SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA DELNIČARSKIH POSOJIL
SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA DELNIČARSKIH POSOJIL
(INVEST-POS-III/07)
KAZALO
Stran
I. POGLAVJE - UVOD 3
1. člen - Uporaba splošnih pogojev zavarovanja 3
2. člen - Pomen izrazov 3
3. člen - Zavarovalna polica 5
4. člen - Sklenitev in trajanje zavarovalne police ter njene spremembe 5
II. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA 6
5. člen - Zavarovani riziki 6
6. člen - Omejitve transferja 6
7. člen - Ekspropriacija 6
8. člen - Vojna in civilni nemiri 7
9. člen - Razdrtje pogodb 8
10. člen - Odklonitev pravnega varstva 8
11. člen - Katastrofni riziki 8
12. člen - Splošne izključitve obveznosti pooblaščene institucije 8
III. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNINE 9
13. člen - Obračun zavarovalnine 9
14. člen - Skupen zgornji limit kritja 10
15. člen - Datum nastopa škodnega dogodka 10
16. člen - Odtegljaji 10
17. člen - Referenčni devizni tečaji 11
IV. POGLAVJE - OCENA ŠKOD IN SUBROGACIJA 11
18. člen - Prijava škod 11
19. člen - Umik odškodninskega zahtevka 12
20. člen - Maksimalni roki za določitev zavarovalnine 12
21. člen - Rok za izplačilo zavarovalnine 12
22. člen - Delno plačilo 12
23. člen - Revizija odločitev o plačilu zavarovalnine 13
24. člen - Prenosi, odstopi in subrogacija 13
V. POGLAVJE - DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA 14
25. člen - Prijava okoliščin, poročanje in priprava informacij 14
26. člen - Prenosnost pravic in deležev 15
27. člen - Lastni delež zavarovanca 15
28. člen - Preprečevanje in zmanjševanje škode 15
VI. POGLAVJE - DOLOČITEV ZAVAROVALNE VSOTE IN 16
PREMIJSKIH STOPENJ
29. člen - Izbira zneska zavarovalnega kritja 16
30. člen - Premije in prilagoditve premijskih stopenj 17
VII. POGLAVJE - PRENEHANJE ZAVAROVALNE POGODBE IN 17
NEIZPOLNITEV OBVEZNOSTI
31. člen - Omejitev pravic in obveznosti 17
32. člen - Odpoved zavarovanca 17
33. člen - Odpoved pooblaščene institucije 17
34. člen - Druge posledice neizpolnitve obveznosti zavarovanca 18
VIII. POGLAVJE - DRUGE DOLOČBE 19
35. člen - Obvestila 19
36. člen - Zaupnost 19
37. člen - Spremembe zavarovalnih pogojev 19
38. člen - Reševanje sporov 19
I. POGLAVJE - UVOD
1. člen
UPORABA SPLOŠNIH POGOJEV ZAVAROVANJA
Na podlagi Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP - Ur. l. RS, št. 2/04) opravlja posle opredeljene v ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije pooblaščena institucija kot njen zastopnik. Vse pravice in obveznosti pooblaščene institucije po teh splošnih pogojih zavarovanja delničarskih posojil (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so pravice in obveznosti Republike Slovenije, v imenu Republike Slovenije pa jih uveljavlja in izvršuje pooblaščena institucija, če ni s predpisi drugače določeno. Splošni pogoji so sestavni del zavarovalnih polic in določajo pogoje zavarovanja izhodnih investicij v obliki delničarskih posojil v državi gostiteljici, ki jih pred nekomercialnimi riziki zavarovancem zavaruje pooblaščena institucija.
Določbe splošnih pogojev, ki niso v skladu z določbami posebnih pogojev zavarovanja investicij v obliki delničarskih posojil (v nadaljevanju »posebni pogoji«) ali pogoji zapisanimi v zavarovalni polici ali s pogoji, ki so priloženi k zavarovalni polici, katere vsebino sta dogovorili in zapisali stranki zavarovalne pogodbe, se ne uporabljajo.
Mutatis mutandis velja pravilo iz drugega odstavka tega člena tudi za posebne pogoje.
Če se kakšno natisnjeno določilo zavarovalne police ne ujema s kakšnim njenim določilom v rokopisu, velja slednje.
2. člen
POMEN IZRAZOV
Poudarjeni izrazi se v teh splošnih pogojih in v zavarovalni polici, če ni drugače določeno, uporabljajo v naslednjih pomenih:
• Datum nastopa škodnega dogodka - glej 15. člen.
• Datum sklenitve zavarovalne police je dan, ko je bila polica podpisana v imenu pooblaščene institucije.
• Doba veljavnosti zavarovalne police je doba, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Država gostiteljica (investicije) je država, ki je kot taka opredeljena v zavarovalni polici.
• Ekspropriacija - glej 7. člen.
• Investicija (vlaganje, naložba) je vsaka oblika investicije na območju države gostiteljice, ki je neposredno ali posredno v lasti ali pod kontrolo zavarovanca, vključno s sredstvi, kapitalskim deležem, dolgovi, terjatvami in storitvenimi investicijskimi sporazumi (angl. Service Investment Agreements).
• Investicijski projekt je projekt ali sklop projektov, ki jih bo izvajalo projektno podjetje, kot je to določeno v zahtevku za zavarovanje.
• Katastrofni riziki - glej 11. člen.
• Lokalna valuta je valuta države gostiteljice.
• Maksimalni odstotek (zavarovalnega) kritja je odstotek, ki je kot tak določen v zavarovalni polici; če v zavarovalni polici ni drugače določeno, znaša najvišji odstotek zavarovalnega kritja 95 odstotkov.
• Maksimalen znesek skupne obveznosti ima pomen, kot je opredeljen v zavarovalni polici.
• Najvišja zavarovalna vsota je za vsako vrsto zavarovalnega kritja, naslednja najvišja zavarovalna vsota, ki je na voljo za zavarovalno kritje pooblaščene institucije, iz katerega je lahko plačana škoda:
1. za prvo zavarovalno obdobje - zavarovalna vsota, določena v polici; in
2. za vsako naslednjo zavarovalno obdobje - v 1. točki zgoraj omenjena zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu z 29. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Obstoječa zavarovalna vsota je za vsako vrsto zavarovalnega kritja, naslednji znesek zavarovalnega kritja, ki je v določenem trenutku dejansko v veljavi:
1. za prvo zavarovalno obdobje - zavarovalna vsota, določena v zavarovalni polici; in
2. za vsako naslednjo zavarovalno obdobje - v 1. točki zgoraj omenjena zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu z 29. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Odklonitev pravnega varstva - glej 10. člen.
• Odstotek (zavarovalnega) kritja je tisti odstotek vsake škode do katere je zavarovanec po zavarovalni polici upravičen do zavarovalnine.
• Obrok(i) odplačila posojila imajo pomen, kot je to določeno v zavarovalni polici, vendar v nobenem primeru ne vključuje(jo) zamudnih obresti in provizij.
• Zavarovalnina je nadomestilo dogovorjenega obsega škode.
• Odškodninski zahtevek je zavarovančev zahtevek pooblaščeni instituciji za nadomestilo dogovorjenega obsega škode (v skladu s pogoji zavarovalne police).
• Omejitve transferja - glej 6. člen.
• Posojilna pogodba je pogodba, ki je kot taka opredeljena v zavarovalni polici.
• Projektno podjetje je podjetje, določeno v polici in vsaka oseba, ki deluje v imenu tega podjetja.
• Prosto uporabljiva valuta – USD, JPY, GBP, EUR, kakor tudi katerakoli druga valuta, ki je kot taka opredeljena v zavarovalni polici.
• Razdrtje pogodb - glej 9. člen
• Referenčni devizni tečaj - glej 17. člen.
• Rezervirana (angl. stand-by) zavarovalna vsota je za vsako vrsto zavarovalnega kritja razlika med najvišjo in obstoječo zavarovalno vsoto v vsakem letu zavarovalne dobe.
• Sodišče je pristojno sodišče v Ljubljani.
• Škoda je vsakršna škoda, za katero zavarovanec na podlagi zavarovalne police vloži ali bi lahko vložil odškodninski zahtevek.
• Valuta zavarovanja je Euro (EUR) ali katerakoli druga valuta, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Vlada države gostiteljice (investicije) je:
1. sedanja ali katerakoli vladna oblast (ne glede na vrsto nasledstva ali njeno mednarodno priznanje), ki ima efektivno kontrolo nad katerimkoli delom ozemlja ali nad celotnim ozemljem države gostiteljice (investicije) ali njenem kateremkoli političnem ali ozemeljskem delu, vključno s katerimkoli odvisnim ozemljem, in
2. katerakoli druga javna oblast države gostiteljice ali v državi gostiteljici, kateri so po zakonih države gostiteljice podeljena regulatorna pooblastila.
• Vojna in civilni nemiri - glej 8. člen.
• Vrsta zavarovalnega kritja pomeni eno od skupin rizikov iz 5. člena.
• Zahtevek za zavarovanje je zavarovančev dokončni zahtevek za zavarovanje, vključno z vsemi prilogami.
• Zavarovalna doba je doba, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Zavarovalno obdobje je obdobje, ki je kot tako določeno v zavarovalni polici.
• Zavarovalna polica je pogodba o zavarovanju, ki se sklicuje na splošne zavarovalne pogoje, ki so njen sestavni del, vključno z vsemi dodatki, dopolnili, prilogami in spremembami.
• Zavarovalni primer je škodni dogodek ali dogodki, glede katerih se sklene zavarovanje in ki predstavljajo uresničenje rizika za katerega je za zavarovančevo posojilo dano zavarovalno kritje, na podlagi česar po preteku določene čakalne dobe nastane obveznost pooblaščene institucije, da izplača dogovorjeno zavarovalnino.
• Zavarovano posojilo je posojilo, ki je kot tako opredeljeno v zavarovalni polici.
• Zavarovanec je fizična ali pravna oseba, ki je kot taka opredeljena v polici, vključno z vsemi osebami, ki nastopajo v njegovem imenu.
• (Zavarovani) škodni dogodek je ena ali več okoliščin, dogodkov ali ravnanj, ki so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe bodoči, negotovi in neodvisni izključno od volje strank zavarovalne pogodbe in ki zaradi obstoja v zavarovalni polici navedenih rizikov in pod njenimi pogoji predstavljajo dogodke, zaradi katerih zavarovancu nastane škoda in predstavljajo osnovo za nastanek zavarovalnega primera.
Sklicevanje na poglavja, člene, odstavke, točke, alinee in dodatke v teh splošnih pogojih se, če ni drugače določeno, nanaša na te posebne pogoje.
Naslovi poglavij in členov so v te splošne pogoje vključeni samo zaradi lažje preglednosti in se ne morejo uporabiti pri uporabi ali razlagi teh splošnih pogojev.
3. člen
ZAVAROVALNA POLICA
Z zavarovalno polico se pooblaščena institucija zavezuje, da bo, če se bo zgodil zavarovani škodni dogodek, ki je osnova za nastanek zavarovalnega primera, zavarovancu ali tretji osebi v pogodbeno dogovorjenem obsegu in pod pogoji iz zavarovalne police povrnila škodo, ki bo povzročena s tem dogodkom (izplačala zavarovalnino). Zavarovanec pa se s to zavarovalno polico obvezuje, da bo pooblaščeni instituciji plačal premijo in izpolnil druge obveznosti, določene v zavarovalni polici.
Pooblaščena institucija ne odgovarja za obveznosti iz zavarovalne police, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal.
4. člen
SKLENITEV IN TRAJANJE ZAVAROVALNE POLICE TER NJENE SPREMEMBE
Zavarovalna polica, sklenjena med pooblaščeno institucijo in zavarovancem, je popoln in končen sporazum o zavarovanju delničarskega posojila.
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko stranki podpišeta zavarovalno polico. Če se zavarovalna pogodba sklepa z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali na kak drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi ali sredstvi teletransmisije, ki dovoljujejo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina izjave, se šteje, da je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pooblaščena institucija prejme tako izjavo zavarovanca, s katero se strinja s predlagano vsebino zavarovalne police.
Zavarovalno kritje prične, v kolikor ni s splošnimi pogoji ali v zavarovalni polici drugače določeno, ob štiriindvajseti uri dneva, ki je v posebnih pogojih ali v zavarovalni polici naveden kot datum začetka zavarovanja
-Splošni pogoji zavarovanja delničarskih posojil (INVEST-POS-III/07)- 5
in traja do konca zadnjega dne dobe veljavnosti zavarovalne police. Če v zavarovalni polici ni določeno drugače, traja zavarovalno kritje 15 let.
Določila zavarovalne police se lahko spreminjajo ali dopolnjujejo samo s pisnim sporazumom, ki ga sklenejo pooblaščeni predstavniki obeh strank.
II. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA
5. člen
ZAVAROVANI RIZIKI
V splošnih pogojih in/ali zavarovalni polici je določeno, da zavarovanec uživa zavarovalno kritje za nastanek škode zaradi enega ali večih zavarovanih škodnih dogodkov iz enega, večih ali vseh naslednjih skupin rizikov:
− rizik transferja,
− ekspropriacija,
− vojna in civilni nemiri,
− razdrtje pogodb (angl. breach of contract) s strani vlade države gostiteljice,
− odklonitev pravnega varstva (angl. denial of justice),
− katastrofni riziki.
6. člen
OMEJITVE TRANSFERJA
Zavarovanje pred omejitvami transferja krije naslednje rizike:
1. vsak ukrep s strani vlade države gostiteljice, ki neposredno ali posredno preprečuje bodisi zavarovancu bodisi projektnemu podjetju (angl. Project Enterprise):
− konvertiranje lokalne valute v valuto zavarovanja z namenom odplačila posojila v skladu z amortizacijskim načrtom posojilne pogodbe, vključno z odklonitvijo te konverzije po tečaju, ki je vsaj tako ugoden kot referenčni devizni tečaj; ali
− transfer zneska odplačila posojila v valuti zavarovanja izven države gostiteljice; in
2. zavrnitev zahtevka zavarovanca ali njegovega zastopnika za tako konverzijo in/ali transfer s strani vlade države gostiteljice (ali drugih oseb, ki so po zakonih države gostiteljice pooblaščene za reguliranje in delovanje deviznih trgov);
pod pogojem, da v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena:
− zavarovanec v državi gostiteljici lahko zakonito in prosto razpolaga z lokalno valuto ali z valuto zavarovanja v katero je bila konvertirana lokalna valuta za odplačilo posojila; in
− da je zavarovanec in/ali projektno podjetje brezuspešno 90 dni poskušal konvertirati in/ali transferirati lokalno valuto ali valuto zavarovanja, pri čemer je uporabil vse razumne ukrepe, da bi konvertiral in/ali transferiral to valuto v skladu z zakoni, uredbami in postopki države gostiteljice prek vseh pravnih mehanizmov, ki bi jih zavarovanec in/ali projektno podjetje sicer razumno uporabila če to zavarovalno kritje ne bi bilo dano, pri čemer se zgornji rok šteje od kasnejšega bodisi od datuma dospetja odplačila posojila bodisi od datuma, na katerega je prvič poskušal izvesti konverzijo in/ali transfer.
7. člen EKSPROPRIACIJA
Zavarovanje pred rizikom razlastitve krije ukrepe, ki jih je vlada gostiteljice sprejela, usmerjala, odobrila, ali
uzakonila oziroma h katerim je dala svoje soglasje, in so ekspropriatorni v smislu drugega odstavka tega člena ter predstavljajo:
1. administrativen ukrep; ali
2. zakonodajni akt, ki za svoje izvajanje ne zahteva nadaljnjih zakonskih, drugih pravnih ali administrativnih ukrepov.
Ob upoštevanju tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je ukrep ekspropriatoren, če:
1. prepreči zavarovancu prejem obroka ali obrokov posojila;
2. prikrajša zavarovanca za njegove upniške pravice iz dodatnih varščin ali komercialnih garancij za odplačilo obroka ali obrokov posojila, ki je ali, ki so neplačani zaradi komercialnih razlogov, niso pa posledica po teh splošnih pogojih zavarovanih rizikov; ali
3. prikrajša zavarovanca ali projektno podjetje za uporabo ali nadzor nad s strani zavarovanca, ali projektnega podjetja za račun zavarovanca, deponiranimi sredstvi (bodisi v lokalni valuti ali v valuti zavarovanja) pri finančni instituciji v državi gostiteljici, namenjenimi odplačilu obroka ali obrokov po posojilni pogodbi.
ob pogoju, da
1. v primeru iz 1. točke zgoraj, tak ukrep povzroči kršitev obveznosti odplačila po posojilni pogodbi za 365 zaporednih dni v primeru prve kršitve ali vsake nadaljnje in nezaporedne kršitve. Ta čakalna doba se ne uporablja za nadaljnje zaporedne kršitve, za katere je pooblaščena institucija zavezana po tretjem odstavku
13. člena teh splošnih pogojev;
2. v primeru iz 2. točke zgoraj, tak ukrep prikrajša zavarovanca za omenjene pravice za 365 zaporednih dni; in
3. v primeru iz 3. točke zgoraj, kršitev, ki izhaja iz takega prikrajšanja za deponirana sredstva traja 180 zaporednih dni.
Zaporedni ukrepi vlade države gostiteljice, katerih skupen učinek je ekspropriatoren v smislu 2. odstavka tega
člena, štejejo za potrebe tega člena za en ukrep.
Noben ukrep ne bo štel za ekspropriatornega, če predstavlja nediskriminatoren ukrep, ki jih vlade v dobri veri običajno sprejemajo v javnem interesu, kot so zagotavljanje javne varnosti, povečanje prihodkov, zaščita okolja ali reguliranje gospodarskih dejavnosti, razen če so s strani vlade države gostiteljice oblikovani tako, da bi imeli razlastitvene učinke.
Kršitev pogodbenih obveznosti vlade države gostiteljice do zavarovanca ali projektnega podjetja sama po sebi še ne predstavlja ekspropriatornega ukrepa.
8. člen VOJNA IN CIVILNI NEMIRI
Zavarovanje pred rizikom vojne in civilnih nemirov krije neplačilo obroka ali obrokov posojila, ki je takojšnja
in neposredna posledica vojnih dejanj (napovedane ali nenapovedane vojne), revolucije, vstaje, državljanskega vojne ali konflikta manjših razsežnosti, terorizma ali sabotaže, ki povzroči:
1. uničenje, izginotje ali fizično poškodovanje nepremičnega premoženja ali opredmetenih sredstev (razen plemenitih kovin, dragih kamnov, umetniških del, starin, denarja ali dokumentov) na katerih v državi gostiteljici projektno podjetje utrpi škodo, ob tem da se je to premoženje uporabljalo v glavnem v zvezi z investicijskim projektom; ali
2. najmanj 365 zaporednih dni trajajočo nezmožnost opravljanja tistega poslovanja, ki je bistveno za finančni obstoj (angl. financial viability) projektnega podjetja;
ob pogoju, da kršitev obveznosti iz posojilne pogodbe traja 90 dni v primeru prve in vsake nadaljnje, a nezaporedne kršitve. Ta čakalna doba se ne uporablja za nadaljnje zaporedne kršitve, za katere pooblaščena institucija krije škodo po tretjem odstavku 13. člena teh splošnih pogojev.
Zavarovalno kritje za rizike vojne in civilnih nemirov se nanaša le na dejanja izvedena s prvenstvenim namenom, da se dosežejo politični cilji. Kritje se ne nanaša na dejanja, katerih prvenstven namen je, da se dosežejo delavski, študentski ali drugi nepolitični cilji.
9. člen
RAZDRTJE POGODB
Zavarovanje pred rizikom razdrtja pogodb (angl. breach of contract) krije škode nastale zaradi katerihkoli enostranskih dejanj ali opustitev vlade države gostiteljice ali drugih javnopravnih oseb v državi gostiteljici, ki predstavljajo njeno repudiacijo, razdrtje oziroma kršitev pogodb in sporazumov, sklenjenih z zavarovancem in so v zvezi z zavarovanim posojilom, zlasti še v primerih iz 10. člena.
V primerih, ko razdrtje pogodb s strani vlade države gostiteljice izpolnjuje tudi kriterije za izplačilo škod iz naslova drugih zavarovanih rizikov, lahko zavarovanec prijavi škodo na osnovi kateregakoli zavarovanega rizika.
10. člen
ODKLONITEV PRAVNEGA VARSTVA
Zavarovanje pred odklonitvijo pravnega varstva (angl. denial of justice) krije škodo, ki je nastala zaradi katerekoli kršitve obveznosti države gostiteljice do zavarovanca iz posojilne pogodbe, kjer:
1. je zavarovancu pri njegovem prizadevanju za poplačilo iz terjatev brez njegove krivde ali malomarnosti, neposredno ali preko vsiljenih očitno neprimernih postopkovnih ovir, zavrnjen ali odklonjen pristop do sodnega ali arbitražnega foruma, ki je v svojih odločitvah od izvršne veje oblasti države gostiteljice neodvisen, ki se drži primernih procesualnih standardov in je pooblaščen, da odloči o odškodninskem zahtevku; ali
2. kjer zavarovanec v času, ki je določen v zavarovalni polici, kljub njegovim najboljšim naporom, da pospeši poplačilo terjatev v skladu s pravom, pravili in postopki, ki se uporabljajo, ne more doseči končne in zavezujoče odločitve o svoji terjatvi; ali
3. kjer zavarovanec v 365 zaporednih dneh, po dnevu, ko je uporabil vse razpoložljive ukrepe, razen tistih, ki jih je za izterjavo podvzel brez soglasja pooblaščene institucije, ne more doseči izvršljivosti take končne in zavezujoče odločitve.
11. člen KATASTROFNI RIZIKI
Zavarovanje pred katastrofnimi riziki krije škodo, ki bi zavarovancu nastala v zvezi z zavarovanim posojilom
zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi, orkani in rušilni valovi.
V zavarovalni polici so lahko v prvem odstavku tega člena določeni riziki iz zavarovanja izvzeti, zavarovalno kritje pa lahko, če je v zavarovalni polici tako določeno, zajema tudi druge v polici izrecno navedene rizike.
Zavarovanje ne krije škode pred katastrofnimi riziki za katere ima zavarovanec kako drugo zavarovalno kritje, kot na primer zavarovanje za primere uničenja ali poškodovanja premoženja (angl. casualty insurance).
12. člen
SPLOŠNE IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija ni v nobenem primeru dolžna izplačati zavarovalnine za kakršnokoli škodo, ki bi nastala zaradi:
1. kateregakoli dejanja ali opustitve :
− ki je bilo dogovorjeno z zavarovancem ali projektnim podjetjem, razen če je bil tak dogovor dosežen s silo; ali
− ki predstavlja tako delovanje bodisi zavarovanca, bodisi projektnega podjetja, ki ni v skladu s predpisi države gostiteljice investicije, ali ki predstavlja njuno neizpolnitev obveznosti do vlade države gostiteljice, ali ki je v nasprotju z zagotovili, ki so bila le-tej dana, in ki se upravičeno prisojajo obnašanju zavarovanca ali projektnega podjetja; ali
-Splošni pogoji zavarovanja delničarskih posojil (INVEST-POS-III/07)- 8
2. kateregakoli zakona, odloka ali uredbe, ki na dan sklenitve zavarovalne pogodbe velja v državi gostiteljici, ali kateregakoli dejanja ali opustitve vlade države gostiteljice oziroma kateregakoli drugega dogodka, ki se je zgodil pred datumom sklenitve zavarovalne police.
III. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNINE
13. člen OBRAČUN ZAVAROVALNINE
Pod pogoji iz 14. do 17. člena bo zavarovalnina (nadomestilo za utrpljeno škodo) predstavljala dogovorjeni
odstotek zavarovalnega kritja in bo krila:
1. v primerih omejitev transferja znesek v valuti zavarovanja, ki ustreza višini lokalne valute, namenjen za odplačilo obroka ali odplačila obrokov posojila, ki ne bodo mogla biti konvertirana in/ali znesek v valuti zavarovanja, namenjen za odplačilo obroka ali odplačila obrokov posojila, ki ne bodo mogla biti transferirana;
2. v primeru ekspropriacije:
− pod 1. točko 2. odstavka 7. člena znesek odplačila, ki ga zavarovanec ni prejel zaradi kršitve obveznosti plačila obroka ali obrokov posojila;
− pod 2. točko 2. odstavka 7. člena unovčljivo vrednost (ugotovljeno pred nastankom ekspropriatornega ukrepa, ki povzroči škodo) dodatnih jamstev ali komercialnih garancij za odplačilo, za katere je bil zavarovanec prikrajšan;
− pod 3. točko 2. odstavka 7. člena znesek v valuti zavarovanja, ki ustreza vrednosti lokalne valute, in je namenjen za odplačilo obroka ali obrokov posojila in/ali znesek v valuti zavarovanja, namenjen za odplačilo obroka ali obrokov posojila, za katera sta bila zavarovanec ali projektno podjetje prikrajšana; in
3. v primeru vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe, odklonitve pravnega varstva in katastrofnih rizikov,
neodplačan znesek dospelih obrokov posojila;
pod pogojem, da skupni znesek te zavarovalnine glede na kakršnokoli škodo med vsakim pogodbenim obdobjem za vsakega od kritih rizikov pod točkami od 1. do 3. zgoraj ne presega obstoječe zavarovalne vsote za tak kriti rizik na dan neplačila dospelih obrokov posojila.
Pooblaščena institucija jamči za plačilo obrokov posojila zgolj od dneva dospelosti posameznega obroka, kot je dogovorjeno v posojilni pogodbi. Če zavarovanec v skladu s posojilno pogodbo zaradi kršitve obveznosti iz posojilne pogodbe, ki je takojšnja in neposredna posledica ekspropriacije ali vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe ali nastopa katastrofnih rizikov, zahteva predčasno odplačilo posojila, in je ob tem že potekla čakalna doba iz drugega odstavka 7. člena ali 1. odstavka 8. člena, bo pooblaščena institucija zavarovancu izplačala celoten ali katerikoli del zavarovanega odstotka celotne še neodplačane glavnice in pripadajočih, natečenih neplačanih obresti po posojilni pogodbi, in sicer do dneva zavarovančeve zahteve po predčasnem odplačilu; pod pogojem, da skupni znesek plačane zavarovalnine v teh primerih ne preseže obstoječe zavarovalne vsote za ustrezni rizik na dan takšne zahteve za predčasno odplačilo posojila.
Če pooblaščena institucija plača zavarovalnino za neplačilo obroka posojila zaradi ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe ali nastopa katastrofnih rizikov, pooblaščena institucija krije tudi nadaljnja zaporedna neplačila ali kršitve (angl. defaults) razen, če dokaže, da niso posledica teh dogodkov. Če pooblaščena institucija plača zavarovalnino za kršitev, zavarovancu pa so plačani nadaljnji obroki posojila, mora zavarovanec dokazati, da so nadaljnje kršitve posledica posamičnega nastopa ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov, razdrtja pogodbe ali katastrofnih rizikov, ki so ločeni od prejšnjih dogodkov.
Zavarovalnina ne bo izplačana za zamudne obresti ali pogodbene kazni za zamude plačil.
Zavarovalnina za škode v lokalni valuti se izračuna s pomočjo referenčnega deviznega tečaja, ki se uporablja na datum nastopa škodnega dogodka.
Če je zavarovanec (ali katerakoli od njegovih hčerinskih družb ali poslovnih enot) najel ali jamčil za posojilo projektnemu podjetju, ki je podobno posojilu, ki je zavarovano po teh splošnih pogojih, vendar pri pooblaščeni
instituciji teh obveznosti nima zavarovanih in je na datum nastopa škodnega dogodka kateregakoli zahtevka za izplačilo zavarovalnine po pogodbi o zavarovanju projektno podjetje odplačalo večji odstotek takih nezavarovanih posojil kot pri zavarovanem posojilu, bo pooblaščena institucija prilagodila zavarovalnino, izplačljivo po teh splošnih pogojih (ali, če je zavarovalnina že bila izplačana, zahtevala prilagoditev takšne zavarovalnine) tako, da se bosta oba odstotka izenačila. Če je projektno podjetje opravilo takšna nezavarovana odplačila pred originalnimi datumi dospelosti, se skupni znesek takšnih odplačil odšteje od zavarovalnine, ki jo je pooblaščena institucija dolžna izplačati.
14. člen
SKUPEN ZGORNJI LIMIT KRITJA
Zavarovalnina za katerokoli škodo v nobenem primeru ne more presegati najmanjšega od naslednjih zneskov, ki se glede na ustrezen odškodninski zahtevek določajo na datum nastopa škodnega dogodka: maksimalnega zneska skupne obveznosti (angl. Maximum Agregate Liability), obstoječe zavarovalne vsote ali zneska, ki predstavlja dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja zavarovanega posojila.
15. člen
DATUM NASTOPA ŠKODNEGA DOGODKA
Zavarovalnina se izračuna po datumu nastopa škodnega dogodka, ki je v primeru:
1. omejitev transferja - 90. dan pred dnevom, ko je pooblaščeni instituciji predložen zahtevek za izplačilo zavarovalnine;
2. ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov:
− v primerih pod 1. točko drugega odstavka 7. člena ali pod 1. odstavkom 8. člena, datum(i) plačila obroka ali obrokov posojila za katere je bil pooblaščeni instituciji predložen zahtevek za izplačilo zavarovalnine;
− v primerih pod 2. točko drugega odstavka 7. člena, dan pred datumom, na katerega je prikrajšanje nastalo;
− v primerih pod 3. točko drugega odstavka 7. člena, dan, ki je 180 dni pred dnevom, na katerega je bil pooblaščeni instituciji predložen zahtevek za izplačilo zavarovalnine;
3. razdrtja pogodbe in/ali odklonitve pravnega varstva naslednji dan po razdrtju pogodbe iz 9. člena in:
− v primerih pod 1. točko 10. člena, po začetku učinkovanja odklonitve pristopa imetnika zavarovalne police do v tej določbi omenjenega sodnega oziroma arbitražnega foruma, ali
− v primerih pod 2. in 3. točko 10. člena, ko prenehajo roki iz teh določb; in
4. katastrofnih rizikov naslednji dan po nastanku uničenja ali poškodovanja iz 11. člena.
V primeru, ko po zahtevi po predčasnem odplačilu pooblaščena institucija v skladu z drugim odstavkom 13. člena zavarovalnino poravna pred dospelostjo obrokov odplačila, se za datum nastopa škodnega dogodka šteje datum zahteve po predčasnem plačilu.
16. člen ODTEGLJAJI
Od vsakega zneska po teh pogojih zavarovanja plačanega nadomestila za škodo v valuti zavarovanja se v višini
odstotka zavarovalnega kritja odštejejo ustrezne vrednosti vseh nadomestil škode ali drugih koristi, ki jih je ali bi jih zavarovanec prejel kot posledico škodnih dogodkov ali ki so bile prejete v njegovo korist iz katerihkoli virov, razen s strani pooblaščene institucije in drugih zavarovateljev nekomercialnih rizikov, razen denarnih sredstev, ki jih je prejel kot nadomestilo za škodo v lokalni valuti, v kolikor in v takem obsegu kot so bili ti denarni prejemki preneseni in odstopljeni pooblaščeni instituciji in ne morejo biti spremenjeni v prosto uporabljivo valuto (angl. Freely Usable Currency) ter transferirani iz države gostiteljice, niti jih projektno podjetje ne more učinkovito uporabiti.
Ne glede na druge določbe teh splošnih pogojev bo pooblaščena institucija pri plačilu zavarovalnine odštela takšne zneske, da zavarovanec ne bo mogel dobiti poplačane škode v večji višini kot znaša odstotek
-Splošni pogoji zavarovanja delničarskih posojil (INVEST-POS-III/07)- 10
zavarovalnega kritja in da pooblaščena institucija ne bo plačala večje zavarovalnine, kot jo je po zavarovalni polici dolžna, pri čemer bo pri plačilu zavarovalnine upoštevala zneske, ki se za tako škodo plačajo po katerikoli drugi zavarovalni polici, ki jo ima zavarovanec za zavarovanje pred nekomercialnimi riziki.
17. člen
REFERENČNI DEVIZNI TEČAJI
Vse konverzije lokalne valute v valuto zavarovanja pod tem poglavjem morajo biti narejene na podlagi referenčnega deviznega tečaja. Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena bo referenčni tečaj povprečni devizni tečaj za efektivo, ki ga pri teh vrstah tečajev za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja na datum nastopa škodnega dogodka uporablja centralna banka ali druga devizna oblast države gostiteljice (v nadaljevanju
»centralna banka«).
Če na datum nastopa škodnega dogodka centralna banka konverzij v valuto zavarovanja ni svobodno izvrševala, ali če je pri takih konverzijah uporabljala več različnih tečajev (angl. multiple exchange rate categories), se referenčni tečaj za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja izračuna na podlagi enega od naslednjih tečajev, po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
1. po tečaju, ki je v soglasju s pooblaščeno institucijo dogovorjen med zavarovancem in državo gostiteljico;
2. po tečaju, ki se s strani centralne banke na datum nastopa škodnega dogodka splošno uporablja za namene odplačevanja zasebnega tujega dolga;
3. najbolj reprezentativen obračunski tečaj na datum nastopa škodnega dogodka, ki ga skladno s predpisi uporabljajo komercialne banke ali ki se uporablja na kateremkoli drugem zasebnem trgu v državi gostiteljici;
4. obračunski tečaj na najbolj aktivnem trgu za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja izven države gostiteljice na datum nastopa škodnega dogodka.
Če se na datum nastopa škodnega dogodka referenčni devizni tečaj po nobeni od zgornjih metod ne da ugotoviti, se bodo za izračun uporabile iste metode, pri čemer se bo vzel tečaj na en od prihodnjih zaporednih 30 delovnih dni, in sicer na tisti dan, ki je najbližji datumu nastopa škodnega dogodka.
Če referenčni devizni tečaj po pravilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne more biti izračunan, lahko vsaka od strank zahteva, da o končni odločitvi o uporabljivem referenčnem tečaju odloči Banka Slovenije, ali da ta imenuje strokovnjaka, ki bo sprejel tako odločitev, oziroma stranki zavarovalne police tako osebo ali institucijo določita soglasno. Stroške tega postopka si delita obe stranki v enakem deležu.
Za namene iz tega člena predstavlja referenčni devizni tečaj povprečni srednji tečaj na datum nastopa škodnega dogodka. Vsa plačila s strani pooblaščene institucije bodo pri konverzijah in transferjih, ki jih opravlja zavarovanec ali kdo drug v njegovem imenu po prevladujočih lokalnih uredbah in poslovni praksi v državi gostiteljici, izračunana brez upoštevanja provizij in stroškov.
Določbe tega člena o konverziji lokalne valute v zavarovano valuto se za namene teh splošnih pogojev mutatis mutandis uporabljajo tudi za katerekoli druge konverzije valut.
IV. POGLAVJE - OCENA ŠKOD IN SUBROGACIJA
18. člen PRIJAVA ŠKOD
Vsaka škoda mora biti pooblaščeni instituciji prijavljena v obdobju, ki ne presega 18 mesecev od datuma
dospetja plačila obroka ali obrokov posojila, za katere je bil vložen odškodninski zahtevek, pri čemer pooblaščena institucija ne bo priznala odškodninskega zahtevka, ki je bil vložen med ustreznimi čakalnimi dobami iz 6. do 11. člena.
Pooblaščena institucija je upravičena zavrniti plačilo vsake škode, ki je bila prijavljena po izteku 18-mesečnega obdobja po datumih iz prvega odstavka 15. člena.
19. člen
UMIK ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKA
Prijavo škode lahko zavarovanec umakne v vsakem času pred izvršenimi prenosi in odstopi iz 24. člena. Pooblaščena institucija lahko domneva, da je zavarovanec prijavo škode umaknil, če v devetdesetih (90) dneh po zahtevi pooblaščene institucije, da zavarovanec priskrbi dodatne informacije ali dokaze v zvezi s škodo:
1. zavarovanec teh informacij ne dostavi ali, če zavarovanec ne podvzame vseh ustreznih naporov, da bi le-te priskrbel; ali
2. če zavarovanec pooblaščeni instituciji ne izkaže utemeljenih razlogov, da takih informacij in dokazov ne more priskrbeti oziroma, da takih naporov ne more podvzeti.
Zavarovanec ne more vložiti odškodninskega zahtevka, ki temelji na bistveno enakih dejstvih kot zahtevek, katerega je že umaknil ali za katerega se domneva, da ga je umaknil, razen kadar pooblaščena institucija v času takšnega umika izrecno soglaša, da bo odškodninski zahtevek obravnavala kasneje.
20. člen
MAKSIMALNI ROKI ZA DOLOČITEV ZAVAROVALNINE
Po predložitvi vseh dokazov, ki jih pooblaščena institucija od zavarovanca zahteva za ugotovitev obstoja in obsega škode, določi pooblaščena institucija svojo obveznost glede plačila zavarovalnine in o tem obvesti zavarovanca v naslednjih rokih:
1. 60 dni, če je škoda nastala zaradi omejitve transferja;
2. 180 dni, če je škoda nastala zaradi ekspropriacije;
3. 90 dni, če je škoda nastala zaradi vojne ali civilnih nemirov;
4. 90 dni, če je škoda nastala zaradi razdrtja pogodbe in/ali odklonitve pravnega varstva;
5. 90 dni, če je škoda nastala zaradi nastopa katastrofnih rizikov.
21. člen
ROK ZA IZPLAČILO ODŠKODINE
Ne da bi to vplivalo na uveljavljanje njenih pravic iz 34. člena, bo pooblaščena institucija, če ugotovi, da je dolžna izplačati zavarovalnino, to škodo v ugotovljenem obsegu v roku 60 dni po preteku roka iz 20. člena izplačala, pod pogojem, da sta zavarovanec in/ali projektno podjetje opravila vse prenose in odstope, kot jih zahteva 24. člen.
22. člen
DELNO PLAČILO
Če zavarovanec tudi z ustreznimi napori ne more priskrbeti vseh dokazov, ki jih za določitev zneska dolžne zavarovalnine pooblaščena institucija zahteva, priskrbel pa je vse s strani pooblaščene institucije zahtevane dokaze za ugotovitev, da je pooblaščena institucija zavarovalnino načeloma dolžna plačati, pooblaščena institucija na zahtevo zavarovanca določi zavarovalnino v skladu z vrsto škodnega dogodka v rokih iz 20. člena. Če pooblaščena institucija ugotovi, da je v načelu dolžna plačati škodo, bo le-to delno izplačala v znesku, ki se glede na zavarovančevo pravico do zavarovalnine lahko določi na podlagi takrat razpoložljivih informacij. Tako delno plačilo se, pod pogojem, da sta zavarovanec in projektno podjetje izpolnila vse zahteve iz 24. člena in V. poglavja, opravi v šestdesetih (60) dneh po izteku ustreznega roka.
23. člen
REVIZIJA ODLOČITEV O PLAČILU ZAVAROVALNINE
Ne glede na 34. člen je lahko vsaka odločitev pooblaščene institucije o plačilu ali odklonitvi plačila škode podvržena reviziji, kot sledi:
1. zavarovanec lahko kadarkoli v petih letih po obvestilu pooblaščene institucije o tej odločitvi predloži zahtevek za prej zavrnjeno ali dodatno plačilo škode, ob pogoju, da je zahtevek:
− podprt z novimi dokazi, ki jih niti zavarovanec, niti projektno podjetje, z ustreznim preverjanjem ob odločitvi pooblaščene institucije nista ali nista mogla pridobiti, in da je zahtevek
− predložen v tristopetinšestdesetih (365) dneh po odkritju teh dokazov s strani zavarovanca ali projektnega podjetja;
2. v petih letih po takem plačilu, ko odkrije dokaze, da zavarovanec do tega zneska plačila ni bil upravičen, lahko pooblaščena institucija v tem obsegu zahteva vrnitev izplačanega zneska.
24. člen
PRENOSI, ODSTOPI IN SUBROGACIJA
Zavarovanec je dolžan pooblaščeni instituciji na njeno zahtevo v 90 dneh po obvestilu pooblaščene institucije ali sodišča, odvisno od primera, za določen znesek zavarovalnine, ki naj bi ga pooblaščena institucija plačala iz naslova zavarovanja, odstopiti
in na njo prenesti:
1. v primeru škode zaradi vojne in civilnih nemirov ali ekspropriacije iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 7. člena do višine odstotka zavarovalnega kritja - upravičenja iz posojilne pogodbe in vse dotične lastne menice ali druge vrednostne papirje, ki so dokaz zavarovanega posojila in ki odgovarjajo obrokom plačila, na katere se nanaša obveznost plačila zavarovalnine, ter vse terjatve, pravna sredstva in druge zavarovančeve pravice in pravice v imenu zavarovanca do kateregakoli dolžnika na račun škode, za katero naj bi pooblaščena institucija izplačala zavarovalnino, vključno z vsemi sredstvi ali drugimi varščinami, ki jih je zavarovanec pridobil v zvezi s posojilno pogodbo ter vse lastne menice ali druge vrednostne papirje, izdane v dokaz zavarovanega posojila; in
2. v primeru škode zaradi omejitve transferja ali ekspropriacije iz 3. točke drugega odstavka 7. člena - vse zavarovančeve pravice, pravni naslov in upravičenja v višini odstotka zavarovalnega kritja v lokalni valuti ali v valuti zavarovanja, ki je bila predmet take omejitve transferja ali ekspropriacije.
V primeru omejitve transferja se valuto iz 2. točke prvega odstavka tega člena nakaže na račun pooblaščene institucije ali plača v gotovini. Namesto opisanega prenosa lahko pooblaščena institucija od zavarovanca zahteva, da prenese svoje pravice do prejetja zneska lokalne valute ali valute zavarovanja, ki po posojilni pogodbi predstavlja plačilo obroka posojila.
Če pooblaščena institucija meni, da bodo zahteve iz 6. člena izpolnjene s tem, da zavarovanec ali projektno podjetje poskuša opraviti konverzijo in/ali transfer lokalne valute ali valute zavarovanja, ki predstavlja obrok plačila v času, določenem v drugem odstavku 6. člena, lahko pooblaščena institucija zavarovancu to sporoči in ga pozove, da ji to valuto nakaže pred iztekom prej omenjenega obdobja. V takem primeru je zavarovanec, kolikor mu to dopuščajo predpisi, dolžan pooblaščeni instituciji izročiti takšno valuto, pooblaščena institucija pa bo v skladu s temi splošnimi pogoji izplačala zavarovalnino.
Ne glede na določila od prvega do tretjega odstavka tega člena zavarovanec:
1. na pooblaščeno institucijo ni dolžan prenesti ali ji odstopiti pravico, pravni naslov in upravičenje, do katerihkoli sredstev, katerih vrednost je bila po 16. členu odšteta od zavarovalnine; in
2. če mu je dano tako navodilo pooblaščene institucije, lahko zadrži vse pravice, pravni naslov in upravičenje do katerihkoli sredstev ter jih uveljavlja za račun pooblaščene institucije.
Vsi prenosi in odstopi po tem členu morajo biti prosti in brez vsakršnih terjatev, zadržkov, protiterjatev, pravic do pobota ali drugih bremen, z izjemo zadržkov, ki se nanašajo na škodni dogodek.
Zavarovanec bo pooblaščeni instituciji dostavil vse potrebne dokumente, po potrebi overjene, in opravil druga dejanja, ki bi jih pooblaščena institucija zahtevala za učinkovito izvršitev prenosov in odstopov po tem členu.
Če in v kolikor projektno podjetje razpolaga s katerokoli pravico, pravnim naslovom ter kapitalsko-lastniškim upravičenjem do premoženja, na katero se nanaša škoda, za katero naj bi pooblaščena institucija plačala zavarovalnino, mora zavarovanec podvzeti vse napore, ki so v skladu z lokalnimi predpisi, da doseže, da projektno podjetje opravi te prenose in odstope ter druga dejanja, ki bi bila po tem členu zahtevana od zavarovanca, če bi slednji sam imel take pravice, pravni naslov ali kapitalsko-lastniško upravičenje.
Kadar zavarovanec in/ali projektno podjetje iz razlogov, ki so izven njune kontrole, ne moreta izvršiti transferjev ali odstopov po tem členu, si bo zavarovanec v skladu z navodili pooblaščene institucije in na njene stroške prizadeval, in bo zato podvzel vse napore, ki so v skladu z lokalnimi predpisi, da to naredi tudi projektno podjetje, da bo uveljavil te pravice, terjatve ali kapitalsko-lastniška upravičenja in pooblaščeni instituciji tekoče plačeval vsa denarna sredstva in/ali drugo premoženje, ki ga je prejel iz naslova teh pravic, terjatev ali drugih kapitalsko-lastniških upravičenj.
Z izplačilom zavarovalnine preidejo do zneska odstotka zavarovalnega kritja na pooblaščeno institucijo, v skladu z dogovori iz 2. točke četrtega odstavka tega člena, glede dogodka, zaradi katerega je nastala škoda, vse zavarovančeve terjatve, pravna sredstva, regresi in druge pravice, ne glede na to ali so bili prenosi in odstopi po tem členu izvedeni.
V zvezi z odškodninskim zahtevkom na podlagi omejitve transferja je zavarovanec dolžan osvoboditi projektno podjetje vseh obveznosti plačila obrokov posojila, za katere je zavarovanec prejel lokalno valuto ali neprenosljivo valuto zavarovanja, jih izročil pooblaščeni instituciji ter zanje prejel zavarovalnino. Zavarovanec projektnega podjetja ne sme oprostiti obveznosti plačila obrokov, če pooblaščena institucija sprejme asignacijo zavarovančeve pravice do prejema katerihkoli obrokov plačila posojila v lokalni valuti ali v neprenosljivi valuti zavarovanja.
V zvezi z izplačilom zavarovalnine zaradi ekspropriacije in vojne ter civilnih nemirov bo pooblaščena institucija zavarovancu izplačala vse zneske, ki presegajo izplačano zavarovalnino, do katerih bo v prosto uporabljivi valuti prišla iz naslova prenesenih ali odstopljenih pravic iz tega člena. Od teh bo odštela razumne obresti za čas od izplačila zavarovalnine do datuma regresa s strani pooblaščene institucije ter stroške, ki bi jih imela s svojo izterjavo in hrambo pridobljenih ter nanjo prenesenih pravic in sredstev do zneska, ki je dolgovan po posojilni pogodbi. To določilo ne sme na noben način omejevati pravic pooblaščene institucije, da po svoji volji razpolaga s prenesenimi pravicami. V zvezi z prenesenimi pravicami pooblaščena institucija po prenosu ni dolžna opraviti nikakršnih dejanj in zavarovancu ne odgovarja za nobeno dejanje ali opustitev
V. POGLAVJE - DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA
25. člen PRIJAVA OKOLIŠČIN, POROČANJE IN PRIPRAVA INFORMACIJ
Zavarovanec je dolžan pred sklenitvijo zavarovalne police pisno prijaviti pooblaščeni instituciji vsa dejstva in
okoliščine, ki bi lahko vplivale na sklenitev zavarovalne police, ki so pomembne za oceno rizika in so mu znane, bi mu morale biti znane ali mu niso mogle ostati neznane. Zavarovanec je pooblaščeni instituciji dolžan obrazložiti tudi določila pogodb v zvezi s posojilom, četudi je pooblaščena institucija pregledala dokumentacijo in nanjo ni imela pripomb.
V zavarovalni dobi in v naslednjih štiriindvajsetih (24) mesecih, v kateremkoli obdobju po izteku zavarovalne dobe v katerem ima zavarovanec odprto terjatev, kakor tudi v obdobju petih (5) let po plačilu katerekoli zavarovalnine (vključno z vsakim delnim plačilom), mora zavarovanec v možnem obsegu:
1. v devetdesetih (90) dneh po zaključku vsakega fiskalnega leta projektnega podjetja priskrbeti kopije njegove letne bilance stanja, izkaza uspeha in druge finančne izkaze, ki jih pooblaščena institucija lahko zahteva in ki so pripravljeni v skladu z računovodskimi načeli določenimi v zavarovalni polici ter potrjeni s strani preizkušenega računovodje (independent public accountant);
2. hraniti dokumente iz 1. točke drugega odstavka tega člena na svojem sedežu ali drugem s pooblaščeno institucijo dogovorjenem kraju;
3. takoj obvestiti pooblaščeno institucijo o :
− vsaki bistveni spremembi vrste in obsega dejavnosti projektnega podjetja ali investicijskega projekta,
− vsaki prepovedi razpolaganja ali postavitvi premoženja projektnega podjetja pod prisilno upravo,
− uvedbi reorganizacije, likvidacije, postopka prisilne poravnave ali stečaja zoper projektno podjetje ali zavarovanca, in
− vsakem dogodku, ki spremeni identiteto družbe ali pravno naravo projektnega podjetja, zlasti pa še o vseh bistvenih spremembah glede lastniške strukture, sedeža in kraja opravljanja glavne dejavnosti zavarovanca;
4. tekoče dostavljati pooblaščeni instituciji tiste izkaze, podatke ali druge informacije, ki jih pooblaščena institucija lahko zahteva in so v ustrezni zvezi z zavarovalno polico ali zavarovanim posojilom; in
5. dovoliti veljavno pooblaščenim predstavnikom pooblaščene institucije, da:
− pregledujejo, preverjajo in razmnožujejo vse knjige, zapise in finančne izkaze zavarovanca in projektnega podjetja, kjerkoli se nahajajo; ter da
− nadzirajo investicijski projekt, pregledujejo vsakršno premoženje projektnega podjetja ne glede na to, kje se nahaja in da vse uslužbence, zaposlene, preizkušene računovodje, svetovalce in odvetnike zavarovanca in/ali projektnega podjetja, sprašujejo o zadevah, ki se ustrezno nanašajo na zavarovalno polico ali zavarovano posojilo.
Posojilna pogodba, katerekoli menice in vsakršni drugi sporazumi, ki so dokaz za zavarovano posojilo, ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni brez pridobljenega predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije, ki pa ne bo nerazumno odklonjeno.
Pooblaščena institucija si na stroške zavarovanca pridržuje pravico zahtevati prevod kateregakoli od omenjenih dokumentov, ki so napisani v tujem jeziku.
26. člen
PRENOSNOST PRAVIC IN DELEŽEV
Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije, pri čemer to soglasje ne bo nerazumno odklonjeno, ne sme:
1. odstopiti, prenesti ali obremeniti nobene pravice iz zavarovalne police ali katerekoli pravice, terjatve, varščine ali drugih upravičenj, ki se nanašajo na zavarovano posojilo; in
2. prenesti nobenih svojih lastniških upravičenj v projektnem podjetju.
27. člen
LASTNI XXXXX XXXXXXXXXXX
V zavarovalni dobi nosi zavarovanec sam, razen če ni v splošnih pogojih ali zavarovalni polici drugače določeno, najmanj 5 odstotkov zneska vsake potencialne škode.
28. člen
PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE ŠKODE
Zavarovanec je dolžan storiti vse potrebno (angl. due diligence), da v skladu z lokalnimi predpisi, on sam in projektno podjetje storita vse potrebno, da:
1. izpolnjujeta in se v zvezi z zavarovanim posojilom in investicijskim projektom podrejata vsem zakonom ter drugim predpisom države gostiteljice;
2. izpolnjujeta vse dolžnosti v zvezi s korektno izvedbo investicijskega projekta;
3. preprečita nastanek škode in ga ob neizogibnosti nastanka škode omejita njen obseg na najmanjši možni znesek, ter ga hkrati v največji možni meri povečata možnosti njenega regresiranja od države gostiteljice ali kateregakoli drugega zavezanca;
4. takoj, ko izvesta za nastop kateregakoli dogodka ali okoliščine, ki bi lahko povzročila ali bistveno povečala možnost nastanka škode in o vsaki zamudi plačila ali neplačilu obroka ali obrokov (angl. default), ne glede na vzrok, o tem obvestita pooblaščeno institucijo;
5. v primeru nastopa takega dogodka, okoliščine ali dejanske škode, nemudoma ustrezno ukrepata in izvedeta s strani pooblaščene institucije zahtevane ukrepe za uveljavljanje in ohranjanje administrativnih, sodnih, arbitražnih in drugih pravnih sredstev za preprečitev, zmanjšanje in/ali regresiranje škode; in
6. brez predhodnega soglasja pooblaščene institucije ne sprejmeta nobene ponudbe za poravnavo škode in se ne odrečeta nobeni pravici, terjatvi, pravnemu ali drugemu sredstvu v zvezi s katerokoli škodo, ki je ali bi lahko nastala.
Zavarovanec bo aktivno sodeloval s pooblaščeno institucijo in uporabil v skladu z lokalnimi predpisi vse napore, da bo tudi projektno podjetje sodelovalo s pooblaščeno institucijo pri upravljanju, ohranjanju in zaščiti sredstev, ki jih je pooblaščena institucija pridobila po 24. členu in pri uveljavljanju katerihkoli pravic, terjatev, pravnih sredstev (angl. causes of action) in drugih upravičenj, ki so bila na pooblaščeno institucijo prenesena v skladu s tem členom. Ob tem pa bo zavarovanec še posebej uporabil tudi vse napore v skladu z lokalnimi predpisi, da bo projektno podjetje:
1. dalo na razpolago (v kolikor in v obsegu kot zavarovanec ali projektno podjetje to posedujeta in nadzorujeta):
• tehnične in druge informacije ter kvalificirano upravljavsko in tehnično delovno silo, ki bo vzdrževala sredstva, ki jih je pooblaščena institucija pridobila po 24. členu, in
• dokaze, vključno z dokumenti in pričanji prič, potrebnih za uveljavljanje pravic, terjatev, pravnih sredstev (angl. causes of action) in drugih upravičenj, ki jih je pooblaščena institucija pridobila po
24. členu, in
2. na zahtevo pooblaščene institucije za njen račun uveljavljalo te pravice, terjatve, pravna sredstva (angl. causes of action) in druga upravičenja;
pod pogojem, da pooblaščena institucija da soglasje k povračilu razumnih stroškov, ki jih imata zavarovanec ali projektno podjetje v zvezi s sodelovanjem iz tega odstavka.
Zavarovanec bo deloval s potrebno skrbnostjo (angl. exercise due diligence), in poskrbel, da bo projektno podjetje delovalo s potrebno skrbnostjo in upoštevalo zakone in uredbe države gostiteljice v zvezi z zavarovanim posojilom in investicijskim projektom.
VI. POGLAVJE - DOLOČITEV ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJSKIH STOPENJ
29. člen IZBIRA ZNESKA ZAVAROVALNEGA KRITJA
Pred vsako obletnico sklenitve zavarovalne police lahko zavarovanec z obvestilom pooblaščeni instituciji poveča
ali zmanjša obstoječo zavarovalno vsoto (angl. Current Amount of Insurance) oziroma zmanjša najvišjo zavarovalno vsoto (angl. Maximum Amount of Insurance) za katerokoli kritje za preostanek zavarovalne dobe, vendar z naslednjimi omejitvami:
1. kadar je izplačana zavarovalnina:
− najvišja zavarovalna vsota za vsak zavarovani rizik se samodejno zmanjša za znesek izplačane zavarovalnine za katerokoli kritje po teh splošnih pogojih, obstoječa zavarovalna vsota pa se za preostanek letne dobe zavarovalnega kritja na katero se nanaša plačana zavarovalnina zmanjša v enakem znesku; in
− najvišje zavarovalne vsote za vsak zavarovani rizik, razen za tisti rizik, zaradi katerega je škoda bila plačana, se za preostanek letne dobe zavarovalnega kritja samodejno prilagodijo tako, da maksimalna skupna obveznost, ji jo je pooblaščena institucija izplačala in katero je dolžna plačati po zavarovalni polici ne presega največje skupne obveznosti (angl. Maximum Aggregate Liability);
2. obstoječa zavarovalna vsota ne sme nikdar presegati najvišje zavarovalne vsote; in
3. pri kritju rizika ekspropriacije, vojne in civilnih nemirov ter katastrofnih rizikov, obstoječa zavarovalna vsota ne more biti manjša od odstotka zavarovalnega kritja najvišje glavnice in natečenih obresti, ki so dolgovane kadarkoli v zavarovalni dobi, razen če je bila izbrana manjša najvišja zavarovalna vsota.
30. člen
PREMIJE IN PRILAGODITVE PREMIJSKIH STOPENJ
Premije, ki sta jih zavarovanec in pooblaščena institucija dogovorila v zavarovalni polici, je dolžan zavarovanec na dogovorjen način plačati na račun pooblaščene institucije v dogovorjenem znesku, valuti in rokih, ki so določeni v zavarovalni polici.
Pooblaščena institucija lahko od časa do časa letne premijske stopnje določene v zavarovalni polici spremeni, pri čemer se lahko te premijske stopnje povečajo samo:
1. po obvestilu najmanj petinštirideset (45) dni pred peto (5.) ali vsako naslednjo obletnico sklenitve zavarovalne police, in to za obdobja, ki tem obletnicam sledijo;
2. kot del splošnega povečanja premijskih stopenj pooblaščene institucije, ki so določene glede na široko opredeljene vrste rizikov, oblike investicij, gospodarske sektorje ali skupine držav gostiteljic; in to
3. do maksimalne premijske stopnje, ki ne more znašati več kot dvojna vrednost prvotne premijske stopnje.
Če premija do dospelosti ni plačana, pooblaščena institucija zavarovanca ni dolžna posebej opozarjati in opominjati na plačilo.
Terjatve do pooblaščene institucije se v nobenem primeru ne smejo pobotati z dolgovanimi premijami.
VII. POGLAVJE - PRENEHANJE ZAVAROVALNE POGODBE IN NEIZPOLNITEV OBVEZNOSTI
31. člen
OMEJITEV PRAVIC IN OBVEZNOSTI
Vse pravice, dolžnosti in obveznosti pooblaščene institucije in zavarovanca prenehajo ter iztečejo zadnji dan zavarovalne dobe, razen če ni drugače določeno v 18. (Prijava škod), 23. (Revizija odločitev o plačilu zavarovalnine), 25. (Prijava okoliščin, poročanje in priprava informacij) in 28. členu (Preprečevanje in zmanjševanje škode).
32. člen
ODPOVED ZAVAROVANCA
Zavarovanec lahko zavarovalno polico pooblaščene institucije odpove:
1. z dnem tretje (3.) ali vsakokratne naslednje obletnice sklenitve zavarovalne police na podlagi predhodnega najmanj trideset (30) -dnevnega odpovednega roka; ali
2. z dnem obvestila zavarovanca o odstopu zaradi:
− likvidacije projektnega podjetja;
− razglasitve stečaja zavarovanca ali projektnega podjetja oziroma postavitve likvidacijskega ali stečajnega upravitelja s strani pristojnega organa; ali
− xxx xxxxxxxxxxx v zavarovanem posojilu nima več pravnega upravičenja.
33. člen
ODPOVED POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija lahko odpove zavarovalno polico:
1. s takojšnjim učinkom, če:
− je zavarovančev zahtevek za zavarovanje neresničen, netočen xxx xxxxxxxx;
− če zavarovanec v prijavi škode namerno poda neresnično izjavo ali iz nje namerno izpusti bistvene informacije ali dokaze; ali
− če zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije razkrije pogoje zavarovanja iz zavarovalne police katerikoli tretji osebi;
2. z učinkom na dan obvestila pooblaščene institucije o odpovedi, če:
− sta zavarovanec ali projektno podjetje kadarkoli, kot je to pooblaščena institucija utemeljeno ugotovila, kršila zakone ali uredbe države gostiteljice v zvezi z zavarovanim posojilom ali investicijskim projektom;
ob tem da pooblaščena institucija pred izdajo obvestila o odpovedi pogodbe po svoji presoji lahko določi dodatni rok za popravo bistvenih kršitev;
3. z učinkom na šestdeseti (60.) dan po obletnici sklenitve zavarovalne police, če zavarovanec ne izpolni katerihkoli svojih plačilnih obveznosti iz zavarovalne police (vključno s plačilom obresti) in te kršitve obveznosti pred tem šestdesetim (60.) dnevom ne odpravi;
4. z učinkom na šestdeseti (60.) dan po obvestilu pooblaščene institucije o odstopu od pogodbe, če zavarovanec ali projektno podjetje ne izpolni katerihkoli obveznosti iz zavarovalne police, razen obveznosti na katere se nanaša 2. točka tega člena, in če teh kršitev obveznosti ne odpravi, ali če do pooblaščene institucije ne podvzame zadovoljivih korakov, da bi to neizpolnitev obveznosti odpravil; in
5. z učinkom na dan, ko je zavarovanec izvedel prenos, odstop ali obremenitev na podlagi 26. člena, če zavarovanec ni pridobil predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije.
Zavarovalna polica bo veljala za odpovedano s strani pooblaščene institucije na dan, ko bi zavarovanec prenehal biti lastnik projektnega podjetja.
34. člen DRUGE POSLEDICE NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA
Če zavarovanec ne izpolni katerekoli od svojih plačilnih obveznosti iz zavarovalne police, je pooblaščena
institucija upravičena, da:
1. prejme poleg neplačanih dolgovanih zneskov od prvega dneva po dospelosti na te zneske tudi zamudne obresti; in da
2. za čas zavarovančeve neizpolnitve obveznosti, po dnevu nastopa škodnega dogodka, zavrne plačilo katerekoli škode, ne glede na to, če je neizpolnjevanje obveznosti kasneje prenehalo.
Če je bil zavarovančev zahtevek za zavarovanje neresničen, je pooblaščena institucija upravičena, da:
1. odkloni plačilo katerekoli škode; in/ali
2. v devetdesetih (90) dneh po tem, ko odkrije tako neresničnost, zahteva vračilo katerekoli plačane zavarovalnine.
Če zavarovanec ali projektno podjetje v zvezi s škodo ali potencialno škodo ne izpolnita zahtev ali obveznosti določenih v V. poglavju, bo pooblaščena institucija, ne da bi se s tem odrekla svojim pravicam iz 33. člena, upravičena da:
1. odkloni plačilo zavarovalnine; ali
2. odloži vsa dejanja v zvezi z izplačilom zavarovalnine in po svoji presoji določi zavarovancu in/ali projektnemu podjetju dodatni rok za izpolnitev obveznosti, dokler zavarovanec in projektno podjetje teh zahtev ne izpolnita, pri čemer se roki za dejanja pooblaščene institucije iz 19. do 23. člena ustrezno podaljšajo. V primeru, da kršitev pogodbe - neizpolnitev obveznosti ni odpravljena do dodatnega danega roka, lahko pooblaščena institucija zavrne plačilo zavarovalnine; in/ali
3. zahteva vračilo katerihkoli že plačanih škod, do primernega obsega teh plačil, kot ga določi pooblaščena institucija, do katerega bi bilo to plačilo zavarovalnine, ob izpolnjevanju zavarovančevih dolžnosti, lahko preprečeno, zmanjšano ali regresirano.
Zavrnitev plačila zavarovalnine ali zahteva za vračilo plačanih zavarovalnin po tem členu ne vplivata na upravičenja pooblaščene institucije do premij in drugih plačil, ki jih zavarovanec po zavarovalni polici dolguje.
VIII. POGLAVJE - DRUGE DOLOČBE
35. člen OBVESTILA
Vsako obvestilo, zahteva, prijava, soglasje, odobritev ali odpoved (v teh splošnih pogojih: obvestilo), zahtevano,
dovoljeno ali dano v zvezi z zavarovalno polico, mora biti v pisni obliki. Za tako obvestilo se šteje, da je bilo nasprotni stranki pravilno dano ali sporočeno, če je bilo vročeno osebno ali po pošti na naslov stranke, ki je naveden v polici, ali ki je bil drugi stranki sporočen v posebnem obvestilu.
Obvestila lahko stranki pošiljata, če tako želita, tudi po faksu, elektronski pošti ali na nek drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi ali sredstvi teletransmisije, ki omogočajo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina obvestila, pri čemer nosi rizike napačnega prenosa podatkov in rizike nesprejema ali nepravočasnega sprejema obvestil tista stranka, ki to sredstvo izbere.
36. člen ZAUPNOST
Pooblaščena institucija bo izvedla vse možne ukrepe, da bo ustregla vsem razumnim zahtevam zavarovanca po
varovanju zaupnosti določenih dokumentov, podatkov in drugih informacij, ki jih je ali jih bo zaradi ali v zvezi z zavarovalno polico prejela od zavarovanca ali projektnega podjetja.
37. člen
SPREMEMBE ZAVAROVALNIH POGOJEV
Če pooblaščena institucija želi spremembo zavarovalnih pogojev, obvesti zavarovanca o spremembi pisno ali na drug primeren način.
Zavarovanec lahko v tridesetih (30) dneh po prejemu obvestila in novih pogojev odpove zavarovalno polico, ki preneha veljati s potekom odpovednega roka.
Če zavarovanec v roku iz drugega odstavka tega člena police ne odpove, se šteje, da je zavarovano posojilo zavarovano po spremenjenih zavarovalnih pogojih.
38. člen
REŠEVANJE SPOROV
Za reševanje vseh sporov med pooblaščeno institucijo in zavarovancem, ki bi nastali zaradi ali v zvezi z zavarovalno polico je pristojno sodišče v Ljubljani.
Glede morebitnega sodnega reševanja sporov se stranki zavarovalne pogodbe strinjata in zavezujeta, da pooblaščena institucija zavarovancu ne more v nobenem primeru dolgovati več kot znaša vsota maksimalnega zneska skupne obveznosti, dolgovanih obresti in stroškov sodnih postopkov.