spomenikov, štukatur...);
5) poštnih nabiralnikov, zvoncev in domofonov;
6) sanitarne keramike;
7) osebnih in tovornih dvigal
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) na stekleni embalaži, steklenicah, kozarcih in prtih v gostinskih lokalih;
2) ki nastane zaradi ožganin s cigareti, vžigalniki ali vžigalicami;
3) zaradi manjših odrgnin in ureznin na objektu in opremi, ki niso posledica loma;
4) na ograji iz rastlinja (živa meja), prometnih znakih, cestnoprometnih ogledalih;
5) do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomni tatvini, ropu ali roparski tatvini oziroma pri poskusu teh dejanj;
6) ki jo povzročijo motorna vozila;
7) do katere je prišlo pri vlomu ali ropu oz. poskusu teh dejanj;
(4) Če ni drugače dogovorjeno, znaša soudeležba zavarovanca v primeru škode 10 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 100 EUR (odbitna franšiza). Če je v zavarovalnem obdobju prišlo do več zavarovalnih primerov, se soudeležba upošteva za vsak zavarovalni primer.
(5) Maksimalno izplačilo vseh škod, ki so se dogodile v enem zavaroval- nem letu, znaša največ dvakratno zavarovalno vsoto (letni agregat). V primeru, ko je letni agregat izčrpan, se zavarovanje lahko nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija.
(6) Zavarovanec mora:
1) o nastalem zavarovalnem primeru takoj prijaviti pristojni policijski postaji ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane ter morebitnega povzročitelja;
2) obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru takoj brez odlašanja;
3) dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
(7) Nevarnost, zavarovano po tem členu, ima zavarovalnica pravico pisno odpovedati kadarkoli. Odpoved nastopi z datumom, navedenim na pisni odpovedi.
28. člen - Potres
(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če zavarovanec dokaže da:
1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih podobnih obstojnih objektih ali
2) je glede na dobro stanje zavarovanih objektov pred potresom škoda lahko nastala izključno zaradi potresa.
(3) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zahtevek.
(4) Zavarovanje potresa krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari, ki nastane:
1) neposredno zaradi delovanja potresa;
2) zaradi delovanja vseh osnovnih in dodatnih nevarnosti, ki so opredeljene v teh pogojih in so nastale kot posledica potresa.
(5) Zavarovanje potresa ne krije škod, ki nastanejo:
1) na freskah in zidnih dekoracijah;
2) na vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih, razen, če je tako posebej dogovorjeno;
3) na zgradbah, ki še niso pripravljene za njihovo namembnost, ter na vsebini takšnih zgradb.
(6) Zavarovanec je dolžan zavarovane objekte primerno vzdrževati.
(7) Če v polici ni drugače dogovorjeno, se zavarovalnina zmanjša za franšizo v višini 5% od zavarovalne vsote po predmetu zavarovanja.
29. člen – Zavarovalni kraj
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici.
(2) Če je to posebej dogovorjeno, so lahko premičnine izven zavaroval- nega kraja navedenega v polici, vendar znotraj Slovenije, če so izven zavarovalnega kraja ustrezno nameščene in se nahajajo v notranjosti masivno grajene zgradbe. Če ni drugače dogovorjeno, je višina zava- rovalnega kritja omejena na 10% zavarovalne vsote za posamezno postavko zavarovanih premičnin iz police.
30. člen – Zavarovalna vrednost
(1) Nepremičnine:
1) Dejanska vrednost. Dejansko vrednost nepremičnine predstavljajo stroški izgradnje novega objekta, po cenah običajnih za kraj, v katerem se nepremičnina nahaja, zmanjšana za znesek izgublje- ne vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti.
2) Nova vrednost. Novo vrednost nepremičnine predstavljajo stroški izgradnje novega objekta, po cenah običajnih za kraj, v katerem se nepremičnina nahaja.
3) Če ni dogovorjeno drugače, velja, da so nepremičnine zavarovane na dejansko vrednost.
(2) Tehnično – trgovska oprema:
1) Dejanska vrednost. Dejansko vrednost predstavljajo stroški ponov- ne nabave nove stvari enake vrste, zmanjšani za znesek izgublje- ne vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti
2) Nova vrednost. Novo vrednost predstavljajo stroški ponovne nabave nove stvari enake vrste oz. enake funkcionalnosti oz. enakih tehničnih karakteristik.
3) Če ni dogovorjeno drugače, velja, da je tehnično-trgovska oprema zavarovana na dejansko vrednost.
(3) Zaloge blaga in materiala – nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
(4) Zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih – proizvodna cena, pove- čana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
(5) Zaloge končnih izdelkov in nedokončane proizvodnje pri izdelovalcih
– proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
(6) Zgodovinski, arhivski in umetniški predmeti, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dra- gocene stvari – tržna vrednost.
(7) Denar in denarne vrednosti – nominalna vrednost.
(8) Vrednostni papirji z uradnim tečajem - zadnja uradna kotacija na dan škodnega dogodka.
(9) Ostali vrednostni papirji - tržna vrednost na dan škodnega dogodka.
(10) Nosilci podatkov vključno z na njih nahajajočimi se programi in podatki, pomožna reprodukcijska sredstva, listine, vzorci, ipd. - stroški ponovne nabave ali ponovne vzpostavitve.
(11) Registrirana in neregistrirana motorna vozila - tržna vrednost.
(12) Pri določitvi zavarovalne vrednosti se ne upošteva osebna - ljubiteljska vrednost.
31. člen – Zavarovalna vsota
(1) Če ni drugače dogovorjeno, predstavlja zavarovalna vsota zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem škodnem dogodku.
(2) Zavarovanec ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
32. člen – Obračun škode
(1) Nepremičnine, tehnično-trgovska oprema:
1) pri zavarovanje na dejansko vrednost se škoda, ki jo krije zava- rovalnica obračuna:
- pri uničenju ali izginitvi nadomesti dejanska vrednost nepo- sredno pred nastopom škodnega dogodka;
- pri poškodbi nadomestijo stroški popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera zmanjšani za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti.
2) pri zavarovanju na novo vrednost se škoda, ki jo krije zavarovalnica obračuna:
- pri uničenju ali izginitvi nadomesti zavarovalna vrednost nepo- sredno pred nastopom škodnega dogodka;
- pri poškodbi nadomestijo stroški popravila, ki so potrebna da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera;
- če znaša dejanska (trenutna) vrednost stvari manj kot 40% nove vrednosti, nadomesti zavarovalnica škodo, kot je to določeno pri zavarovanju na dejansko vrednost (glej drugi odstavek te točke). Pri stalno vzdrževanih in uporabljanih zgradbah, kakor tudi pri stalno vzdrževani in uporabljani opre- mi, znaša dejanska (trenutna) vrednost minimalno 40% in za te stvari veljajo določila o zavarovalnini, kot da so zavarovane na novo vrednost;
3) če je stvar, ki je predmet škodnega dogodka trajno razvrednotena, se nadomesti največ tržna vrednost. Pri nepremičninah se tržna vrednost zemljišča ne upošteva. Nepremičnina je trajno razvredno- tena še posebej v primerih, ko je predvidena za rušenje ali ni več primerna za izvajanje poslovne dejavnosti zavarovanca. Oprema (stroji, naprave, instalacije, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventar ter stanovanjski predmeti) so trajno razvrednoteni še posebej v primerih, ko so izločeni iz podjetja ali niso več primerni za izvajanje poslovne dejavnosti zavarovanca.
(2) Blago in zaloge
1) pri uničenju ali izginitvi se nadomesti zavarovalna vrednost nepo- sredno pred nastopom škodnega dogodka;
2) pri poškodbi se nadomestijo potrebni stroški popravil ob času nastanka škodnega primera, vendar največ zavarovalna vrednost neposredno pred nastankom škodnega primera;
(3) Zgodovinski, arhivski in umetniški predmeti, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in drago- cene stvari. Nadomestijo se največ zavarovalna vrednost neposredno pred nastopom škodnega primera. Če vrednost posamezne stvari v polici ni določena se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa največ 2.000 EUR
(4) Denar in denarne vrednosti. Nadomestijo se največ zavarovalna vre- dnost neposredno pred nastopom škodnega primera.
(5) Pomožna reprodukcijska sredstva. Nadomestijo se stroški za ponovno nabavo ali za ponovno izdelavo, če je ponovna nabava ali ponovna izdelava potrebna in če se izvrši v roku 2 let po nastanku škodnega primera. V nasprotnem primeru se nadomesti vrednost materiala iz katerega so bile te stvari izdelane. Če podjetje zaradi zavarovanega škodnega primera preneha z obratovanjem, se nadomesti največ 10% stroškov za njihovo ponovno nabavo ali ponovno izdelavo, najmanj pa vrednost materiala iz katerega so bili izdelani.
(6) Nosilci podatkov. Ob škodi mora zavarovanec na podlagi verodostojnih podatkov, kot so knjigovodske evidence, računi, ipd., dokazati obstoj in količino teh stvari in podatkov na nosilcih. Nadomestijo se stroški ponovne nabave ali ponovne izdelave, če je to potrebno in če se izvrši v roku dveh let po nastopu škodnega primera; v nasprotnem se nadomesti samo vrednost materiala.
(7) Motorna vozila in druge stvari, ki so zavarovane na tržno vrednost.
1) pri uničenju ali izginitvi se nadomesti zavarovalna vrednost nepo- sredno pred nastopom škodnega dogodka, zmanjšanja za vre- dnost ostankov;
2) pri poškodbi se nadomestijo potrebni stroški popravil ob času nastanka škodnega primera, vendar največ zavarovalna vrednost
neposredno pred nastankom škodnega primera zmanjšana za vrednost ostankov.
(2) Kadar so posamezne stvari v zavarovalnem primeru poškodovane, uničene ali izginule in z drugimi posameznimi stvarmi (v zavarovalnem primeru neprizadetimi) tvorijo enoto oz. spadajo skupaj, se morebitno razvrednotenje slednjih ne upošteva.
(3) Stroški. Nadomestijo se dejansko nastali stroški
(4) Pri zavarovanju na novo vrednost si zavarovanec pravico do nadome- stila celotne zavarovalnine pridobi:
- če zagotovi, da bo odškodnina v celoti uporabljena za ponov- no vzpostavitev oz. ponovno nabavo. Uporaba odškodnine za stvari, ki so v času škodnega dogodka že obstajale, bile izdelane, naročene ali bile v postopku izdelave, se ne smatra kot ponovna vzpostavitev oz. ponovna nabava;
- če se pri gradbenih objektih izvrši ponovna izgradnja na sedanjem kraju. V kolikor zavarovanec dokaže, da je ponovna postavitev oz. popravilo od pristojnih organov prepovedana, se lahko izvede ponovna postavitev na drugem mestu v državi, vendar je odško- dnina omejena z zneskom, ki je enak stroškom ponovne izgradnje na sedanjem kraju;
- če ponovno vzpostavljene oz. ponovno nabavljene stvari služijo enakemu proizvodnemu oz. uporabnemu namenu kot pred ško- dnim dogodkom;
- če pride do nove nabave ali ponovne vzpostavitve v roku 3 let po škodnem dogodku. Ta rok se prizna tudi v primeru, če se v tem času podelijo obvezujoča naročila za ponovno vzpostavitev oz. ponovno nabavo.
- pri stvareh, ki so bile v času nastopa škodnega dogodka obre- menjene s hipotekami, s po predpisih izvršilnega postopka pri- dobljenimi pravicami, ali drugimi stvarnimi pravicami in realnimi bremeni, se zavarovalnina slednjim stvarno-pravnim upravičencem izplača le v primeru, da le-ti zagotovijo ponovno izgradnjo oz. vzpostavitev v prejšnje stanje.
(5) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izbolj- šave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.
(6) Vrednost uporabnih ostankov se v vsakem primeru poračuna; omejitve oblastnih oz. upravnih organov pri ponovni izdelavi ali ponovni nabavi se pri oceni vrednosti ostankov ne upoštevajo.
(7) Za izginule in kasneje ponovno pridobljene stvari velja sledeče:
1) zavarovanec je obvezan k prevzemu teh stvari, če je to mogoče.
2) če se stvari ponovno pridobijo po izplačilu zavarovalnine, je zavaro- vanec dolžan prejeto zavarovalnino z odbitkom zneska, ki ustreza zmanjšanju vrednosti zaradi morebitne zmanjšanja vrednosti stvari povrniti zavarovalnici. V primeru, ko zavarovanec ne vzame nazaj svojih predmetov, ker to ni možno, obdrži že izplačano zavaroval- xxxx, če prenese svoje pravice glede teh stvari na zavarovalnico.
33. člen – Dajatev zavarovalnice (zavarovalnina)
(1) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obra- čunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) Če je dogovorjena maksimalna letna zavarovalnina, to pomeni da vsota zavarovalnin vseh zavarovalnih primerov iz tekočega zavarovalnega leta ne morejo preseči maksimalne letne zavarovalnine;
(4) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. V tem primeru se ne uporablja določila o podzavarovanju iz 2. odstavka tega člena.
(5) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije stroške za čiščenje in rušenje nad 3% od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica izplačati te stroške do dogovorjenega zneska pa čeprav zavarovalnina presega zavaro- valno vsoto.
(6) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi ta. V tem primeru je najvišja dajatev zavarovalnice omejena z višino zavarovalne vsote, zmanjšane za znesek franšize.
(7) Na dan končnega obračuna zavarovalnega primera se obračunana zavarovalnina zmanjša za morebitno že izplačano akontacijo.
(8) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.
34. člen – Zavarovalni primer
(1) Zavarovalni primer je dogodek, glede na katerega se sklene zava- rovanje in mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.
(2) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v tre- nutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
(3) Če število škodnih dogodkov ne more biti določeno po drugem odstav- ku, se uporabi »časovna klavzula«. Dogodek zajema neprekinjeno časovno obdobje, začenši s pojavom prve posamezne škode in traja:
- 24 ur za nevarnosti viharja in toče;
- 72 ur za nevarnost požara, manifestacije in demonstracije, viharja, toče;
- 504 ure za nevarnost poplave, hudournika visoke in talne vode
- 168 ur za nevarnost potresa, poplave, hudournika, visoke in talne vode in drugih v polici navedenih nevarnosti
(4) V primeru več kot enega škodnega dogodka hkrati, ko ni mogoče določiti vzroka škodnega dogodka, se smatra kot vzrok škodnega dogodka tisti vzrok, ki je za nastanek škode najbolj verjeten.
(5) V primeru znanstvene negotovosti glede vprašanja vzroka nastanka škodnega dogodka, se pogodbenika strinjata, da poiščeta strokovne nasvete nevtralne in priznane organizacije.
35. člen – Nevarnostne okoliščine
(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.
36. člen – Sklenitev zavarovalne pogodbe
(1) Zavarovalno pogodbo lahko sklene vsak, kdor ima interes, da se ne zgodi zavarovalni primer, ker bi sicer imel premoženjsko izgubo.
(2) Zavarovalna pogodba se sklepa na podlagi pisne ponudbe, sklenjena pa je, ko obe pogodbeni stranki podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o začasnem kritju. Ustna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe ne veže nobene stranke. Pisna ponudba zava- rovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika (če ponu- dnik ni določil krajšega roka) 8 dni od dneva, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od zavarovalnih pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena. V tem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica ob prejemu ponudbe zahteva kakšno dopolnitev ali spremembo, se kot dan pre- jema ponudbe šteje dan, ko zavarovalnica prejme zahtevano.
(3) Določbe drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pri spremi- njanju že obstoječe zavarovalne pogodbe.
37. člen – Veljavnost zavarovanja
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je v 30 dnevih od tega dneva plačana zapadla premija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.
38. člen – Varnostna določila za preprečitev zavarovalnega primera
(1) Zavarovanec mora skrbeti, da se na zavarovalnem kraju dosledno izvajajo zakonski, uradni, normirani in v zavarovalni pogodbi dogo- vorjeni ukrepi za preprečitev zavarovalnega primera. Če zavarovanec oz. zavarovalec krši varnostna določila ali dopusti njihovo kršitev je zavarovalnina omejena na višino škode, ki bi nastala ob spoštovanju varnostnih določil. Če škodni primer nastane izključno zaradi omenjenih kršitev zavarovanca oz. zavarovalca, je zavarovalnica prosta dajatev.
(2) Zavarovanec je obvezan zagotoviti izvajanje sledečih varnostnih ukrepov:
1) V primeru prenehanja izvajanja poslovne aktivnosti v zavarovanem podjetju:
- da so vsa vrata in ostale odprtine na zavarovalnem kraju ustrezno zaprte in zaklenjene;
- vsi pri sklenitvi zavarovanja obstoječi in dodatno dogovorjeni varnostni ukrepi morajo ostati v funkciji. Če je prenehanje poslovne aktivnosti izvedeno le na delu zavarovalnega kraja, velja to določilo le za objekte, kjer se aktivnost ne opravlja;
- vsako odstopanje od dogovorjenih in predpisanih varnostnih ukrepov je potrebno v pisni obliki javiti zavarovalnici;
2) o vrednostnih papirjih, drugih listinah, zbirkah in drugih dogo- vorjenih stvareh je potrebno voditi ustrezne vrednostne spiske in evidenco, katero je potrebno hraniti na način, da ob škodnem primeru ne more biti poškodovana, uničena ali izgubljena; zgornje določilo ne velja za vrednostne papirje, druge listine in zbirke če
vrednost teh stvari ne preseže 3.500,-- EUR; določilo o potrebni evidenci in seznamih ne velja za pisemske znamke. Če zavarova- nec oz. zavarovalec krši ta določila, lahko zavarovalnino za tam nahajajoče se stvari določene vrste, terja le v primeru, če dokaže obstoj, sestavo in zavarovalno vrednost teh stvari brez seznama;
3) da se omogoči ponovna vzpostavitev vrednostnih papirjev, listin, seznamov, nosilcev podatkov ali načrtov, je potrebno za te zava- rovane stvari imeti dvojnike. Dvojniki morajo biti shranjeni na način, da v škodnem dogodku niso uničeni, poškodovani ali izgubljeni hkrati z originali.
4) vse zavarovane stvari, še posebej pa vodovodne naprave in insta- lacije, strehe in izven zgradb nahajajoče se stvari, morajo biti vselej v stanju skladnem s predpisi, pri čemer je potrebno vsaka napako, hibo nemudoma odpraviti;
5) ne uporabljane zgradbe in dele zgradb ustrezno nadzorovati ter tamkajšnje vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;
6) v primeru nevarnosti zmrzali, je potrebno zgradbe in dele zgradbe ogrevati, v nasprotnem pa vse vodovodne naprave in instalacije zapreti, izprazniti in jih ohraniti izpraznjene;
7) v prostorih pod zemeljskim nivojem hranjene stvari je potrebno skladiščiti minimalno 12cm nad tlemi ali vsaj nad minimalno drugo višino, za katero se je sklenil dogovor;
8) upoštevati in izvajati je potrebno vse potrebne preventivne ukrepe proti elementarnim nevarnostim, še posebej proti poplavi, visoki vodi, zemeljskemu plazu in pogrezanju zemlje.
9) o vsaki spremembi nevarnostnih okoliščin obvestiti je potrebno obvestiti zavarovalnico.
(3) Izvajanje vročih del vseh vrst. Vroča dela so predvsem varjenje in avtogeno rezanje, brušenje in rezanje z abrazivnimi sredstvi, lotanje, plamensko čiščenje, ipd. Zaradi uporabe odprtega plamena, nasta- jajočih visokih temperatur, prisotnosti žarečega in talečega materiala ter močno segretih obdelovancev te dejavnosti predstavljajo povišano nevarnost za nastanek požara. Z iskrenjem pri tovrstnih delih je požarno ogrožena okolica v polmeru vsaj 10 metrov. Razen tega so vroča dela na rezervoarjih in cevovodih vnetljivih tekočin zelo nevarna za povzro- čitev eksplozije – tudi če so slednje izpraznjene. Zato je potrebno pri izvajanju vročih del, izven za to predvidenih in opremljenih prostorov, upoštevati sledeče:
1) Izvajanje del lahko opravljajo le ustrezno usposobljeni in poo- blaščeni delavci, ki se v celoti zavedajo nevarnosti povezanimi s takšnimi deli, ter le s predhodnim pisnim dovoljenjem vodstva podjetja oziroma obrata. Vodstvo podjetja oziroma obrata mora poskrbeti za nadzor teh del s strani primerne osebe. Pred začet- kom izvajanja del z ognjem, je obvezna izpolnitev za to predvide- nega pisnega dovoljenja za delo, ki mora biti podpisan s strani vodstva obrata ali pooblaščenca za požarno varnost;
2) če je le mogoče, se je potrebno izogniti opravljanju vročih del v bližini gorljivih snovi. Stvari, ki so predmet tovrstne obdelave, je potrebno prenesti v za to primerne servisne, ključavničarske ali podobne delavnice;
3) premične gorljive snovi in skladiščene gorljive snovi ter prah in odpadki, morajo biti pred pričetkom izvajanja vročih del odstra- njeni iz okolice delovnega mesta. To velja tudi za prostore, ki se nahajajo nad, pod in poleg delovnega mesta;
4) nepremični gradbeni deli morajo biti pred začetkom del zaščiteni z nevnetljivimi zaščitnimi oblogami ali drugo primerno zaščito;
5) odprtine v stropu in zidu, jaški, prehodi cevi, konci cevi, fuge in zareze morajo biti pred pričetkom izvajanja del ognjevarno zate- snjeni proti sosednjim prostorom. Prostori, ki se nahajajo poleg oziroma pod in nad delovnim mestom, morajo biti med izvajanjem del neprestano pod nadzorom;
6) zbiralniki, cevovodi in kanali za vnetljive snovi, tekočine ali pline morajo biti pred začetkom del izpraznjeni, očiščeni in, če je le mogoče, napolnjeni z vodo;
7) voda za gašenje in primerni gasilski ročni aparati morajo biti pred začetkom dela dosegljivi na vseh ogroženih mestih;
8) pred pričetkom izvajanja del je potrebno kontrolirati delovne napra- ve, ki se jih bo uporabljalo. Pri začasni odložitvi varilnih aparatov ali gorilnikov za spajkanje, je potrebno odprti plamen še posebno varovati in ga stalno opazovati;
9) pri opravilih, ki jih opravljajo tretje osebe, ki niso zaposlene pri zavarovancu, je zavarovanec obvezan, da zagotovi oziroma zah- teva, da se zgornji omenjeni varnostni ukrepi upoštevajo;
10) vodstvo podjetja oziroma obrata je obvezano zagotoviti infor- miranost delavcev o vrsti izgradnje nepremičnin ter o vnetljivih snoveh, ki se nahajajo v sosednjih zgradbah. Razen tega pa mora poskrbeti za primerne preventivne ukrepe za preprečitev nastanka požara;
11) po koncu del z ognjem je potrebno prostore, ki ležijo poleg, nad in pod delovnim mestom ter vse ostale nevarne cone temeljito preveriti, če v njih ni ognja ali dima. na koncu stavka pika, in se nadaljuje z: Omenjeno preverjanje je potrebno periodično opravljati vsaj še 2 uri po zaključku izvajanja vročih del.
12) pri gašenju še tako majhnega ognja ali tlenja je potrebno biti še
posebno pozoren, predvsem je potrebno paziti na težko dostopna mesta. V primeru potrebe je potrebno obvestiti gasilce;
13) če ni zagotovljena zadostna požarna straža, opisanih delni dovo- ljeno izvajati. Kot zadostna požarna straža ob izvajanju vročih del šteje prisotnost enega delavca opremljenega z gasilnim aparatom ter usposobljenega za gašenje začetnih požarov.
(4) Zavarovanec mora imeti uveljavljene preventivne in aktivne ukrepe var- stva pred požarom, ki jih mora stalno izvajati in preverjati. Kakršnokoli omejevanje teh ukrepov ali dopuščanje nespoštovanja teh ukrepov ni dopustno. Zagotovljeno mora biti periodično preverjanje funkcionalnosti vseh preventivnih in aktivnih ukrepov varstva pred požarom.
(5) Za stroje in naprave, z delovanjem katerih lahko nastane statična elektrika, je potrebno predvideti ukrepe ozemljitve in druge učinkovite ukrepe za preprečitev nastanka statične elektrike.
(6) Upravljanje kurilnic in podobnih prostorov se lahko zaupa samo uspo- sobljenim osebam, ki poznajo te prostore, pri čemer je potrebno upo- števati zakonska določila z upravljanjem le-teh. Lahko gorljive snovi in stvari se ne smejo nahajati v bližini kurilnic, dimih cevi, spojnic ter odprtin za čiščenje dimnikov.
39. člen – Plačilo premije in posledice neplačila premije
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zava- rovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico zahtevati doplačilo razlike tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katere- ga mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v prime- ru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po skle- nitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaroval- no pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prene- hanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
40. člen – Povračilo premije
(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za administrativne stroške.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.
(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni drugače dogovorjeno.
41. člen – Odpoved zavarovanja ob zavarovalnem primeru
Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega leta.
42. člen – Obveznost zavarovanca ob nastanku škodnega primera
(1) Obveza zmanjševanja škode
1) pri neposredno grozeči nevarnosti nastanka zavarovalnega pri- mera ali pri nastopu zavarovalnega primera je zavarovanec, če je le mogoče obvezan, da skrbi za ohranitev, reševanje in ponovno pridobitev zavarovanih stvari in da se ravna po navodilih, ki mu jih je dala zavarovalnica ali njen predstavnik
2) pri izgubi hranilnih knjižic, plačilnih instrumentov vseh vrst ali vre- dnostnih papirjev je potrebno takoj zahtevati prepoved izplačila in proces preklica
(2) Obveza javljanja škode
Zavarovanec je obvezan o nastanku zavarovalnega primeru nemudoma obvestiti zavarovalnico. V vseh primerih, predvidenih s predpisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo požar, eksplozija, udarec motornega vozi- la, ki ni last zavarovanca, vlomna tatvina, vandalizem, rop, roparska tatvina, to prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so uničene, poškodovane ali so izginile pri nastanku zavarovalnega primera. Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo in/ali stroške, ki jih leta zaradi tega utrpi.
(3) Obveza po informiranju in pojasnitvi
1) zavarovanec oz. zavarovalec je dolžan, neodvisno od roka v kate- rem je podal prijavo o nastanku zavarovalnega primera, dati pred- stavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno. Stroške za te dokaze nosi zavarovanec;
2) pri škodah na nepremičninah je potrebno na zahtevo zavarovalnice in na stroške zavarovanca priskrbeti dokaze o stanju objekta pred škodnim dogodkom;
3) do prihoda predstavnika zavarovalnice na kraj škodnega dogodka nihče ne sme spreminjati stanja poškodovanih ali uničenih stvari. Iz te določbe so izvzeti ukrepi za zmanjševanje škode ali spremembe potrebne zaradi javnega interesa.
(4) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi tega ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
43. člen – Plačilo zavarovalnine
(1) Po nastopu zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v dogovorjenem roku, ki ne more biti daljši od 14 dni, šteto od dne, ko zavarovalnica razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka. Če celoten znesek njene obveznosti ni ugotovljen v temu roku, mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.
(2) Zavarovalnica lahko odloži izplačilo zavarovalnine:
1) če obstaja dvom o upravičenosti zavarovanca do izplačila zava- rovalnine. Izplačilo se odloži do trenutka, ko zavarovanec predloži potrebne dokaze.
2) če je v povezavi z zavarovalnim primerom uvedena kazenska preiskava proti zavarovancu ali njegovim vodilnim delavcem (zako- niti zastopniki in druge odgovorne osebe). Izplačilo se odloži do prejema poročila o opravljeni preiskavi.
44. člen – Izvedenski postopek
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka pogodbena stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki z njima niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izve- denca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve izvedenskega postopka so zavezujoče za obe pogodbeni stranki.
45. člen – Zavarovanje po zavarovalnem primeru
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poško- dovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
46. člen – Sprememba zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti sklenitelja zavarovanja vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta
(2) Sklenitelj zavarovanja ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
47. člen – Način obveščanja
(4) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(5) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(6) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.
(7) Vsa obvestila in izjave so veljavne od trenutka, ko jih naslovnik prejme.
48. člen – Sprememba naslova in vročanje
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), se vrnjena pošta šteje za vročeno, zavarovalnica pa jo deponira pri sebi. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
49. člen – Varstvo osebnih podatkov
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovo- ljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavaro- vanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
50. člen – Uporaba zakona in krajevna pristojnostv primeru sodnega spora
Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem na eni in zavaroval- nico na drugi strani se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije. Za spore iz te zavaroval- ne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju sedeža zavarovalnice oziroma se lahko rešujejo v okviru postopkov za izvensodno reševanje sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
51. člen – Izvensodno reševanje sporov
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice.
Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko nada- ljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
52. člen – Pristojnost v primeru spora
Spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.