UVODNE DOLOČBE

Splošni pogoji za stanovanjsko zavarovanje Flegma Dom (PD-FLEG-11)

I. odsek

UVODNE DOLOČBE

Ti pogoji se uporabljajo za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin in za- varovanje stanovanjskih premičnin ter dodatna zavarovanja odgovornosti in domske asistence.

Pomen pojmov v teh pogojih:

zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; zavarovanec – oseba, katere premoženje ali premoženjski interes je za- varovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

zavarovalnica – Generali Zavarovalnica, d.d.;

potrdilo o kritju – potrdilo, ki začasno zamenjuje zavarovalno polico; zavarovalna polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna vsota – znesek, s katerim je zavarovano premoženje ozi- roma premoženjski interes, če iz vsebine zavarovalne pogodbe ne izhaja kaj drugega;

subzavarovalna vsota – del splošne zavarovalne vsote;

premija – znesek, ki ga zavarovalec po zavarovalni pogodbi plača za zavarovanje;

zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi zavarovancu;

odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi oškodovancu (tretji osebi);

samopridržaj – udeležba zavarovanca pri škodi.

V tabelah se pri opisu posameznih možnosti zavarovalnega kritja upora- bljajo sledeči simboli:

✔	zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja
znesek,%, tekoči meter	zavarovana nevarnost/škoda do določene vrednosti, določenega odstotka, število tekočih metrov ipd.
vrednost	zavarovana nevarnost/škoda do določenega limita po zavarovalnem primeru

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen – Sklenitev zavarovalne pogodbe

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.

(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali poja- snila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.

(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskih osnov.

2. člen – Zavarovalna polica in potrdilo o kritju

(1) V zavarovalni polici morajo biti navedeni: pogodbeni stranki, zavarovana stvar, nevarnosti, ki jih zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota, zavarovalna premija ali prispevek in dan, ko je bila izdana polica.

(2) Zavarovalno polico sme začasno nadomeščati potrdilo o kritju, v katero so vpisane bistvene sestavine pogodbe.

(3) Zavarovalnica je dolžna opozoriti zavarovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, ter mu izročiti besedilo teh pogojev, če niso natisnjeni že v sami zavarovalni polici.

(4) Izpolnitev obveznosti iz prejšnje točke mora biti ugotovljena v zavarovalni polici.

(5) Če se določilo splošnih pogojev in določilo iz police ne ujemata, velja določilo zavarovalne police, če pa se ne ujema natisnjeno določilo v zavarovalni polici in njeno določilo v rokopisu, velja slednje.

(6) Po sporazumu med strankama se zavarovalna polica lahko glasi na določeno osebo, po odredbi ali na prinosnika.

3. člen – Sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila

(1) Kdor sklene zavarovalno pogodbo v imenu drugega brez njegovega pooblastila, je odgovoren zavarovalnici za obveznosti iz pogodbe vse dotlej, dokler je tisti, v čigar imenu jo je sklenil, ne odobri.

(2) Zainteresirani lahko odobri pogodbo tudi potem, ko je že nastal zava- rovalni primer.

(3) Če je odobritev odklonjena, dolguje zavarovalec premijo za zavarovalno dobo, v kateri je bila zavarovalnica obveščena o odklonitvi odobritve.

(4) Poslovodja brez naročila ne odgovarja za obveznosti iz zavarovanja, če je obvestil zavarovalnico, da nastopa brez pooblastila v imenu in na račun drugega.

4. člen – Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče

(1) Pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, mora plačati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz pogodbe zavarovalec, vendar ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah zavarovalno polico, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice pripadajo.

(2) Zavarovalec ni dolžan zavarovancu izročiti zavarovalne police, dokler mu ta ne povrne premije, ki jo je plačal zavarovalnici, in stroškov pogodbe.

(3) Zavarovalec ima prednostno pravico do poplačila teh terjatev iz dol- žnega povračila in ima pravico zahtevati njihovo izplačilo neposredno od zavarovalnice.

(4) Zavarovalnica lahko uveljavlja proti vsakemu upravičencu iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe proti zavarovalcu.

5. člen – Zavarovalna vsota

(1) Zavarovalna pogodba se lahko sklene:

1) na zavarovalno vsoto, ki jo določi zavarovalec;

2) na vsakokratno dejansko vrednost brez navedbe zavarovalne vsote v zavarovalni pogodbi;

3) na novo vrednost, v skladu s posebnimi zavarovalnimi pogoji, s kate- rimi je predvideno zavarovanje določenih stvari na novo vrednost;

4) na zavarovalno vsoto, ki je določena z zakonom ali z drugimi pred- pisi, sprejetimi na podlagi zakona.

(2) V primerih, ki jih določa premijski sistem, lahko zavarovalec in zavaro- valnica sporazumno določita zavarovalno vsoto v višini zneska možne škode oziroma stroškov (zavarovanje na prvi riziko).

(3) Če je pogodba sklenjena brez navedbe zavarovalne vsote ali z neome- jenim kritjem, se šteje, da je sklenjena na vsakokratno dejansko ali na novo vrednost oziroma na vrednost premoženjskega interesa, skladno z vsebino pogodbe.

6. člen – Zavarovalni primer

(1) Dogodek, za katerega se sklepa zavarovanje (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Šteje se, da je pri zavarovanju stvari nastal zavarovalni primer v trenutku, ko se je ena od zavarovanih nevarnosti nepričakovano začela uresničevati na zavarovani stvari in na njej povzročati škodo.

(2) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zava- rovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali če je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal.

(3) Če pa je bilo dogovorjeno, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe, je pogodba nična le, če je bilo tedaj, ko je bila sklenjena, zainteresirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal oziroma da je že prenehala možnost, da bi nastal.

7. člen – Pravni položaj po nastanku zavarovalnega primera

(1) Če nastane v isti zavarovalni dobi zaporedoma več zavarovalnih pri- merov, se za vsakega od njih določi in izplača popolna zavarovalnina iz zavarovanja glede na celo zavarovalno vsoto brez zmanjšanja za znesek že izplačanih zavarovalnin.

(2) V primeru uničenja stvari (totalna škoda) ali če se stvari po pogodbi štejejo za uničene, zavarovanje za uničeno stvar preneha.

8. člen – Način obveščanja

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom. Zavarovalnica bo pisna obvestila zavarovalcu (tudi zavarovancu) pošiljala na naslov, ki ga je navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če zavarovalec med časom trajanja zavarovalne pogodbe spremeni svoj naslov je o tem dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico.

B127/2000/04/12/NewMoment

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

(5) V primeru, da poskus vročitve priporočene pošiljke ali priporočene pošiljke s povratnico ni uspešen (npr. zaradi preselitve ali odklonitve sprejema), se zavarovalec izrecno strinja, da se vročitev šteje za opra- vljeno z dnem, ko je bila zavarovalnica obveščena o neuspelem poskusu vročitve na naslovu navedenem ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ter da velja, da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen.

(6) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

9. člen – Sprememba naslova

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča ali svojega imena v roku 15 dni od dne spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča ali svoje ime, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali ga naslovi na zadnje znano ime.

10. člen – Sprememba zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno) vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

11. člen – Uporaba zakona in krajevna pristojnost ter postopek v primeru spora

(1) Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika. Za morebitne sodne spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

(2) V skladu z internim pravilnikom zavarovalnice lahko zavarovanec oziroma zavarovalec na njen naslov v primeru nesporazuma ali spora v zvezi z zavarovalno pogodbo in postopki zavarovalnice vloži pritožbo.

(3) Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem zavaro- valnem združenju G.I.Z., Železna cesta 14, Ljubljana, kjer deluje varuh pravic s področja zavarovalništva ter mediacijski center.

II. OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA TER POSLEDICE, ČE JIH NE IZPOLNI

12. člen – Prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti

(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (rizika) in za katere je vedel oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi tiste, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.

(2) Če zavarovalec namenoma neresnično prijavi ali namenoma zamol- či kakšno okoliščino takšne narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe. Če je bila pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži zavarovalnica že plačano premijo in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

(3) Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanja, ne izjavi zavarovalcu, da jo namerava uporabiti.

(4) Če je zavarovalec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali ugotovila nepo- polnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju s povečano nevarnostjo.

(5) V takem primeru preneha pogodba po izteku 14 dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svojo izjavo, da razdira pogodbo. Če zavarovalnica predlaga zvišanje premije, je pogodba razdrta po samem zakonu, če zavarovalec ne sprejme predloga v 14 dneh od dneva, ko ga je prejel. Če se pogodba razdre, mora zavarovalnica v 60 dneh vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresnič- nost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

(6) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.

(7) Določbe prejšnjih točk o posledicah neresnične prijave ali zamolčanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se uporabljajo tudi pri zavarovanjih, sklenjenih v imenu in na račun drugega, v korist tretjega, na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tičejo, če so te osebe vedele za neresničnost prijave ali zamolčanje okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti ali bi to morale oziroma mogle vedeti.

(8) Zavarovalnica se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali na zamol- čanje, če so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je neresnično prijavil ali zamolčal. To velja tudi v primeru, če je zavarovalnica zvedela za te okoliščine med trajanjem zavarovanja, ni pa uporabila možnosti, ki ji jih daje zakon.

13. člen – Plačilo premije in posledice neplačevanja

(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obro- kih ali za nazaj, se lahko obračunajo dogovorjene obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.

(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.

(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo zneska, za katerega bi se bila premija odmerila više, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.

(6) Pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju premije v trenutku nastanka zavarovalnega primera zapade v plačilo celotna letna premija za tekoče zavarovalno leto. Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz navedenega zavarovanja odtegne vse zapadle premije tekočega zavarovalnega leta in tudi zapadle premije iz preteklih let.

14. člen – Obveščanje zavarovalnice o spremembah nevarnosti

(1) Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi oko- liščin, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Prav tako je dolžan, da brez odlašanja obvesti zavarovalnico o povečanju nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem; če pa je do povečanja nevarnosti prišlo brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v 14 dneh, odkar je za to zvedel. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklenjena, jo lahko razdre. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi zavarovalnica sklenila pogodbo samo za večjo premijo, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo premijsko stopnjo. Če zavarovalec ne privoli v novo premijsko stopnjo v 14 dneh odkar prejme predlog nove premijske stopnje, preneha pogodba po samem zakonu. Vendar ostane pogodba v veljavi in zavarovalnica ni več upravičena predlagati zavarovalcu nove premijske stopnje ali razdreti pogodbe, če teh svojih pravic ne izkoristi v enem mesecu od takrat, ko je kakorkoli zvedela za povečanje nevarnosti, ali če še pred iztekom tega roka na kakšen način pokaže, da se strinja s podaljšanjem pogodbe (če sprejme premijo, izplača zavarovalnino za zavarovalni primer, ki je nastal po tem povečanju ipd.).

(2) Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarovalnica obveščena o povečanju nevarnosti ali po tem, ko je bila obveščena o povečanju nevarnosti ali po tem, ko je bila obveščena o povečanju nevarnosti, vendar prej, preden je prekinila pogodbo ali se z zavarovalcem spora- zumela o povečanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana glede na povečano nevarnost.

(1) Če se je po sklenitvi zavarovalne pogodbe zmanjšala nevarnost, ima zavarovalec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije, računajoč od dne, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Če zavarovalnica ne privoli v zmanjšanje premije, lahko zavarovalec razdre pogodbo.

15. člen – Obveznost preprečevanja zavarovalnega primera in reševanja ter upoštevanje določb o zaščitnih ukrepih

(1) Zavarovanec je dolžan storiti predpisane, dogovorjene in vse druge ukrepe, ki so potrebni za to, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa zavarovalni primer nastane, mora ukreniti vse, kar je v njegovi moči, da omeji njegove škodljive posledice.

(2) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzro- čeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost

za nastanek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni.

(3) Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, če skupaj s povra- čilom škode od zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.

(4) Če zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti preprečevanja zavaro- valnega primera ali obveznosti reševanja, pa za to nima opravičila, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala večja škoda.

(5) Če je določen ali dogovorjen rok, do katerega je potrebno storiti ukre- pe za preprečevanje nastanka ali povečanja nevarnosti (preventivni ukrepi), se izplača zavarovancu povračilo tudi tedaj, ko je zavarovalni primer nastal pred iztekom tega roka in če je škoda v vzročni zvezi s predpisanimi oziroma dogovorjenimi obveznostmi.

16. člen – Varnostni predpisi

Varnostni predpisi so navodila, ki jih mora zavarovanec upoštevati ali se ravnati po njih, da ohrani zavarovalno kritje. Če se varnostni predpisi ne upoštevajo, je zavarovalnica v škodnem primeru prosta svojih obveznosti v skladu z zakonom in Splošnimi pogoji za premoženjsko zavarovanje. Zavarovanec mora upoštevati vse varnostne ukrepe in ne sme dopustiti ali trpeti neupoštevanje teh določil s strani tretjih. Pri tem je potrebno v vsakem primeru upoštevati zakonske in druge predpisane varnostne ukrepe ter naslednje dogovorjene varnostne predpise za določene nevarnosti:

(1) Požarno zavarovanje

1) Zavarovanec mora skrbeti, da se pri požarno nevarnih opravilih v njegovi zgradbi upoštevajo in izvajajo zakonski, uradni, normirani in predpisani ukrepi.

2) Požarno nevarna opravila so še posebej varjenje in avtogeno rezanje, brušenje in rezanje z abrazivnimi sredstvi, lotanje in plamensko čišče- nje. Te dejavnosti predstavljajo zaradi uporabe odprtega plamena, nastajajočih visokih temperatur, prisotnosti žarečega in talečega se materiala in močno segretih obdelovancev še posebno nevarnost. Ta dela lahko izvajajo le ustrezno usposobljeni izvajalci del in le s predhodnim dovoljenjem svojih predpostavljenih. Načeloma se je potrebno izogniti opravljanju teh del v bližini gorljivih snovi.

3) Po končanju požarno nevarnih opravil je potrebno delovno podro- čje, kjer so se izvajala omenjena opravila, ustrezno kontrolirati in nadzorovati. Če ni zagotovljena ustrezna protipožarna zaščita je potrebno požarno nevarna dela opustiti.

4) Pri opravilih, ki jih opravljajo tretje osebe, je zavarovanec obvezan, da zagotovi ali zahteva, da se zgoraj omenjeni varnostni ukrepi upoštevajo.

(2) Zavarovanje izliva vode

1) Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari, predvsem pa vodovodne naprave, armature in priključene naprave vzdrževati v skladu s predpisi in s skrbnostjo dobrega gospodarja. Če so zgradbe ali zavarovani prostori za več kot 120 ur zapuščeni s strani vseh oseb, je potrebno zapreti vodovodne napeljave in poskrbeti za ustrezno zaščito proti zmrzali. Občasen obisk zavarovanih prostorov/zgradb ni dovolj.

2) Če ogrevanje ni neprekinjeno v obratovanju, je potrebno pri nevarno- sti zmrzali izprazniti vse napeljave, ki vsebujejo vodo, ter zavarovati vodne napeljave s sredstvi za zaščito pred mrazom ali jih izprazniti. Dovodne napeljave do vodovodnih varnostnih naprav (samogasilne naprave ipd.) ni potrebno izprazniti, vendar jih je potrebno zavarovati s sredstvi za zaščito pred mrazom.

(3) Zavarovanje pred elementarnimi nevarnostmi

Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari, pri zgradbah predvsem grad- bene dele in streho, ustrezno in redno vzdrževati. Pri nevarnosti nevihte je potrebno zapreti vsa okna in vrata.

(4) Zavarovanje vlomne tatvine

Če stanovanje zapustijo vse osebe je potrebno, da se zaprejo vsa okna in vrata ter da se uporabijo vsa razpoložljiva mehanska in elektronska zaščita. V tem smislu je potrebno obvezno zapreti tudi vsa nagibno odprta okna in vrata.

(5) Zavarovanje loma stekla

Zavarovanec je obvezan, da ustrezno vzdržuje okvirje in okovja zava- rovanih stekel.

17. člen – Obveznosti zavarovanca po nastanku zavarovalnega primera

(1) Ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se zahteva zava- rovalnina, je zavarovanec dolžan ravnati na naslednji način:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da omeji njegove škodljive posledice, ter se pri tem ravnati po navodilih, ki mu jih je dala zava- rovalnica ali njen predstavnik;

2) obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh po tem, ko je to zvedel;

3) čimprej, najkasneje pa v treh dneh pismeno potrditi prijavo, ki je bila storjena ustno, po telefonu, s telegramom ali na kakšen drug podoben način;

4) v vseh primerih, predvidenih s predpisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo požar, eksplozija, vlomna tatvina, rop, roparska tatvina ali prometna nezgoda, prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so uničene oziroma poškodovane ali so izginile pri nastanku zavarovalnega primera;

5) takoj po nastopu zavarovalnega primera, če je to mogoče oziroma ko to dopuščajo možnosti, predati zavarovalnici popis uničenih oziroma poškodovanih stvari s približno zaznambo njihove vrednosti;

6) do prihoda predstavnika zavarovalnice na sam kraj ne sme spre- meniti stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari razen, če je sprememba potrebna zaradi javnega interesa ali zato, da bi zmanjšal oziroma preprečil povečanje škode oziroma zaradi nadaljevanja z redno proizvodnjo. Zavarovalec je dolžan, neodvisno od roka, v katerem je predal prijavo škode, dati predstavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno.

(2) Če zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti obveščanja zavarovalnice iz točke (1) podtočka 2) tega člena v določenem času, je dolžan zava- rovalnici povrniti škodo, ki jo je le-ta imela zaradi tega.

18. člen – Zavarovančeve dolžnosti po zavarovalnem primeru

(1) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru brez odlašanja in na dodatne poizvedbe zavarovalnice v celoti pravočasno odgovoriti.

(2) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavr- niti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.

(3) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki, ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem prav tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti izvirnike vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke.

(4) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.

(5) Če zavarovanec s storitvijo ali opustitvijo dolžnega ravnanja onemogoči zavarovalnici, da izvensodno reši odškodninske zahtevke, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.

(6) Če je proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedena kazenska preiskava, vložen obtožni predlog, obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil zavarovalni primer po prvem odstavku tega člena.

(7) Po nastanku zavarovalnega primera je zavarovanec dolžan odstraniti nevarnostno okoliščino, zaradi katere je prišlo do zavarovalnega pri- mera. Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka.

19. člen – Odpoved ob zavarovalnem primeru

Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke, in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.

III. OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

20. člen – Višina zavarovalnine ali odškodnine

(1) Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalnino ali odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi nastanka zavarovalnega primera, po določbah teh pogojev.

(2) V zavarovalno vsoto se poleg zavarovalnine ali odškodnine vštevajo tudi zakonske zamudne obresti (razen tistih, ki so posledica ravnanja zavarovalnice) ter stroški spora.

21. člen – Samopridržaj

Del škode po posameznem zavarovalnem primeru, ki ga nosi zavarovanec sam.

22. člen – Ugotavljanje in ocenitev škode ter izvedeniški postopek

(1) Ko zavarovalnica prejme prijavo o nastalem zavarovalnem primeru, je dolžna takoj, najkasneje pa v treh dneh, začeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode; če tega ne stori, lahko zavarovanec začne odstra- njevati škodo pod pogojem, da se pred tem komisijsko ugotovi vzrok za nastanek zavarovalnega primera in obseg poškodbe. Škodo skupaj ugotavljata in ocenjujeta zavarovanec in zavarovalnica oziroma njuni pooblaščeni predstavniki.

(2) Če je z zavarovalno pogodbo sporazumno ugotovljena zavarovalna vrednost stvari, se nadomestilo določa glede na to vrednost, razen

če zavarovalnica dokaže, da je dogovorjena vrednost znatno večja od dejanske vrednosti in za to razliko ni opravičljivega razloga (kot na primer zavarovanje uporabljene stvari na vrednost nove take stvari ali zavarovanje subjektivne vrednosti).

(3) V primeru, da se zavarovanec in zavarovalnica ne strinjata pri ugo- tavljanju in ocenjevanju škode, lahko zavarovanec, oškodovanec ali zavarovalnica zahteva naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(4) Zavarovanec ali oškodovanec in zavarovalnica soglasno imenujeta skupnega izvedenca in se pri tem lahko dogovorita glede stroškov izdelave mnenja.

(5) Znesek zavarovalnine ali odškodnine ne more biti večji od škode, ki jo je zavarovanec ali oškodovanec pretrpel ob nastopu zavarovalnega primera.

23. člen – Rešeni deli

(1) Če ni drugače dogovorjeno, ostanejo rešeni deli uničenih oziroma poškodovanih stvari zavarovancu. Zavarovanec nima pravice, da po nastopu zavarovalnega primera prepusti zavarovalnici uničeno oziro- ma poškodovano zavarovano stvar in od nje zahteva izplačilo polne zavarovalne vsote oziroma polne vrednosti.

(2) Vrednost rešenih, uničenih oziroma poškodovanih stvari ali njihovih delov se obračunava po tržni vrednosti v kraju škode glede na stanje na dan nastanka zavarovalnega primera.

24. člen – Izplačilo zavarovalnine ali odškodnine

(1) Po nastopu zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v dogovorjenem roku, ki ne more biti daljši od 14 dni, šteto od dne, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastopil zava- rovalni primer. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne ta rok teči od dne, ko sta ugotovljen obstoj njene obveznosti in njen znesek.

(2) Če znesek obveznosti zavarovalnice ni ugotovljen v roku, določenem v (1) točki tega člena, je zavarovalnica dolžna na zahtevo pooblaščene osebe izplačati znesek nespornega dela svoje obveznosti.

25. člen – Vračilo premije

(1) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zava- rovanja, če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za administrativne stroške obračunane po ceniku zavarovalnice.

(3) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.

(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

(5) Povračila premije ni v primeru, če je v tekočem zavarovalnem obdobju nastal zavarovalni primer.

IV. TRAJANJE ZAVAROVANJA

26. člen – Sklenitev zavarovanja

(1) Če ni drugače dogovorjeno, začne zavarovalna pogodba veljati po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot dan začet- ka zavarovanja, ter velja vse do konca zadnjega dneva obdobja, za katerega je zavarovanje sklenjeno. Šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, ne odpovesta pogodbe.

(2) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, jo sme vsaka stranka razdreti z dnem izteka tekočega zavarovalnega leta, o tem pa mora pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred iztekom tekočega zavarovalnega leta. V tem primeru preneha zavarovalna pogodba z iztekom 24. ure zadnjega dneva tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po poteku tega časa vsaka stranka, z odpovednim rokom šestih mesecev, pisno sporočiti drugi stranki, da razdira pogodbo.

(4) S pogodbo ni mogoče izključiti pravice vsake stranke, da razdre pogod- bo tako, kot je zgoraj rečeno.

27. člen – Začetek in prenehanje obveznosti zavarovalnice

(1) Če ni drugače dogovorjeno, obveznost zavarovalnice nastopi po izteku

24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je v 30 dneh od tega dneva plačana zapadla premija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.

(2) Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavaroval- xxxx xxx odškodnino, pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do

zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka omenjenega v tem odstavku, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino oziroma odškodnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.

(3) Če zavarovalec ne plača do zapadlosti premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, niti tega ne stori kdo drug, ki ima za to pravni interes, lahko zavarovalnica razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom 30 dni od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne poteče 30 dni od zapadlosti premije.

V. SPLOŠNE IZKLJUČITVE

28. člen – Škoda, ki je zavarovanje ne krije

Zavarovalnica ni dolžna izplačati nadomestila za škodo, če je ta povzročena:

(1) namerno ali s xxxxxxx xxxxxxxxxxx, zavarovanca xxx xxxxxxxxxxx;

(2) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;

(3) zaradi škode, če pride do škodnega dogodka zaradi delovanja jedrske energije;

(4) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na nezgodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

(5) za škode, ki nastanejo zaradi vojne, nasilnih dejanj države ali nasilnih dejanj proti državi in njenim organom, zaradi nasilnih dejanj ob javnih zborovanjih, manifestacijah ali shodih, kakor tudi zaradi nasilnih dejanj ob stavkah in zaporah (blokadah);

(6) posredne škode ali izgub zaradi zavarovalnega primera (zmanjšanje vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti in podobnih izgub).

Vl. NADZAVAROVANJE IN POGODBA Z VEČ ZAVAROVALNICAMI

29. člen – Nadzavarovanje

(1) Če si je pri sklenitvi pogodbe ena stranka pomagala s prevaro in si tako izgovorila zavarovalno vsoto, ki je večja od resnične vrednosti zavarovane stvari, sme druga stranka zahtevati razveljavitev pogodbe.

(2) Če je dogovorjena zavarovalna vsota večja od vrednosti zavarovanih stvari, pa pri tem nobena stranka ni ravnala nepošteno, ostane pogodba v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do zneska resnične vrednosti zavarovanih stvari, premije pa se sorazmerno zmanjšajo.

(3) V obeh primerih obdrži zavarovalnica prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekočo dobo.

30. člen – Večkratno in dvojno zavarovanje

(1) Če je kakšna stvar zavarovana pri dveh ali več zavarovalnicah pred istimi nevarnostmi, za isti interes in za isti čas, tako da seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti te stvari (večkratno zavarovanje), odgovar- ja vsaka zavarovalnica za popolno izpolnitev obveznosti, nastalih iz pogodbe, ki jo je ona sklenila.

(2) Če seštevek zavarovalnih vsot presega vrednost zavarovanih stvari (dvojno zavarovanje), pri tem pa zavarovalec ni ravnal nepošteno, so vsa ta zavarovanja veljavna in ima vsaka zavarovalnica pravico do dogovorjene premije za zavarovalno dobo, ki še traja, zavarovanec pa ima pravico zahtevati od vsake posamezne zavarovalnice zavarovalnino po pogodbi, sklenjeni z njo, vendar skupaj ne več kot znaša škoda.

(3) Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalec obvestiti o tem vsako zavarovalnico, ki je zavarovala isto nevarnost in ji sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter zavarovalne vsote posameznih pogodb, sklenjenih z njimi.

(4) Po izplačilu zavarovalnine zavarovancu nosi vsaka zavarovalnica del zavarovalnine v tistem razmerju, v katerem sta zavarovalna vsota, za katero se je zavezala in skupni seštevek zavarovalnih vsot; zavaroval- nica, ki je plačala več, ima pravico zahtevati od drugih zavarovalnic povrnitev tistega, kar je plačala več.

(5) Za del, ki ga zavarovalnica ne more plačati, odgovarjajo druge zavaro- valnice v sorazmerju s svojimi deli.

(6) Če je zavarovalec sklenil zavarovalno pogodbo, s katero je nastalo dvojno zavarovanje, ne da bi vedel za prej sklenjeno zavarovanje, sme, ne glede na to, ali je prejšnje zavarovanje sklenil on sam ali kdo drug, v enem mesecu od takrat, ko je zvedel za to zavarovanje, zahtevati ustrezno znižanje zavarovalne vsote in premij poznejšega zavarovanja, zavarovalnica pa obdrži prejete premije in ima pravico do premij za tekočo dobo.

(7) Če je prišlo do dvojnega zavarovanja zaradi zmanjšanja vrednosti zava- rovanih stvari v času trajanja zavarovanja, ima zavarovalec pravico do ustreznega znižanja zavarovalnih vsot in premij, začenši od dneva, ko je svojo zahtevo za znižanje sporočil zavarovalnici.

(8) Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja zavarovalec ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati nezmanjšano premijo za tekočo dobo.

31. člen – Podzavarovanje

(1) Če se ugotovi, da je bila v začetku zadevne zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je bilo drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zava- rovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

32. člen – Prehod pogodbe na pridobitelja zavarovane stvari

(1) Pri odtujitvi zavarovane stvari in stvari, za katero je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, preidejo pravice in obveznosti zavarovalca na pridobitelja, če ni drugače dogovorjeno.

(2) Če je odtujen samo del zavarovanih stvari, ki glede zavarovanja niso ločena celota, preneha zavarovalna pogodba glede odtujenih stvari.

(3) Če se zaradi odtujitve stvari poveča ali zmanjša verjetnost, da bo nastal zavarovalni primer, se uporabijo splošne določbe o povečanju ali zmanj- šanju nevarnosti.

(4) Zavarovalec, ki zavarovalnice ne obvesti, da je bila zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi za plačilo premij, ki zapadejo tudi po dnevu odtujitve.

(5) Zavarovalnica in pridobitelj zavarovane stvari lahko odstopita od zavaro- vanja s 15-dnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata odpovedati zavarovanje najpozneje v 30 dneh, odkar sta zvedela za odtujitev. Če se pogodba odpove po prejšnjem odstavku, ta preneha z iztekom 24. ure dneva, ko poteče odpovedni rok. Če se odpoved pošlje priporočeno po pošti, se kot dan odpovedi šteje dan, ko je bila odpoved predana na pošti.

(6) Zavarovalna pogodba se ne more razdreti, če se zavarovalna polica glasi na prinosnika ali po odredbi.

33. člen – Prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)

(1) Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.

(2) Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je zavarovalnica v določeni meri prosta svojih obveznosti nasproti zavarovancu.

(3) Prehod pravic od zavarovanca na zavarovalnico ne sme biti v škodo zavarovancu; če je zavarovalnina, ki jo je zavarovanec dobil od zava- rovalnice, iz kateregakoli vzroka nižja od škode, ki jo je pretrpel, ima zavarovanec pravico dobiti iz sredstev odgovorne osebe izplačan osta- nek zavarovalnine ali odškodnine pred izplačilom terjatve zavarovalnice iz naslova pravic, ki so prešle nanjo.

(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalni- co pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročila oseba, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti, ali oseba, za katere ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njim v istem gospodinjstvu, ali oseba, ki je delavec pri zavarovancu, razen če je katera od teh oseb škodo povzročila namerno.

(5) Če je bila katera od oseb, omenjenih v prejšnji točki, zavarovana pred odgovornostjo, sme zavarovalnica zahtevati od njene zavarovalnice povrnitev zneska, ki ga je izplačala zavarovancu.

34. člen – Zastaranje terjatev

Zastaranje terjatev iz pogodbe o premoženjskem zavarovanju je urejeno z določbami Obligacijskega zakonika.

35. člen – Uporaba teh pogojev

Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.

II. odsek

ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN

36. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXX

Požarno zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi osnovnih požarnih nevarnosti in dodatnih požarnih nevarnosti.

Osnovne požarne nevarnosti	FLEGMA kritje
požar	✔
neposredni udar strele	✔
eksplozija	✔
padec zračnega plovila ali dela plovila	✔
udarec zavarovančevega motornega vozila	✔

Dodatne požarne nevarnosti	FLEGMA kritje
posredni udar strele na inštalacijah zavarovane zgradbe	✔
iztek tekočine – lekaže iz nepremičnih posod in cevovodov	✔
udarec neznanega motornega vozila	2.500 EUR
vandalizem	500 EUR
odtujitev sestavnih delov zavarovane nepremičnine	500 EUR

37. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI VIHARJA IN TOČE TER DODATNIH ELEMENTARNIH NEVARNOSTI

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti.

Vihar in toča	FLEGMA kritje
vihar	✔
toča	✔

Dodatne elementarne nevarnosti	FLEGMA kritje
teža snega	✔
vdor meteorne vode	2.500 EUR
poplava, hudournik, visoka in talna voda	2.500 EUR
snežni plaz	2.500 EUR
zemeljski plaz in utrganje zemljišča	2.500 EUR
padanje kamenja ali skal	2.500 EUR
padec drevesa	2.500 EUR

38. člen – ZAVAROVANJE IZLIVA VODE

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi izliva vode.

Izliv vode	FLEGMA kritje
izliv vode zaradi loma cevi	✔
izliv vode iz sprinklerske gasilne naprave	✔
izliv vode zaradi zamašitve dovodnih in odvodnih cevi	✔
izliv vode zaradi dotrajanosti, korozije, obrabe in izrabljenosti, slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja	500 EUR
izliv vode iz naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje, pri čemer niso kriti stroški za popravilo teh naprav	2.500 EUR
izliv vode iz odprtih pip	500 EUR
škoda na ceveh samih zaradi mehanskega loma	do 6 m
škoda na ceveh samih ter na priključenih napravah zaradi zamrznitve	1.000 EUR
škoda na dovodnih in odvodnih ceveh samih izven zavarovane zgradbe na zavarovanem zemljišču	1.000 EUR

Zavarovalnica nadomesti stroške nove cevi in stroške vgraditve nove cevi do največje dolžine, kot je to določeno v okviru posameznega kritja. Če se vgradi nova cev, ki je daljša kot dogovorjeno, se stroški vgraditve le-te nadomestijo v razmerju med dogovorjeno dolžino in dejansko dolžino vgrajene cevi.

39. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI LOMA STEKLA

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi razbitja ali loma stekla.

Lom stekla	FLEGMA kritje
ravna stekla v oknih in vratih zavarovančevega stanovanja ali v zavarovani eno ali dvostanovanjski hiši do površine	8 m2
steklene stene in pregrade do površine:	5 m2
posebne zasteklitve, kot sestavni del zavarovane nepremičnine	500 EUR

40. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI IN ŠKODE

Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh, in sicer:

– zaradi neposrednega učinkovanja zavarovane nevarnosti;

– zaradi neizogibne posledice nekega zavarovanega škodnega dogodka;

– zaradi gašenja, rušenja ali pospravljanja škodnega mesta pri nekem škodnem dogodku;

– zaradi izginotja zavarovanih stvari med nekim zavarovanim škodnim dogodkom.

41. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so na zavarovalni polici navedeni stanovanjski objekti, in sicer so to lahko:

1) Eno- ali dvostanovanjske zgradbe, vključno z vsemi sestavnimi deli nad in pod zemeljskim površjem. V smislu teh pogojev se kot gradbene zgradbe smatrajo stavbe, ki:

– zaradi ograditve prostora ščitijo ljudi ali stvari pred zunanjimi vplivi;

– xxx xxxxxxxx vstop in daljše bivanje;

– so trdno povezane s tlemi;

– so časovno obstojne.

Ta definicija ne zajema bivalnih vozov, šotorov, napihnjenih šotorskih hal ipd. Zavarovani so tudi sestavni deli zgradb, ki so dodatno vgrajeni v zgradbo in so z njo trdno in trajno povezani.

Vgrajene inštalacije in celotna vgrajena oprema. To so:

– elektroinštalacije s pripadajočimi merilnimi napravami, vendar brez svetilnih teles in brez aparatov, ki uporabljajo električno energijo;

– samogasilne naprave, naprave za javljanje požara, alarmne napra- ve vključno s pripadajočo inštalacijo in vodniki;

– ogrevalne, toplovodne, prezračevalne in vgrajene klimatske napra- ve, vendar ne solarne naprave in sončni kolektorji;

– dvigala, tekoče stopnice ipd., vključno s pripadajočo inštalacijo in vodniki;

– vodovodne inštalacije ali vse naprave za dovod in odvod vode s pripadajočimi merilnimi inštrumenti, armaturami, črpalkami, filtri in priborom;

– plinske inštalacije s pripadajočimi merilnimi napravami, vendar brez aparatov, ki uporabljajo plin kot energijo;

– trdno in po celotni površini položene talne in stenske obloge, ploščice in druge stenske obloge;

– strelovodi, elektromehansko gnana ali ogrevana vrata, xxxxxxx x ograjah, vključno z elementi za rokovanje z njimi ali elementi za ogrevanje;

– telefonske, televizijske in optične instalacije.

2) Etažna lastnina v večstanovanjskih zgradbah. Zavarovani so vsi deli etažne lastnine (tla, stene, strop, napeljave v stanovanju, vgrajena oprema, ki pripada etažni lastnini) ter klet v celoti; skupni deli zgradbe (temelji, streha, fasada), skupni prostori zgradbe (vetro- lov, stopnišče, hodniki, podstrešje, pralnica, kolesarnica), stekla na skupnih delih zgradbe in vgrajena oprema, ki služi celotni zgradbi (centralna kurjava, dvigalo) pa v pripadajočem lastniškem deležu zavarovanca.

(2) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja

1) zemljišča, netlakovana dvorišča;

2) netlakovane in neasfaltirane ceste in poti;

3) zgradbe, v katerih se več kot 33% uporabne površine uporablja za pridobitveno dejavnost, razen če ni drugače dogovorjeno;

4) zgradbe, v katerih se izvaja proizvodna dejavnost;

5) stanovanjske prikolice, avtodomi ipd.

42. člen – DODATNO ZAVAROVANE STVARI IN NEVARNOSTI

Predmet zavarovanja	Zavarovane nevarnosti	FLEGMA kritje
pomožne zgradbe v zasebni uporabi in lasti zavarovanca	- osnovne požarne nevarnosti - nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti - nevarnost izliva vode	5%
ograje, kulture, pergola	- osnovne požarne nevarnosti - udarec neznanega motornega vozila - nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti (razen za kulture in nemasivno grajene ograje)	1.500 EUR
igrala in luči na zavarovalnem kraju	- osnovne požarne nevarnosti - nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti	1.500 EUR
solarne naprave, sončni kolektorji in antenske naprave na zemljišču in zavarovani zgradbi	- osnovne požarne nevarnosti - nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti	3.750 EUR

(1) Pregled kritja

Te stvari so zavarovane na prvi riziko, in sicer dodatno k zavarovalni vsoti za zgradbo. Če gre za zavarovanje etažne lastnine v večstano- vanjskih zgradbah, so škode na teh stvareh zavarovane v ustreznem solastniškem deležu zavarovanca.

(2) Opis predmeta zavarovanja

Pomožne zgradbe so nepremičnine v smislu 1. odstavka, 1. točke,

41. člena teh pogojev. Predmet zavarovanja predstavljajo le, če se od zavarovane stanovanjske nepremičnine oddaljene manj kot 100 m, če ni drugače dogovorjeno. Ne glede na število pomožnih zgradb, so le-te zavarovane do skupne vrednosti, kot je to določeno v zgornji tabeli. Določila o podzavarovanju za stanovanjsko nepremičnino se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje pomožnih zgradb. Zavarovalna vrednost je enaka zavarovalni vrednosti stanovanjske nepremičnine.

Pomožne zgradbe višjih vrednosti je mogoče zavarovati v okviru doda- tnega zavarovanja do zavarovalne vsote navedene v polici. Zavarujejo se lahko na novo ali dejansko vrednost, kot je to določeno v 45. členu teh pogojev. Določila o nadzavarovanju/podzavarovanju se uporabljajo skladno z 29. in 31. členom teh pogojev.

Ograje so varovala pred pogledom ali pristopom vseh vrst (zidovi, žične ograje, ploti, žive meje ipd.), če ne veljajo za zgradbo v smislu 1. odstavka, 1. točke, 41. člena teh pogojev.

Kulture so drevesa in rože.

Igrala so fiksno instalirane naprave namenjene za igro otrok. Solarne naprave so naprave za pridobivanje toplote ali električne energije iz sončne energije. Zasteklitev teh naprav (tudi umetna zaste- klitev) je zavarovana.

Pergola je hodnik oz. strešna konstrukcija na slopih ali stebrih za senco oz. oporo vzpenjavkam.

43. člen – ZAVAROVANI STROŠKI

(1) Ob zavarovalnem primeru so zavarovani sledeči stroški v povezavi z zavarovalnim primerom in niso v neposredni povezavi s stroški ponovne nabave ali popravila zavarovanih stvari.

(2) Zavarovani stroški v okviru zavarovalne vsote

Zavarovani stroški	Zavarovane nevarnosti	FLEGMA kritje
stroški zmanjševanja škode	- osnovne in dodatne požarne nevarnosti - nevarnost viharja in toče ter drugih elementarnih nevarnosti - nevarnost izliva vode	✔
stroški gašenja	osnovne in dodatne požarne nevarnosti	✔
stroški odtajevanja, stroški iskanja, stroški odmašitve in stroški odprave netesnenja	nevarnost izliva vode	4.000 EUR

Ti stroški so zavarovani na prvi riziko v okviru zavarovalne vsote za zgrad- bo oz. višine limita zavarovane nevarnosti. Skupno nadomestilo za te stroške ne more presegati zavarovalne vsote za zgradbo oz. višine limita zavarovane nevarnosti, kot je navedeno v tabelah v 36. , 37., 38. in 39 členu teh pogojev.

Stroški zmanjševanja škode so stroški za razumne ukrepe zavarovanca, da se odstrani neposredna nevarnost nastopa škodnega primera, kot tudi za poskuse, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni.

Stroški gašenja so stroški za boj proti požaru, vključno z eventualno uporabljenimi posebnimi sredstvi za gašenje. Zavarovalnica ni dolžna povrniti stroškov za posredovanja gasilskih društev ali drugih organizacij, ki morajo nuditi brezplačno pomoč ob nastanku zavarovalnega primera. Stroški odtajevanja na zavarovanih ceveh.

Stroški iskanja so stroški iskanja mesta škode na zavarovanih ceveh ob nastanku škodnega primera. Zavarovalnica povrne tudi stroške popravila na zgradbi ali na adaptacijah, ki so nastale ob iskanju mesta škode na zavarovanih ceveh. Prav tako so kriti stroški zemeljskih del pri poškodovanih zavarovanih ceveh na zavarovalnem kraju.

(3) Dodatno k zavarovalni vsoti zavarovani stroški

Dodatno k zavarovalni vsoti za zgradbo so ti stroški zavarovani na prvi riziko. Omejeni so na znesek ali na odstotek od zavarovalne vsote oz. višine limita zavarovane nevarnosti, kot je navedeno v tabeli.

Zavarovani stroški	Zavarovalne vrste	FLEGMA kritje
stranski stroški	- požarno zavarovanje - zavarovanje viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti - zavarovanje izliva vode - zavarovanje potresa (če je dogovorjeno)	10%

Zavarovani stroški	Zavarovalne vrste	FLEGMA kritje
dodatni stroški zaradi izvajanja predpisov uradnih organov	- požarno zavarovanje - zavarovanje viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti - zavarovanje izliva vode - zavarovanje potresa (če je dogovorjeno)	4.000 EUR
stroški izgube najemnine ali stroški najema nadomestnega stanovanja	- požarno zavarovanje - zavarovanje viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti - zavarovanje izliva vode - zavarovanje potresa (če je dogovorjeno)	4.000 EUR do 12 mesecev
stroški zaradi izgube vode	zavarovanje izliva vode	250 EUR
dodatni stroški	- požarno zavarovanje - zavarovanje viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti - zavarovanje izliva vode	200 EUR
stroški začasne zasteklitve, ogrodij, odrov stroški snemanja in ponovnega nameščanja stvari, ki ovirajo montažo novega stekla stroški nujno potrebe zasteklitve	zavarovanje loma stekla	2.500 EUR
stroški čiščenja in odstranjevanja posledic izlitja kurilnega olja iz cevovodov in atestiranih rezervoarjev	dodatne požarne nevarnosti	1.000 EUR

Stranski stroški so:

– stroški čiščenja in rušenja – stroški za nujna podiranja še stoječih stvari, ki so bile prizadete v škodnem primeru, kakor tudi za čiščenje, vključno s sortiranjem ostankov in odpadkov na zavarovalnem kraju, samo če gre za zavarovane stvari.

– stroški demontaže, ponovne montaže, stroški premikanja in stroški zaščite – stroški, ki nastanejo s tem, da je potrebno zaradi popravila ali ponovne nabave zavarovanih stvari premikati ali zaščititi druge stvari. Še posebej so to stroški demontaže in ponovne montaže strojev ali naprav, prebijanja dela zgradbe, rušenja ali ponovne gradnje.

– stroški odstranjevanja – stroški za preiskave, odvoz, obdelavo, pre- delavo, uničenje in deponiranje z zavarovano škodo prizadetih zava- rovanih stvari.

Dodatni stroški zaradi izvajanja predpisov uradnih organov (državnih, lokalnih idr.) so stroški za gradbene ali tehnične izboljšave. Ti stroški nastanejo zaradi spremenjenih zakonskih, gradbenih, protipožarnih ali tehničnih predpisov, tako da se morajo zgradbe ali naprave, ki so bile prizadete z zavarovano škodo delno ali v celoti vzpostaviti v spremenjeni obliki. Nadomestilo zavarovalnice je omejeno na poškodovane stvari ali poškodovane dele stvari.

Stroški izgube najemnine ali stroški najema nadomestnega sta- novanja. Če je zavarovana zgradba zaradi zavarovalnega primera po- škodovana v tolikšnem obsegu, da najemodajalec po predpisih ali na osnovi najemne pogodbe deloma ali v celoti ne prejme najemnine, povrne zavarovalnica tako izgubljeni del najemnine. Zavarovalno kritje je veljavno le, če je zavarovanec najemodajalec zavarovane zgradbe in če v zava- rovalnem primeru v poškodovanih prostorih sam ne biva. V nasprotnem primeru zavarovanje krije povrnitev stroškov za najem enakovrednega nadomestnega stanovanja za čas popravila. Kot najemna vrednost velja zakonsko določena ali običajna najemnina za stanovanje iste vrste, velikosti in lege. Nadomestilo za najemnino se omeji na nadomestljivi obseg škode zavarovanca, vendar ne več, kot je za to določen znesek v zgornji tabeli.

Dodatni stroški ob zavarovalnem primeru so dodatni stroški za pot do uradnih organov, stroški pridobitve osebnih dokumentov, dodatni telefonski stroški ipd. Morajo biti dokazani in povezani z zavarovalnim primerom.

(4) Nezavarovani stroški so:

1) stroški, ki niso določeni v točkah 1. in 2.;

2) stroški posredovanja javnih gasilskih enot in drugih oseb, ki jih k pomoči obvezuje zakon;

3) zdravstveni stroški nastali pri izpolnjevanju obveze reševanja.

44. člen – ZAVAROVALNI KRAJ

Če ni drugače dogovorjeno, velja zavarovanje na območju Republike Slovenije. Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici.

45. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Zavarovalna vrednost za zgradbe je gradbena vrednost nove zgradbe, po cenah v kraju, kjer stoji – zavarovanje na novo vrednost.

(2) Če je posebej dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za zgradbe grad- bena vrednost nove zgradbe po cenah v kraju, kjer stoji, zmanjšana za znesek, ki ustreza izgubljeni vrednosti zgradbe zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) – zavarovanje na dejansko vrednost.

(3) Po teh pogojih se lahko na novo vrednost zavarujejo le zgradbe, pri katerih dejanska vrednost ni nižja kot 40% nove vrednosti. Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je dejanska vrednost zgradbe nižja od 40% nove vrednosti velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

(4) Gradbena vrednost nove zgradbe je znesek, ki obsega stroške grad- benih, obrtniških, instalacijskih del in vgrajene opreme.

(5) Zavarovalna vrednost za dodatno zavarovane stvari, v smislu 42. člena teh pogojev, je enaka zavarovalni vrednosti zavarovane nepremičnine.

46. člen – ZAVAROVALNINA

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju zgradb na novo vrednost po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega prime- ra, zmanjšanih za vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju zgradb na dejansko vrednost po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno.

(2) V škodo se ne vračunajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izbolj- šave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.

(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki 1. odstavka, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila zmanjšani za vrednost ostankov presegli 80% nove vrednosti.

(4) Zavarovani stroški se nadomestijo le, če so dokazani, in sicer v okviru zavarovanega zneska, v skladu s tabelo ali polico.

(5) Za dodatno zavarovane stvari v smislu 42. člena teh pogojev:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju zgradb na novo vrednost – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega pri- mera, zmanjšanih vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju zgradb na dejansko vrednost po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov, vendar največ do vrednosti, kot je to določeno v ustrezni tabeli ali v polici.

3) nadomestilo za zavarovane cevi v okviru zavarovanja izliva vode:

– pri lomu cevi in lomu cevi zaradi korozije se nadomestijo stroški vgraditve do maksimalne dolžine določene v tabeli. Če se vgradi nova cev, ki je daljša, se stroški vgraditve le-te nadomestijo v raz- merju med zavarovano dolžino in dejansko dolžino vgrajene cevi;

– v odstopanju od tabele se pri talnem gretju nadomestijo stroški za največ eno grelno pentljo, če drugačno popravilo tehnično ali gospodarno ni mogoče.

4) za zavarovane stroške po 9. členu se nadomestijo le dokazani stroški v okviru zavarovalne vsote.

5) ne nadomesti se:

– razvrednotenje preostalih nepoškodovanih delov pri stvareh, ki sodijo skupaj ali pri celotah, zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve drugih delov;

– ljubiteljske vrednosti.

47. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obra- čunano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva pri zavarovanju vseh stvari in stroškov, ki so zavarovani na prvi riziko. Zavarovalnica se odpove ugovoru podzavarovanja:

– če zavarovalna vrednost stvari ne presega zavarovalne vsote za več kot 10%.

– če se uporabijo smernice zavarovalnice za določitev zavarovalnih vsot.

(3) Prilagoditev vrednosti zavarovalnih vsot ali osnove za odmero premije se obračunava letno v skladu s v polici navedenim indeksom.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo ali njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh po tem, ko je prejela dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti ter vse podatke, ki so potrebni, da se škoda lahko obračuna. V primeru, ko mora zavarovanec prijaviti škodo policiji (požar, eksplozija, manifesta- cije, vandalizem in demonstracije), se lahko rok za izplačilo podaljša.

(5) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.

48. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX ALI ODŠKODNINE, PONOVNA NABAVA IN ZAHTEVKI UPNIKOV

(1) Sprva ima zavarovanec pravice:

– pri uničenju – do nadomestila dejanske vrednosti, vendar največ do prometne vrednosti, pri čemer se vrednost zemljišča ne upošteva:

– pri poškodbi – do nadomestila stroškov za popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera, zmanjšanih za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti.

– Nadomestilo celotne zavarovalnine ali odškodnine pri zavarovanju na novo vrednost si zavarovanec pridobi pod naslednjimi pogoji:

– da zagotovi, da bo zavarovalnina v celoti uporabljena za ponovno izgradnjo zavarovane zgradbe, ki se mora izvršiti na sedanjem kraju. Če je ponovna izgradnja na sedanjem mestu uradno prepovedana, zadostuje ponovna izgradnja znotraj Republike Slovenije, vendar je zavarovalnina omejena z zneskom, ki je enak stroškom ponovne izgradnje na sedanjem kraju;

– da ponovno izgrajena zgradba služi stanovanjskemu namenu;

– da pride do ponovne izgradnje v roku 3 let po škodnem dogodku. Ta rok se prizna tudi v primeru, če se v tem času podeli obvezujoče naročilo za ponovno izgradnjo.

(2) Xxxxxxxx upnikov. Pri zgradbah, ki so bile v času nastopa škodnega dogodka obremenjene s hipotekami, s po predpisih izvršilnega postopka pridobljenimi pravicami, ali drugimi stvarnimi pravicami in realnimi bremeni, se zavarovalnina slednjim stvarno pravnim upravičencem izplača le v primeru, da le-ti zagotovijo ponovno izgradnjo ali vzpostavitev v prejšnje stanje.

III. odsek

ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH PREMIČNIN

49. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXX

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi požarnih nevarnosti.

Požarne nevarnosti	FLEGMA kritje
požar	✔
neposredni udar strele	✔
posredni udar strele	✔
eksplozija	✔
padec zračnega plovila ali dela plovila	✔
iztek tekočine – lekaže iz nepremičnih posod in cevovodov	✔

50. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI VIHARJA IN TOČE TER DODATNIH ELEMENTARNIH NEVARNOSTI

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti.

Nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti	FLEGMA kritje
vihar	✔
toča	✔
teža snega	✔
padanje kamenja ali skal	✔
vdor meteorne vode	2.500 EUR
poplava, hudournik, visoka in talna voda	2.500 EUR
snežni plaz	2.500 EUR
zemeljski plaz in utrganje zemljišča	2.500 EUR

51. člen – ZAVAROVANJE IZLIVA VODE

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi izliva vode.

Nevarnost izliva vode	FLEGMA kritje
izliv vode zaradi loma cevi	✔
izliv vode iz sprinklerske gasilne naprave	✔
izliv vode zaradi dotrajanosti, korozije, obrabe in izrabljenosti, slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja	2.500 EUR
izliv vode zaradi zamašitve dovodnih in odvodnih cevi.	✔
izliv vode iz naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje (akvariji, vodne postelje ipd.), pri čemer niso kriti stroški za popravilo teh naprav	2.500 EUR
izliv vode iz odprtih pip	250 EUR
škode zaradi izgube vode	250 EUR
škoda na priključenih napravah zaradi zamrznitve	1.000 EUR

52. člen – ZAVAROVANJE VLOMNE TATVINE IN ROPA

(1) Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi vlomne tatvine, ropa ali roparske tatvine ali pri poskusu teh dejanj.

Nevarnost vlomne tatvine in ropa	FLEGMA kritje
vlomna tatvina ali poskus vlomne tatvine	✔
vandalizem v zvezi z vlomno tatvino	✔
rop v zavarovanem stanovanju	✔
rop izven zavarovanega stanovanja (ves svet)	500 EUR
poškodbe zgradb in masivno grajenih ograj	1.000 EUR
tatvina perila	250 EUR

(2) Gotovina, vrednostni papirji in stvari večjih vrednosti, kot to izhaja iz 5. in

6. odstavka 57. člena teh pogojev, v nenaseljenih zgradbah (počitniške zgradbe, nenaseljena etažna lastnina in nenaseljene eno- ali dvosta- novnjske hiše) niso zavarovani. Kot nenaseljena zgradba se smatra zgradba naseljena manj kot 270 dni na leto.

(3) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo z udeležbo bližnjih oseb zavaro- vanca kot storilcev, pobudnikov, soudeležencev, xxxxxxxxx. Kot bližnje osebe veljajo:

1) osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu z zavarovancem,

2) osebe, ki so zaposlene pri zavarovancu ali so s strani zavarovanca pooblaščene, da opravljajo nadzor nad zavarovanimi prostori.

(4) Nevarnost vlomna tatvine ali ropa ni zavarovana za premičnine v kme- tijsko gospodarskih poslopjih.

53. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI LOMA STEKLA

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi razbitja ali loma stekla.

Nevarnost loma stekla	FLEGMA kritje
ravna stekla v oknih in vratih zavarovančeve eno- ali dvostanovanjske hiše ali zavarovančeve etažne lastnine v večstanovanjski zgradbi. Zavarovana so le posamezna stekla ali posamezni elementi površine največ do:	8 m2
steklene stene in pregrade. Zavarovana so le posamezna stekla ali posamezni elementi do maksimalne površine:	8 m2
ravne zasteklitve pohištva, vitrin, slik ter ravna ogledala	500 EUR
zasteklitve (tudi iz umetnih stekel) zimskih vrtov, streh, balkonov in tuš kabin	1.000 EUR
steklokeramične plošče – brez ostalih sestavnih delov štedilnika	1.000 EUR
obloge iz steklenih ploščic, slikarije na steklu, svinčene medeninaste in druge umetniške zasteklitve ter sanitarna keramika (umivalnik, kad, straniščna školjka, pisoar, bide)	500 EUR
zasteklitve akvarijev, vključno s škodo na stvareh in živalih, ki so se nahajale v akvariju	500 EUR

54. člen – ZAVAROVANJE ZAMRZNJENEGA BLAGA

(1) Zavarovanje, v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja, krije škodo na zmrznjenem blagu v zamrzovalnih skrinjah in omarah, ki se upora- blja za osebno porabo zaradi odpovedi ali zatajitve delovanja hladilne naprave zaradi napake v materialu, izdelavi, zaradi kratkega stika, prenapetosti ali nespretnosti/nerodnosti, in sicer do višine 200 EUR.

(2) Zavarovanje ne krije:

1) škod na zamrznjenem blagu kot posledica običajne obrabe hladilne naprave, zaradi prekomernega kopičenja oblog v hladilni napravi, rje ali korozije.

2) škod zaradi naravnega staranja zamrznjenega blaga, zaradi naravno pogojenih sprememb na zamrznjenem blagu, zaradi nepravilnega ravnanja z zamrznjenim blagom ali njegovo embalažo.

55. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI IN ŠKODE

Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh, in sicer zaradi:

– neposrednega učinkovanja neke zavarovane nevarnosti;

– neizogibne posledice nekega zavarovanega škodnega dogodka;

– gašenja, rušenja ali pospravljanja škodnega mesta pri nekem škodnem dogodku;

– izginotja zavarovanih stvari med nekim zavarovanim škodnim dogodkom.

56. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:

1) stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in ki so v lasti:

– zavarovanca,

– zakonskega, izvenzakonskega ali istospolnega partnerja zavarovanca,

– otrok in drugih sorodnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

2) stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in ki so v tuji lasti so zavarovane le, če niso zavarovane s strani njihovega lastnika;

3) stekla in podobne stvari so zavarovana v skladu s 6. členom teh pogojev. Niso zavarovana stekla v prostorih, ki se uporabljajo v pridobitne namene;

4) sledeči deli zgradbe:

– z zgradbo trdo in trajno povezane vidne talne, stenske in stropne obloge, opleski in slikarije,

– z zgradbo trdo in trajno povezane stanovanjske ogrevalne, toplo- vodne, prezračevalne in klimatske naprave,

– z zgradbo trdo in trajno povezane sanitarne naprave, straniščne, kopalniške in pralne naprave;

5) gotovina in vrednostni papirji so zavarovane do zavarovalne vsote, kot navedeno v tabeli tega člena;

6) stvari večjih vrednosti, kot npr. nakit, plemenite kovine in izdelki iz njih, dragulji in druge dragocenosti, umetniški predmeti, kot so to slike, umetniške fotografije, starinski glasbeni instrumenti, starinske knjige, manuskripti, kipi, starinsko pohištvo ipd., modeli in zbirke kot filatelistične, numizmatične zbirke ipd., dražje ročne ure in porcelan, dragocene preproge, dragocena arhivska vina in starinsko orožje; so po zavarovalnem primeru zavarovane do zavarovalne vsote, kot navedeno v tabeli tega člena.

Predmet zavarovanja	FLEGMA kritje
gotovina in vrednostni papirji	500 EUR
stvari večjih vrednosti	1.500 EUR (250 EUR/kos)

(2) Predmet zavarovanja niso:

1) stvari iz 4. odstavka, 1. točke tega člena, če:

– je škoda izplačana iz zavarovanja stanovanjskih nepremičnin,

– se premičnine nahajajo v eno- ali dvostanovanjski zgradbi in je lastnik premičnin tudi lastnik stanovanjske nepremičnine;

2) stvari najemnikov, podnajemnikov in xxxxxx, ki plačujejo najemnino ali nočnino, razen če ni drugače dogovorjeno;

3) vsi deli zgradbe in njihovi deli (peči, bojlerji, hidroforji, cisterne z gorivo ipd.);

4) listine in dokumenti;

5) televizijske in druge antene izven zaprtih prostorov;

6) gradbeni material in oprema namenjena za vgraditev na zgradbo in v zgradbo;

7) stvari namenjene opravljanju obrtniške ali druge dejavnosti (tudi oprema sob in apartmajev za komercialno oddajanje), razen za hobi dejavnosti ali če ni drugače dogovorjeno;

8) kopenska motorna vozila (tudi kolesa s pomožnim motorjem in skuterji), prikolice, samovozni stroji, zračna in vodna plovila z vso pripadajočo opremo in pripadajočimi pritiklinami. Manjša vodna plovila, ki služijo razvedrilu, kot so jadralne deske, kajaku in kanuji, so predmet zavarovanja, vendar le, ko so shranjeni v stanovanjskih ali pomožnih prostorih. Prav tako niso predmet zavarovanje razni deli za te stvari;

9) živali;

10) stvari v počitniških prikolicah in šotorih, prikolicah in samohodnih delovnih strojih vseh vrst ter vodnih in zračnih plovilih vseh vrst;

11) orožje in strelivo, za katerega zavarovanec nima uradnega dovoljenja (orožni list);

12) stanovanjska oprema, stanovanjski in osebni predmeti v stanovanj- skih hišah, na katerih se izvajajo adaptacijska, rekonstrukcijska dela, dograditve ipd., če so ta dela vplivala na nastanek škode.

57. člen – ZAVAROVANI STROŠKI

(1) Ob zavarovalnem primeru so zavarovani sledeči stroški v povezavi z zavarovalnim primerom. Ti stroški niso v neposredni povezavi s stroški ponovne nabave ali popravila zavarovanih stvari.

(2) Zavarovani stroški v okviru zavarovalne vsote:

Vrsta stroška	FLEGMA kritje
stroški zmanjševanja škode	✔
stroški gašenja	✔

Ti stroški so zavarovani na prvi riziko v okviru zavarovalne vsote za sta- novanjske premičnine. Skupno nadomestilo za te stroške ne more presegati zavarovalne vsote za stanovanjske premičnine oz. višine limita zavarovane ne- varnosti, kot je navedeno v tabelah v 49., 50., 51., 52. in 53. členu teh pogojev. Stroški zmanjševanja škode so stroški za razumne ukrepe zavarovanca, da se odstrani neposredna nevarnost nastopa škodnega primera, kot tudi za poskuse, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni.

Stroški gašenja so stroški za boj proti požaru, vključno z eventuelno uporabljenimi posebnimi sredstvi za gašenje. Zavarovalnica ni dolžna povrniti stroškov za posredovanja gasilskih društev ali drugih organizacij, ki morajo nuditi brezplačno pomoč ob nastanku zavarovalnega primera.

(3) Zavarovani stroški dodatno k zavarovalni vsoti

Dodatno k zavarovalni vsoti za stanovanjske premičnine so ti stroški zava- rovani na prvi riziko. Omejeni so na znesek ali na odstotek od zavarovalne vsote oz. višine limita zavarovane nevarnosti, kot je navedeno v tabeli.

Vrsta stroška	FLEGMA kritje
stranski stroški	10%
stroški za najem nadomestnega stanovanja ali stroški izgube najemnine	4.000 EUR do 12 mesecev
stroški zamenjave ključavnic	200 EUR
stroški preklica dokumentov	✔
stroški nabave novih dokumentov	✔
stroški zasilne zasteklitve	✔
stroški izgube podatkov na nosilcih podatkov na računalnikih	200 EUR
dodatni stroški	200 EUR

Stranski stroški so:

– stroški čiščenja in rušenja – stroški za nujna podiranja še stoječih stvari, ki so bile prizadete v škodnem primeru, kakor tudi za čiščenje, vključno s sortiranjem ostankov in odpadkov na zavarovalnem kraju – samo če gre za zavarovane stvari;

– stroški demontaže, ponovne montaže, premikanja in zaščite – stroški, ki nastanejo s tem, da je potrebno zaradi popravila ali ponovne nabave zavarovanih stvari premikati ali zaščititi druge stvari. Še posebej so to stroški za demontažo in ponovno montažo strojev ali naprav, prebijanje dela zgradbe, rušenje ali ponovno gradnjo;

– stroški odstranjevanja – stroški za preiskave, odvoz, obdelavo, predelavo, uničenje in deponiranje z zavarovano škodo prizadetih zavarovanih stvari. Stroški za najem nadomestnega stanovanja ali stroški izgube najemnine. Če v zavarovanem stanovanje zaradi zavarovalnega primera ni mogoče bivati, nadomesti zavarovalnica stroške za najem nadome- stnega stanovanja. Nadomestno stanovanje mora biti enake vrste in velikosti ter se nahajati na isti lokaciji ali bližnji okolici zavarovalnega kraja. Zavarovalnica nadomesti te stroške do zneska navedenega v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja, vendar ne več kot za 12 mesecev po nastanku zavarovalnega primera.

Stroški zamenjave ključavnic. Če pride do izginitve ključev zavaro- vanega stanovanja zaradi vlomne tatvine v zavarovano stanovanje ali ropa, zavarovalnica nadomesti stroške zamenjave ključavnic. Zavarovani so tudi stroški izdelave ključev dvojnikov in stroške nujnega nasilnega odpiranje vrat, vključno s stroški popravila le-teh.

Stroški preklica dokumentov so stroški objave javnega preklica za dokumente, ki so bili ob zavarovalnem primeru uničeni ali izginuli in jih je potrebno na takšen način preklicati (uradni dokumenti, hranilne knjižice ipd.).

Stroški odtajevanja na zavarovanih ceveh.

Stroški izgube podatkov na nosilcih podatkov na računalnikih. Če so v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja poškodovani, uničeni ali izginuli nosilci podatkov ter posledično uničeni ali izginuli podatki in programi na omenjenih nosilcih, zavarovalnica v okviru zavarovalne vsote nadomesti stroške ponovnega vnosa ali ponovne nabave izgubljenih podatkov in programov.

Dodatni stroški ob zavarovalnem primeru so stroški za pot do uradnih organov, stroški pridobitve osebnih dokumentov, dodatni telefonski stroški, morebitni stroški zlorabe telefona in interneta ter stroški psi- hološkega svetovanja po vlomu ipd.. Stroški morajo biti dokazani in povezani z zavarovalnim primerom.

(4) Nezavarovani stroški

1) stroški, ki niso določeni v točkah 1. in 2.,

2) stroški posredovanja javnih gasilskih enot in drugih oseb, ki jih k pomoči obvezuje zakon.

58. člen – ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Izven zavarovanega stanovanja, znotraj zgradbe masivne ali mešane gradbene kategorije, so na podstrešju, stopniščih, v kleti, dislociranih garažah in drugih pomožnih zgradbah zavarovane stvari v skladu s sledečo tabelo. Kot dislocirane garaže in druge pomožne zgradbe se smatrajo takšne, ki so od zavarovanega stanovanja oddaljene manj kot 100 m.

Predmet	FLEGMA kritje
vrtno pohištvo, vrtno orodje, otroški vozički, perilo	✔
stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in so v izključni lasti zavarovanca. Niso pa zavarovane gotovina in vrednostni papirji ter stvari večjih vrednosti (glej 11. člen)	2.000 EUR
igrače (brez elektronskih naprav in aparatov, računalnikov in računalniške opreme)	✔
kolesa so zavarovana le znotraj zgradbe, v kateri se nahaja zavarovano stanovanje, in sicer znotraj zaklenjenega prostora	600 EUR

(2) Na prostem, na zavarovalnem kraju, na stopnišču in v skupnih prostorih so zavarovane le naslednje stvari: vrtno pohištvo, vrtno orodje, otroški vozički in perilo.

(3) Na prostem, izven zavarovalnega kraja, je zavarovana tatvina otroških vozičkov. Zavarovalna vsota znaša 200 EUR.

(4) Zavarovanje velja tudi, ko se zavarovane stvari prevažajo v osebnih vozilih. Zavarovalna vsota za to znaša 1% zavarovalne vsote za stano- vanjske premičnine. Dajatev zavarovalnice je omejena na največ dva škodna dogodka v zavarovalnem letu. V nobenem primeru pa ni zava- rovana gotovina, vrednostni papirji in stvari večjih vrednosti, avtoradio in navigacijska naprava

(5) Zavarovanje izven zavarovalnega kraja. Če so stvari odnesene iz zava- rovančevega stanovanja in to ni izvršeno v zvezi s preselitvijo v drugo stanovanje ali če se stvari uporabljajo zunaj zavarovanega stanovanja, zavarovanje za te stvari, razen proti ropu, preneha.

(6) Zavarovanje velja med prevozom z namenom preselitve pri zamenjavi stanovanja znotraj Republike Slovenije. Zavarovane so stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in so v izključni lasti zavarovanca. Niso pa zavarovane gotovina in vrednostni papirji ter stvari večjih vrednosti (glej 10. člen). Zavarovanje ne velja za nevarnosti loma stekla in tatvine. Po zaključku selitve velja nov naslov kot zavarovalni kraj, vendar je to potrebno javiti zavarovalnici v roku 14 dni po preselitvi.

(7) Zavarovanje velja, če ni drugače dogovorjeno, le na območju Republike Slovenije.

59. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Nova vrednost

Zavarovalna vrednost stanovanjskih premičnin je nabavna cena nove stvari enake vrste na dan nastanka zavarovalnega primera. Stanovanjske premičnine, katerih vrednost je ob nastanku škodnega dogodka manjša od 40 % nove vrednosti, so zavarovane na dejansko vrednost.

(2) Dejanska vrednost

Dejanska vrednost je nabavna cena nove stvari zmanjšana za znesek, ki ustreza izgubljeni vrednosti premičnine zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelost (amortizacije).

Če je to posebej dogovorjeno, se lahko stanovanjske premičnine zava- rujejo tudi na dejansko vrednost.

(3) Tržna vrednost

Stvari večjih vrednosti so zavarovane na tržno vrednost. Tržna vrednost je prodajna cena stvari na dan škodnega dogodka.

(4) Ugotavljanje škode in nadomestilo škode pri zavarovanju ume- tniških predmetov

Poškodbe na zavarovanih predmetih morajo biti, če med zavaroval- nico in zavarovancem ni soglasja, ugotovljene s strani strokovnjakov. Le-ti ugotovijo vrednost, ki bi jo zavarovani predmeti imeli v trenutku škodnega primera v nepoškodovanem stanju (»zdrava« vrednost), kot tudi vrednost, ki jo zavarovani predmeti v poškodovanem stanju imajo (»bolna« vrednost). Če so bili zavarovani predmeti pred nastankom škodnega primera že prodani, velja kot »zdrava« cena tržna cena.

(5) Strokovnjaki ugotavljajo, če in s kakšnimi stroški bi se dalo poškodovane predmete obnoviti/ponovno vzpostaviti v prejšnje stanje. Zavarovalnica povrne bodisi stroške, ki so jih določili strokovnjaki, bodisi dejanske stroške obnavljanja/ponovne vzpostavitve v prejšnje stanje, če le-ti ne presegajo višine stroškov, ki so jo ugotovili strokovnjaki. Zavarovalnica je upravičena, vendar ne dolžna, prevzeti v svojo last poškodovane predmete proti plačilu »zdrave« vrednosti.

(6) Če obstaja nejasnost o tem, ali je poškodovane predmete mogoče tako obnoviti/ponovno vzpostaviti v prejšnje stanje, da ne pride do zmanjšanja vrednosti le teh, je zavarovalnica upravičena dati na lastne stroške izvesti obnavljanje/ponovno vzpostavitev v prejšnje stanje in naročiti strokovnjakom ponovno ugotavljanje vrednosti obnovljene- ga predmeta. Če ti izjavijo, da zavarovani predmet po obnavljanju/ ponovni vzpostavitvi v prejšnje stanje nimajo zmanjšane vredno- sti, je zavarovalnica prosta vsake dolžnosti plačila zavarovalnine ali odškodnine.

(7) Če strokovnjaki izjavijo, da ima zavarovan predmet po vzpostavitvi v prejšnje stanje zmanjšano vrednost, se le-ta zavarovancu povrne, vendar stroški obnove/ponovne vzpostavitve ne smejo presegati zava- rovalne vsote poškodovane stvari. Če popravilo po mnenju strokovnjaka ni možno, povrne zavarovalnica samo izgubo vrednosti, vendar le do višine zavarovane vrednosti zavarovane stvari.

60. člen – ZAVAROVALNINA

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari

– pri zavarovanju na novo vrednost – po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov. Za sledeče stvari se v primeru uničenja nadomesti dejanska vrednost na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za tržno vrednost ostankov:

– računalniki in računalniška oprema, ki je starejša kot 3 leta,

– električni aparati, ki so starejši kot 5 let,

– oblačila in obutev (tudi športna), ki je starejša kot 3 leta,

– športna oprema starejša kot 3 leta.

računalniki in računalniška oprema
starost v letih	4	5 in več
% nove vrednosti (nova vrednost je 100%)	30	2

električni aparati
starost v letih	6	7	8 in več
% nove vrednosti (nova vrednost je 100%)	40	30	20

– pri zavarovanju na dejansko vrednost – po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov.

računalniki in računalniška oprema
starost v letih	1	2	3	4 in več
% nove vrednosti (nova vrednost je 100%)	80	60	40	20

električni aparati
starost v letih	1	2	3	4	5	6	7	8 in več
% nove vrednosti (nova vrednost je 100%)	90	80	70	60	50	40	30	20

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju stanovanjskih premičnin na novo vrednost – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastan- ka zavarovalnega primera, zmanjšanih vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju stanovanjskih premičnin na dejansko vre- dnost – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelost (amortizacije) ter vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

(2) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izbolj- šave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.

(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki 1. odstavka, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila zmanjšano za vrednost ostankov dosežejo ali presežejo dejansko vre- dnost stvari.

(4) Zavarovani stroški se nadomestijo le če so dokazani in sicer v okviru zavarovanega zneska v skladu s tabelo ali polico.

(5) Ne nadomestijo se:

– škode, ki se nadomestijo iz obstoječega zavarovanja stanovanjske nepremičnine;

– pri stvareh, ki sodijo skupaj ali pri celotah, se ne upošteva razvre- dnotenje preostalih nepoškodovanih delov, zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve drugih delov;

– ljubiteljska vrednost.

61. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obraču- nano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zava- rovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanje se upošteva pri škodah in stroških ki so zavarovani do limita v odstotku od zavarovalne vsote stanovanjskih premičnin. Načelo podzavarovanje se ne upošteva pri zavarovanju vseh stvari in stroškov, ki so zavarovani na prvi riziko. Zavarovalnica se odpove ugovoru podzavarovanja:

– če zavarovalna vrednost stvari ne presega zavarovalne vsote za več kot 10%;

– če se uporabijo smernice zavarovalnice za določitev zavarovalnih vsot.

(3) Prilagoditev vrednosti zavarovalnih vsot se obračunava letno in sicer v skladu s v polici navedenim indeksom.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo ali njen ustrezni del zavaro- vancu v 14 dneh po tem, ko je prejela dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti ter vse podatke, ki so potrebni, da se škoda lahko obračuna. V primeru, ko mora zavarovanec prijaviti škodo policiji (požar, eksplozija, manifestacije, vandalizem in demonstracije, tatvina, rop, vandalizem) podaljša.

(5) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.

62. člen – PLAČILO ZAVAROVALNINE ALI ODŠKODNINE, PONOVNA NABAVA ALI POPRAVILO

(1) Sprva ima zavarovanec pravice do:

– pri uničenju – do nadomestila dejanske vrednosti, vendar največ do prometne vrednosti

– pri poškodbi – do nadomestila stroškov za popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera, zmanjšanih za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti. To določilo ne velja za stvari umetniške in zgodovinske vrednosti.

(2) Nadomestilo celotne zavarovalnine ali odškodnine pri zavarovanju na novo vrednost si zavarovanec pridobi pod naslednjimi pogoji:

– da zagotovi, da bo zavarovalnina v celoti uporabljena za ponovno nabavo ali za popravilo,

– da ponovno nabavljene ali popravljene stvari služijo stanovanjskemu namenu,

– da pride do ponovne nabave ali popravila v roku 3 let po nastanku zavarovalnega primera.

(3) Ponovna pridobitev ukradenih stvari. V primeru najdbe predmetov po že izplačani odškodnini, jih je zavarovanec dolžan prevzeti nazaj in zavarovalnici povrniti izplačani denar z odbitkom zneska, ki ustreza zmanjšanju vrednosti zaradi morebitne poškodovanosti predmetov. V primeru, ko zavarovanec ne vzame nazaj svojih predmetov, ker to ni v skladu z možnostmi, obdrži izplačano odškodnino, vendar lastninska pravica nad najdenimi stvarmi preide na zavarovalnico.

IV. odsek

OPREDELITEV ZAVAROVANIH NEVARNOSTI

ZA STANOVANJSKE NEPREMIČNINE IN PREMIČNINE

63. člen – Opis požarnih nevarnosti

POŽAR. Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

– bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

– pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1) odstavka tega člena.

Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi. NEPOSREDNI UDAR STRELE. Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo. Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči neposredni udar strele s toplotno ali rušilno močjo, ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zava- rovano stvar. Zavarovanje ne krije škode:

– na zavarovanih stvareh zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statični napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara zaradi delovanja električnega toka;

– ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.

POSREDNI UDAR STRELE. Posredni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih. Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno:

– s prenosom električne energije po električnih vodih;

– zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah.

Predmet zavarovanja so samo inštalacije, ki so del zgradbe, vključno s hidroforji, bojlerji, pečmi za centralno ogrevanje, vgrajenimi klimatskimi napravami, števci, domofoni, avtomatski odpiralniki vrat, vgrajene alarmne naprave, televizijske in radijske antenske naprave (antene z mešalci signala, antenski ojačevalniki, usmerniki za antenske ojačevalnike).

IZTEK TEKOČINE – LEKAŽE IZ NEPREMIČNIH POSOD IN CEVOVODOV.

Zavarovana nevarnost je iztek tekočine ali plina zaradi loma cevovodov ali nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) zaradi počenja posode, cevovoda ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin. Cevovodi in nepremične posode se morajo uporabljati v skladu z namemb- nostjo za katero so bili projektirani/konstruirani/izdelani.

Zavarovalnica krije škodo na zavarovani nepremičnini, sami tekočini ali plinu v lasti zavarovanca in škodo na cevovodu ali nepremični posodi sami. Zavarovalnica ne krije:

– škod zaradi dotrajanosti, slabega vzdrževanja, slabega tesnjenja, sla- bega tesnila, po nestrokovno izvedenih popravilih na cevovodih ali nepremičnih posodah;

– škod zaradi izteka tekočine iz odprtih ventilov, zasunov, odprtih cevi ipd.;

– škod na priključenih napravah ali armaturah;

– na stvareh znotraj rastlinjakov in steklenjakov, znotraj hladilnic in hladilnih komor, znotraj hlevov;

– škod zaradi onesnaženja zavarovanih stvari, ki se lahko očistijo, pri čemer pa onesnaženje ne vpliva na funkcionalnost onesnaženih stvari;

– odgovornostnih in ekoloških škod zaradi zavarovane nevarnosti. EKSPLOZIJA. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom. Zavarovanje ne krije škode zaradi:

– miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

– izbruha iz peči in podobnih naprav;

– eksplozije biološkega izvora;

– preboja zvočnega zidu;

– eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.

PADEC ZRAČNEGA PLOVILA ALI DELA PLOVILA. Zavarovanje krije

škodo, ki nastane, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali vanjo udari. Šteje se, da je nastal škodni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno vozilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zavarovano stvar.

UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA. Zavarovanje

krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca zavarovan- čevega motornega vozila. Samopridržaj pri tej vrsti škod znaša 50 EUR. UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA. Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovanca, v zavarovano zgradbo.

VANDALIZEM. Zavarovanje krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari zaradi zlonamernih in objestnih dejanj tretjih oseb. Razen škod na zavarovanih stvareh, so krite tudi škode na masivno grajenih ograjah. Če ima zgradba več lastnikov, zavarovanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi najemniki in njihovi svojci. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, izvenzakonski ter istospolni partner, soro- dniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja.

Zavarovanje ne krije škode:

– na steklih v oknih in vratih ter steklenih pregradnih stenah;

– na zunanjih antenah;

– na umetniških delih na zgradbah (reliefi, spomeniki, štukature ipd.);

– na dvigalih;

– ki nastane zaradi ožganin s cigaretami, vžigalniki ali vžigalicami;

– ki jo povzročijo motorna vozila.

O škodnem primeru je potrebno obvezno obvestiti policijo. Samopridržaj ob zavarovalnem primeru znaša 50 EUR.

64. člen – Opis nevarnosti viharja in toče

ter dodatnih elementarnih nevarnosti

VIHAR. Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval okoliške dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda. Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali nepo- srednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Zavarovanje ne krije škode:

– zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;

– na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;

– na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;

– na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

TOČA. Toča je padavina v obliki ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je naredila toča. Zavarovanje ne krije škode:

– na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;

– na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

TEŽA SNEGA. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:

– neposrednega delovanja teže snega;

– neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar;

– padca ledenih sveč.

Zavarovanje ne krije:

– škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;

– posledičnih škod, ki nastanejo zaradi taljenja snega;

– škod, ki so posledica slabega stanja ali slabega vzdrževanja zgradb. VDOR METEORNE VODE. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Zavarovanje krije tudi škodo zaradi:

– izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– taljenja ledu in snega. Zavarovanje ne krije škode:

– če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

– zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

– zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

– zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakr- šnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

– zaradi slabega vzdrževanja zgradb in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

– zaradi poplave, izliva vode in zemeljskega plazu, kot so opredeljeni v teh pogojih;

– zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

– zaradi hišne gobe;

– zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– na samih žlebovih in ceveh za odvod deževnice;

– na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;

– ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del. Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukrepov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.

POPLAVA, HUDOURNIK, VISOKA IN TALNA VODA. Poplava je, če

stalne vode (reke, jezera, morje in drugo) po naključju in nepričakovano poplavijo zemljišče, na katerem se nahajajo zavarovane stvari, ker so prestopile bregove ali predrle nasipe ali jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime ali valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi nepričakovano poplavljanje zemljišča zaradi utrganja oblaka, kakor tudi naključno in nepričakovano poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).

Na vodogradbenih zgradbah krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov. Zavarovanje krije le škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.

Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v zavarovano zgradbo. Zavarovanje ne krije škode:

– zaradi hišne gobe,

– zaradi posedanja tal kot posledica poplave ali hudournika,

– zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave.

SNEŽNI PLAZ. Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

ZEMELJSKI PLAZ. Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in guba- njem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zavarovanje ne krije škode:

– če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

– zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);

– zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal;

– zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;

– zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudni- ških jamah;

– če so bili gradbeni zgradbe narejene brez ustrezne dokumentacije. Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

UTRGANJE ZEMLJIŠČA. Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali skal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki so se utrgale in ga pri tem uničile ali poškodovale. Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali skal.

PADANJE KAMENJA ALI SKAL. Padanje kamenja ali skal je naravno pogojeno odstopanje in padanje zemeljskih ali kamnitih mas na skalnih stenah ali strmih pobočjih.

PADEC DREVESA. Zavarovanje krije neposredno škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega, nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega padca drevesa.

65. člen – Opis nevarnosti izliva vode IZLIV VODE. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi:

– izliva vode zaradi loma cevi iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacij- skih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, ki so stalno priključene na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav. Prav tako je krita škoda zaradi izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;

– izliva vode zaradi zamašitve dovodnih in odvodnih (kanaliza- cijskih) cevi;

– izliva vode iz odprtih pip;

– zamrznitve priključenih naprav. Zavarovanje ne krije škode na napra- vah, če je škoda izplačana iz zavarovanja stanovanjskih nepremičnin ali če je je zavarovanec lastnik zavarovane nepremičnine;

– izgube vode, ki nastane zaradi izgubljene vode, kot posledica poškod- be (loma, pokanja ali odpovedi naprave za upravljanje in varnost) cevi, v katerih se je iztečena voda nahajala.

Zavarovanje ne krije škode:

– ki niso imenovane v 1. točki tega člena;

– na samih ceveh, napravah in kotlih zaradi loma ali počenja;

– zaradi hišne, lesne gnilobe, trohnenja ali gobavosti;

– nastale pred začetkom zavarovalnega kritja, tudi če postanejo evidentne po začetku zavarovalnega kritja;

– zaradi podtalnice, poplav, visoke vode, hudournika, vdora meteorne vode in povratnega udara zaradi tega;

– zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– zaradi potresa, zemeljskega plazu, ugreza tal ali izrednih naravnih dogodkov.

66. člen – Opis nevarnosti loma stekla

LOM STEKLA. Zavarovanje krije škodo nastalo zaradi razbitja ali počenja stekla.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) pri premeščanju ali nameščanju zavarovanega stekla;

2) zaradi prask, izjed ali podobnih poškodb na površini zavarovanih stvari;

3) na zavarovanih stvareh v prostorih, ki se uporabljajo za kmetijsko, obrtno, turistično ali drugo dejavnost;

4) na stekleni opremi, kot so npr. ogledala, vitrine ipd.;

5) na oblogah iz steklenih ploščic, slikarijah na steklu, svinčenih, medenina- stih in drugih umetniških zasteklitvah; na stekleni embalaži, steklenicah, kozarcih ipd.;

6) na svetlobnih elementih (vse vrste žarnic, lestenci ipd.);

7) na zavarovanih stvareh v prostorih, ki se uporabljajo za kmetijsko, obrtno, turistično ali drugo dejavnost;

8) na toplih gredah in rastlinjakih.

Zavarovalna vrednost stvari je nabavna cena, povečana za stroške prevoza, prenosa in montaže.

Škoda se obračuna v višini stroškov za montažo novega stekla. Morebitno zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari zaradi obrabe ali starosti se ne upošteva.

67. člen – Opis nevarnosti vlomne tatvine in ropa

VLOMNA TATVINA. O vlomni tatvini v smislu teh zavarovalnih pogojev govorimo le v primeru, če storilec vstopi v zavarovane prostore znotraj zgradbe na naslednji način:

– vstopi tako, da vdre ali razbije vrata, okna, stene, tla ali strop;

– vdre v zavarovan prostor s prirejenim ključem ali s pomočjo vlomilskega orodja, pri čemer morajo biti poškodbe ali uničenje ključavnic(e) vidne;

– z uporabo pravega ključa, t.j. originala ali dvojnika, ki ga je pridobil z vlomno tatvino v prostore neke druge zgradbe, kot je opisano v pred- hodnih alinejah ali z ropom.

VANDALIZEM. Vandalizem je namerno uničenje ali poškodovanje zavaro- vanih stvari po tem, ko je storilec na zgoraj opisan način vstopil v zavarovane prostore. Vandalizem brez elementov vlomne tatvine ni zavarovan. ROP. Rop je odvzem zavarovanih stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca uporabi sila z neposrednim napadom na življenje in telo. Kot rop se smatra tudi dejanje, pri katerem storilec, zaloten pri tatvini, z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, proti zavarovancu uporabi silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom za življenje ali telo. POŠKODBE ZGRADB IN MASIVNO GRAJENIH OGRAJ. Poškodbe

zgradb in masivno grajenih ograj ob vlomni tatvini, ropu ali poskusu teh dejanj. Pri stanovanjskem zavarovanju v večstanovanjskih zgradbah (blo- kih) se nadomesti škoda, ki ustreza lastniškemu deležu zavarovanca na skupnih prostorih.

XXXXXXX XXXXXX. Tatvino perila, posteljnine, oblek, preprog in zaves so zavarovane, dokler so te stvari zaradi pranja, sušenja ali likanja zunaj stanovanjskih prostorov (v pralnici, sušilnici, likalnici), ki so v isti zgradbi, kot je zavarovančevo stanovanje. Xxxxxxx perila je krita tudi med sušenjem ali

zračenjem na terasi ali na dvorišču zgradbe, v kateri je zavarovančevo sta- novanje, vendar samo, če so te stvari ukradene podnevi (od zore do mraka). Zavarovanec je dolžan obvezno obvestiti policijo. Če policija ni obveščena, zavarovalnica za tovrstne škode ne izplača zavarovalnine ali odškodnine.

V. odsek

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI

68. člen – ZAVAROVANA NEVARNOST

(1) Vsebino in obseg kritja predstavlja na zavarovalni polici naveden opis nevarnosti iz vsakodnevnega življenja zavarovanca in obsega vse lastno- sti, pravna razmerja ter dejavnosti, do katerih je upravičen zavarova- nec na podlagi pravnih norm, ki veljajo za njegove aktivnosti, ki niso v povezavi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, poklica ali obratovanja.

(2) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, krije zavarova- nje v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo iz naslednjih naslovov:

Vrsta zavarovane odgovornosti	FLEGMA kritje
zavarovanje odgovornosti iz posesti nepremičnine in zemljišča	75.000 EUR
zavarovanje odgovornosti zasebnika	75.000 EUR

69. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Definicija pojma

Zavarovalni primer predstavlja bodoč, negotov in od izključne volje zava- rovanca neodvisen škodni dogodek, ki izvira iz zavarovane nevarnosti, kot je to navedeno na zavarovalni polici, in zaradi katerega se ali bi se lahko proti zavarovancu uveljavljal civilnopravni odškodninski zahtevek.

(2) Serijske škode

Za en zavarovalni primer štejejo tudi vse posledice, ki izvirajo iz:

1) enega škodnega dogodka;

2) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istega ali istovrstnih vzrokov;

3) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.

70. člen – OBVEZNOST ZAVAROVALNICE

(1) Obveznost zavarovalnice

Ob zavarovalnem primeru zavarovalnica jamči do na zavarovalni polici navedene zavarovalne vsote za:

1) škodo zaradi utemeljenih civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi povzročene osebne ali stvarne škode (v nadaljevanju odškodninski zahtevki), in

2) stroške ugotavljanja odškodninske odgovornosti, stroške obrambe pred neutemeljenimi ter pretiranimi odškodninskimi zahtevki.

(2) Definicije pojmov

1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za en zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev.

2) Osebna škoda je telesna poškodba ali smrt osebe (poškodovanje osebe).

3) Stvarna škoda je poškodovanje ali uničenje stvari (poškodovanje stvari).

4) Posledična premoženjska škoda je škoda, ki je posledica že nastale osebne ali stvarne škode.

5) Čista premoženjska škoda je prva, iz vzroka neposredno izhajajoča škoda, pri kateri ne gre niti za poškodovanje osebe niti za poško- dovanje ali izginitev stvari, niti za njihovo posledico.

(3) Omejitve obveznosti zavarovalnice

1) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (samopridržaj), se odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, zmanjša za dogovorjeni samopridržaj.

2) Obveznost zavarovalnice po 1) točki (1) odstavka tega člena ne obsega:

– dolžnosti izpolniti pogodbe, kakor tudi ne dolžnosti izpolniti nado- mestne dajatve;

– garancijske obveznosti, vključno s plačilom za pomanjkljivo izpol- nitev obveznosti ter jamčevanja za napake;

– dolžnosti izpolniti odškodninske zahtevke, ki presega zakonska določila o odškodninski odgovornosti.

1) V okviru zavarovalne vsote navedene na polici je kritje za osebne škode povezane s padci na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, z lestev, streh, okenskih polic, dreves in pri drugih delih na višini (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, poledenelosti in drugo) omejeno na 850 EUR, razen v primerih, ko je pri oškodovancu ugotovljena stopnja trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini, ki presega 25%.

2) Za ocenitev stopnje trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti mora oškodovanec zavarovalnici predložiti ustrezno medicinsko dokumen- tacijo. Le-ta se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, in po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo.

71. člen – ČASOVNA IN KRAJEVNA OMEJITEV ZAVAROVANJA

(1) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogod- ka po začetku in pred koncem jamstva, t.j. med trajanjem zavaroval- nega kritja.

Škodni dogodki, ki so sicer nastali v času zavarovalnega kritja, njihov vzrok pa izvira iz časa pred začetkom veljavnosti pogodbe, so kriti le, če zavarovancu pred sklenitvijo pogodbe vzrok za škodni dogodek ni bil znan.

Pri osebnih škodah v dvomu velja za nastanek zavarovalnega primera prva ugotovitev poškodovanja zdravja s strani zdravnika.

(2) Zavarovalno kritje je podano, če nastopi škodni dogodek v Evropi, pod pogojem, da se zahtevki zaradi teh škodnih dogodkov v drža- vah geografske veljavnosti tudi uveljavljajo. Pojem Evrope se razume v geografskem smislu in obsega nadalje tudi Islandijo, Grenlandijo, Spitzberge, Kanarske otoke, Madeiro, Ciper, Azore kakor tudi azijsko področje Turčije.

72. člen – DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zah- tevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po (1) in (2) odstavku 20. člena in drugih določbah teh pogojev.

(2) Zavarovalnica jamči za pravdne stroške zavarovanca in za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.

(3) Za stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku jamči zava- rovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.

(4) Zavarovalnica nosi, če so za to dani pogoji, le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in oškodovancu prisojenim zneskom odškodnine. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.

(5) Če se zavarovalnica odloči oškodovancu izplačati rento v enkratni vsoti, se za ugotavljanje vrednosti enkratne vsote (kapitalizirana vrednost rente) uporabljajo tablice umrljivosti Generali Zavarovalnice d.d.. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten, in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, se računa, da bo prejemal rento do svojega 20. leta starosti.

(6) Zavarovalnica ima tudi pravico, da zavarovalno vsoto ali njen del uporabi, kot da bi bila hranilna vloga, za kritje škode zaradi plačevanja rente; morebitni preostanek vloge šteje za preostanek zavarovalne vsote.

(7) Zavarovalnica izplača za vse zavarovalne primere, nastale v enem zavarovalnem letu, skupaj odškodnin največ do višine večkratnika zavarovalne vsote (letni agregat), kot je naveden na polici. Če ni drugače dogovorjeno, zavarovalnica jamči največ do trikratnika dogovorjene zavarovalne vsote.

73. člen – IZKLJUČITVE

(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode, če zavarovanec škodni dogodek povzroči z naklepom. Za naklep šteje tudi:

1) ravnanje, ki ga zavarovanec stori ali opusti, čeprav bi moral priča- kovati zaradi tega škodljivo posledico;

2) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev;

3) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom.

(2) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) za čiste premoženjske škode;

2) za posledične premoženjske škode;

3) za škode, ki so posledica kaznivega dejanja in s tem povezana plačila s kaznovalnim karakterjem, npr. globe ali odškodnine, ki služijo kot vzor ali svarilo drugim;

4) za škode zaradi poškodovanja, uničenja, izgube ali izginitve denarja, menic, vrednostnih papirjev in vrednotnic;

5) zaradi škode na tujih premičnih stvareh, ki jih ima zavarovanec ali druga oseba v njegovem imenu kakorkoli na skrbi (npr. na posodo, v najemu, leasingu, zakupu, hrambi, varstvu, obdelavi, predelavi ipd.);

6) za škode na stvareh, ki nastanejo zaradi izrabe, staranja, preko- merne obremenitve, obrabe ali zaradi škod, ki izvirajo iz notranjega obratovanja ali loma stvari;

7) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (imisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;

8) zaradi škode, povzročene zaradi onesnaženja okolja (ekološke škode). Izključitev ne velja pri zavarovanju odgovornosti iz posesti zgradbe in zemljišča;

9) zaradi škod, ki nastanejo zaradi uporabe ali posesti zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in samovoznih delovnih strojev;

10) za škode zaradi delovanja višje sile;

11) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev;

12) s strani zavarovalca xxx xxxxxxxxxxx (lastna škoda), oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in ostalih njegovih svojcev. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, izvenzakonski ter istospolni partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četr- tega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja.

74. člen – ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI IZ POSESTI ZGRADBE IN ZEMLJIŠČA

74a. člen – ODGOVORNOST IZ POSESTI ZGRADBE IN ZEMLJIŠČA

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovalno kritje je podano za odškodninsko odgovornost iz naslova posesti in uporabe na zavarovalni polici navedene nepremičnine, pro- storov, dvigal, pomičnih stopnic ter zgradbam pripadajočih naprav in odgovornosti iz naslova posesti zemljišč, ki se uporabljajo izključno za stanovanjske namene.

Zavarovalno kritje zajema odškodninsko odgovornost iz naslova:

1) nadzorovanja, osvetlitve, negovanja, ohranjanja čistoče, oskrbovanja in upravljanja zavarovane nepremičnine ter imetništva in vzdrževanja grobov;

2) odgovornosti zavarovanca kot naročnika gradbenih del v skladu z 9b. členom teh pogojev;

3) imetništva ali uporabe mehanske opreme (kot npr. dvigal, grelnih in hladilnih naprav, dimnih javljalcev, varnostnih naprav itd.) vključno z uporabo obdelovalcev podatkov (strojna in programska oprema);

4) izposojenih ali najetih naprav.

Zavarovalno kritje je v odstopanju od (2) odstavka, 74. člena, podano za zavarovalni kraj, kot je naveden na zavarovalni polici.

(2) Zavarovane osebe

V okviru zavarovane nevarnosti se zavarovanje razteza na odškodninske zahtevke zoper naslednje osebe:

1) posestnik nepremičnine, ki jo zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene;

2) druge osebe, ki delujejo za zavarovanca po njegovem naročilu, vendar samo, če delovanje ni v okviru njihove pridobitne dejavnosti (ne velja za opravljanje hišne pomoči in hišnih opravil).

(3) Izključitve

Če se zgradba ali zemljišče razen za stanovanjske namene, uporablja tudi za opravljanje pridobitne ali kmetijske dejavnosti, zavarovanje ne krije odgovornosti iz posesti tega dela zgradbe ali zemljišča.

Če ima zgradba ali zemljišče več lastnikov, zavarovalnica ne jamči za zahtevke zaradi škode, ki prizadene solastnika ali njegove svojce, tudi če so zahtevki postavljeni na druge solastnike. Izključena je škoda na zavarovančevi zgradbi ali zemljišču (lastna škoda).

74b. člen – ODGOVORNOST IZ NASLOVA SANIRANJA, ADAPTACIJE ALI NOVOGRADNJE NEPREMIČNINE

(1) Zavarovalno kritje zajema v okviru zavarovanega rizika tudi odškodnin- sko odgovornost zavarovanca kot naročnika gradbenih del za lastne potrebe (npr. rušitvena, gradbena, inštalacijska, adaptacijska, prizidalna, popravitvena dela ali novogradnja), vendar samo, če predračunska vrednost del ali celotni stroški gradnje ne presegajo vsote 15.000 EUR.

(2) Če na polici ni drugače dogovorjeno, je pri zavarovanju odgovornosti iz naslova saniranja, adaptacije ali novogradnje nepremičnine v več- stanovanjskih zgradbah zavarovana odgovornost zavarovanca v višini pripadajočega lastniškega deleža, če ne obstoji druga oblika zavaro- vanja (subsidiarno kritje).

(3) Subzavarovalna vsota predstavlja del splošne zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici dogovorjena za zavarovanje odgovornost iz posesti zgradbe in zemljišča ter znaša 15.000 EUR.

(4) Zavarovalno kritje ne zajema:

1) odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti, kljub upoštevanju znanih pravil znanosti in tehnike, ali bi jo bilo mogoče preprečiti samo z gospodarsko neupravičenimi stroški. Nadaljnje škode zaradi prašenja niso krite;

2) odškodninskih zahtevkov zaradi nujno potrebne sanacije nepremič- nine z namenom preprečitve nadaljnje škode;

3) posledic pomanjkljivih navodil koordinatorja gradnje;

4) odgovornosti pogodbenega projektanta, izvajalca, nadzornika in revidenta gradbenih del in je subsidiarno obveznemu zavarovanju odgovornosti le-teh po Zakonu o graditvi objektov.

74c. člen – ODGOVORNOST IZ NASLOVA ONESNAŽENJA

OKOLJA (ekološke škode)

(1) Zavarovalno kritje zajema povrnitev upravičenih odškodninskih zah- tevkov zaradi onesnaženja ali drugačnega poškodovanje okolja. Onesnaženje okolja pomeni onesnaženje zaradi vplivanja na kakovostno

sestavo zemlje ali vode. Zavarovalno kritje velja samo, če je prišlo do onesnaženja okolja zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka (nesreče). Zavarovalno kritje ne obstoji, če je prišlo do onesnaženja zaradi postopnega in dlje časa trajajočega vplivanja na okolje (npr. kapljanje, izhlapevanje).

(2) Za nastop zavarovalnega primera šteje prvo dokazano onesnaženje okolja. V primeru, da nastopi več škodnih posledic, ki so lahko podla- ga več odškodninskim zahtevkom, le-te pa izvirajo iz iste nesreče, se štejejo za en zavarovalni primer.

(3) Zavarovanje krije škode zaradi onesnaženja okolja, katerega vzrok izvira iz časa, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje in katerega ško- dljive posledice so nastopile najkasneje dve leti po poteku zavarovanja. Zavarovalnica ne krije škode zaradi onesnaženja okolja, katere vzrok je obstajal v času preden je bilo sklenjeno zavarovanje po teh pogojih.

(4) Zavarovanec je dolžan ravnati skladu z zakoni, ostalimi predpisi in drugimi akti pristojnih državnih organov. Za naprave, zgradbe in drugo opremo, ki bi lahko ogrožala okolje, mora zavarovanec zagotoviti ustre- zno strokovno vzdrževanje. Nujna popravila ali druga vzdrževalna dela se morajo opraviti nemudoma in brez odlašanja. Če s predpisi ni določen krajši rok, mora zavarovanec zagotoviti vsakih pet let strokovni pregled. Ta obveznost prične teči neodvisno od sklenitve zavarovanja, od dneva začetka uporabe nepremičnine ali od zadnjega strokovnega pregleda. V primeru, da zavarovanec zavestno in namenoma krši katero od obve- znosti, ki bi jo moral izpolniti pred nastankom zavarovalnega primera, in je to vzrok za nastanek zavarovalnega primera, je zavarovalnica prosta svojih obveznosti.

(5) Zavarovalno kritje se nanaša tudi na škode, ki so nastale zaradi obra- tovanja hišnih čistilnih naprav in drugih naprav za ravnanje z odpadki.

(6) Subzavarovalna vsota predstavlja del splošne zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici dogovorjena za zavarovanje odgovornost iz posesti zgradbe in zemljišča znaša 10.000 EUR.

75. člen – ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZASEBNIKA

75a. člen – ODGOVORNOST ZASEBNIKA

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovanje zajema odškodninske zahtevke iz naslova odgovornosti zavarovanca kot zasebnika (torej ne zaradi pridobitne dejavnosti, poklica ali obratovanja) zlasti za naslednje nevarnosti:

1) posest stanovanja (vendar ne lastništvo hiše ali solastništvo skupnih delov stavbe ter pripadajočega zemljišča s pritiklinami);

2) poškodovanje najetih ali zakupljenih prostorov (nepremičnine), ki jih zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene. To zavaro- valno kritje velja samo za s pogodbo izkazana najemna razmerja s trajanjem vsaj 12 mesecev;

3) odgovornost zavarovanca kot delodajalca hišnega osebja (osebe zaposlene v gospodinjstvu);

4) odgovornost zavarovanca zaradi škod povezanih z zastrupitvijo oseb s salmonelo, vendar v višini največ do 10% zavarovalne vsote, ki je navedena na polici;

5) imetništvo in uporaba:

– alarmnih naprav, televizijskih in radijskih sprejemnikov kakor tudi telefonskih naprav;

– strojne in programske opreme (t.i. hardware in software izdel- ki) za majhne računalniške sisteme (osebni računalniki, tiskal- niki, strežniki, prenosniki ipd.). Škode, ki so posledica uporabe nelegalne programske opreme (t.i. piratskih kopij), niso predmet zavarovalnega kritja;

– koles brez motorja in športne opreme vseh vrst. V odstopanju od 9) točke (2) odstavka 76. člena je podano kritje za voditelja čolna na motorni pogon z močjo do 3,7 kW (zavarovanje, ki ni obvezno po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu) za škodo na osebah, ki se ne prevažajo s čolnom, in njihovih stvareh. Pogoj je, da je zavarovanec dopolnil 16 let in ima opravljen izpit za voditelja čolna;

– avtomobilskih, letalskih in ladijskih modelov, če za njihovo posest in uporabo ni potrebno posebno dovoljenje. Zavarovanje ne velja za čas udeležbe na kakršnih koli prireditvah;

6) izvajanje športa, z izjemo poklicnih športov, lova, športa, ki je vezan na uporabo strelnega orožja ali motornega vozila katerekoli vrste, jadral- nega športa in borilnih športov. V odstopanju od 9) točke (2) odstavka

76. člena je podano kritje za škode povzročene pri surfanju (ne kiting).

7) ukvarjanje z ljubiteljsko dejavnostjo (konjički), tudi v okviru društev ali zvez, če ne obstaja druga oblika zavarovanje (subsidirano kritje);

8) imetništvo malih hišnih živali z izjemo eksotičnih živali, konjev ali divjih živali. Zavarovanje ne velja, če se živali uporabljajo v pridobitne namene;

9) organiziranje zasebnih zabav, za katere ni potrebno soglasje pri- stojnega organa; kritje je podano na zavarovalnem kraju.

(2) Zavarovane osebe

V okviru zavarovane nevarnosti se zavarovanje razteza tudi na odško- dninske zahtevke zoper naslednje osebe:

1) zakonskega, izvenzakonskega ter istospolnega partnerja xxx xxxxxx- xxxx (v nadaljevanju partner) zavarovanca, ki živi z njim v življenjski skupnosti;

2) mladoletnega otroka (tudi posvojenca, rejenca, pastorka, kakor tudi vnuka) zavarovanca ali njegovega partnerja, vendar samo če otrok živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

3) zavarovančevega otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice (podaljšana roditeljska pravica zaradi poslovne nesposobnosti otroka);

4) polnoletnega otroka do 26. leta starosti, ki živi v skupnem gospo- dinjstvu z zavarovancem, se izobražuje in ima status učenca, dijaka ali študenta ter ne razpolaga z rednimi prihodki.

75b. člen – ODGOVORNOST IMETNIKA PSA

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovalno kritje se nanaša na odškodninsko odgovornost iz naslova lastništva ali imetništva (v nadaljevanju imetništva) psa v lasti zava- rovanih oseb, če se imetnik ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki vključuje posest psa. Ta omejitev ne velja za imetnika reševalnih psov in se v zvezi z njo omejitev po (1) točki 2. odstavka tega člena ne upošteva.

Subzavarovalna vsota za zavarovanje odgovornosti imetnika psa pred- stavlja del splošne zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici dogo- vorjena za zavarovanje odgovornost zasebnika znaša 20.000 EUR.

(2) Izključitve kritja

1) Zavarovalno kritje ni podano za odškodninske zahtevke, ki se nana- šajo na odgovornost imetnikov:

– ki so se kadarkoli ukvarjali z borbami psov;

– psov, ki so vpisani v register, ki ga vodi veterinarska organizacija, ker so povzročili resne poškodbe človeku ali živali in so pogosto kazali napadalno vedenje;

– posameznih potencialno nevarnih psov;

– posameznih napadalnih psov ter

– naslednjih potencialno nevarnih pasem psov:

– Pit Bull, Pit Bull Terrier, Amerški Staffordshirski Terrier, Staffordshirski Bull Terrier, Bull Terrier, Bandog, Fila Brasileiro, Bull Mastif, Neapeljski Mastif, Cane corso, Kuvasz, Argentinska doga, Bordojska doga, Kanarska doga, Kavkaški ovčar, Xxxx Xxx, Akita Inu, Tosa Inu, Rottweiler, Doberman, križancev med temi pasmami ter križancev teh pasem z ostalimi pasmami.

2) Zavarovalno kritje ni podano za škode, ki so posledica:

– opustitve fizičnega varstva psa na javnem mestu. Imetnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru;

– bolezni ali okužbe zavarovančevega psa, katerih bi se zavarovanec moral ali mogel zavedati.

(3) Prenehanje kritja

Zavarovalno kritje preneha za imetnika posameznega psa, ki se izkaže za potencialno nevarnega ali napadalnega.

Za potencialno nevarnega velja vsak pes, ki je v preteklih 36 mesecih v vsaj dveh ločenih primerih:

1) s svojim vedenjem povzročil potrebo po obrambi, to je napadel (vendar ne nujno ugriznil) človeka

2) povzročil lažjo telesno poškodbo človeku,

3) pokončal ali kako drugače poškodoval drugo žival.

Za potencialno nevarnega ne velja pes, katerega ugriz ali napad je posle- dica nedovoljenega vstopa osebe v zgradbo ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom.

Za napadalnega v skladu s temi pogoji velja vsak pes, ki:

1) težje telesno poškoduje ali ubije človeka. Težja telesna poškodba je v smislu teh pogojev poškodba, ki ima za posledico vsaj eno izmed naštetih: poškodba kosti, pretrganje mišic ali poškodovanje živca;

2) ga imetnik poseduje ali trenira za namen borbe z drugimi psi ali spravi v borbo z drugim psom ter eventualno tako povzroči poškodbe enega ali obeh psov.

VI. odsek

ZAVAROVANJE DOMSKE ASISTENCE

76. člen – POGODBENE PODLAGE

Zavarovanje domske asistence predstavlja dodatno zavarovanje k sklenje- nem zavarovanju stanovanjskih premičnin ali nepremičnin pri zavarovalnici (nesamostojno zavarovanje).

77. člen – GEOGRAFSKA VELJAVNOST IN TRAJANJE ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Storitev domske asistence je nudena za škodne primere nastale na območju Republike Slovenije.

(2) Zavarovanje domske asistence velja za enako časovno obdobje kot zavarovanje stanovanjskih premičnin ali nepremičnin.

78. člen – PREDMET ZAVAROVANJA IN ZAVAROVANE OSEBE

(1) Predmet zavarovanja domske asistence so nujni škodni primeri, ki se nanašajo na pri zavarovalnici zavarovano nepremičnino (eno- ali dvosta- novanjska zgradba ali etažna lastnina v večstanovanjskih zgradbah) ali premičnine. Predmetna nepremičnina mora biti stalno naseljena, torej najmanj 270 dni v letu.

(2) Zavarovani so stroški prvih ukrepov sanacije nujnih škodnih primerov, tudi ko zavarovalnica po zavarovalni pogodbi ni obvezana k izplačilu zavarovalnine glede na vzrok nastanka škode.

(3) V primeru zavarovanega škodnega dogodka, se nadaljnji stroški sana- cije nastale škode krijejo na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe in splošnih pogojev, na katerih temelji zavarovalna pogodba. Zavarovalnica po teh pogojih nudi jamstvo zgolj za nujne ukrepe v skladu s 83. členom teh pogojev.

(4) Zavarovalno kritje za asistenčne storitve navedene v 2. točki 83. člena obstaja za;

– zavarovanca in zakonskega, izvenzakonskega ter istospolnega par- tnerja ali partnerice (v nadaljevanju partner) zavarovanca, ki živi z njim v življenjski skupnosti;

– mladoletnega otroka (tudi posvojenca, rejenca, pastorka, kakor tudi vnuka) zavarovanca ali njegovega partnerja, vendar samo če otrok živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

– zavarovančevega otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice (podaljšana roditeljska pravica zaradi poslovne nesposobnosti otroka);

– polnoletnega otroka do 26. leta starosti, ki živi v skupnem gospo- dinjstvu z zavarovancem, se izobražuje (učenec, dijak, študent) in ne razpolaga z rednimi prihodki.

(5) Pomoč domske asistence v skladu s 1. točko 83. člena lahko zahteva vsaka, s strani zavarovanca pooblaščena oseba, ki je nujni škodni dogodek opazila.

79. člen – Nujni škodni primer

Za nujni škodni primer se smatra nastanek nenadnega in nepričakovanega dogodka, ki zahteva takojšnje ukrepanje, da bi se preprečila dodatna škoda na zavarovanih stvareh.

80. člen – Obseg asistenčnih storitev 1 – Pomoč obrtnikov v nujnih škodnih primerih

(1) Zavarovanje krije potne stroške izvajalca storitve v celoti in stroške prve delovne ure za posamezni nujni škodni primer.

(2) Zavarovanje krije strošek porabljenega materiala za reševanje nujnega škodnega primera do višine 50 EUR.

(3) Asistenčna storitev po tej točki je nudena za sledeče poškodbe nepremičnine:

– nastanek motenj pri ogrevanju, oskrbi z vodo ali motnje na odtočnih sistemih kakor tudi motnje pri oskrbi z električno energijo;

– poškodovane ali uničene ključavnice in zapirala na vratih in oknih, ki so nameščena na zunanjih zidovih nepremičnine, ter izgino- tje ključev vhodnih vrat zavarovane nepremičnine. V teh primerih zavarovalnica krije stroške storitve odpiranja, menjave ali popravila ključavnice oz. zapirala. Za popravilo teh poškodb je kritje stroškov materiala izključeno. Prav tako ni krita morebitna škoda, nastala pri odpiranju vrat;

– poškodovanje strehe, ter oken in vrat, nameščenih na zunanjih zidovih nepremičnine, zaradi česa obstaja možnost vdora vremen- skih neprilik, stvari ali tujih oseb ali je ogrožena varnost bivanja zavarovanih.

2 – Druge servisne storitve

(1) Vezano na nastanek nujnega škodnega primera v/na zavarovani nepre- mičnini so na voljo tudi sledeče asistenčne storitve:

– organizacija hotelske namestitve ali druge začasne nastanitve v Sloveniji, če je poškodovana nepremičnina neprimerena za biva- nje. Zavarovalnica prevzame stroške za prenočevanje zavarovanih oseb za največ 2 zaporedni nočitvi in največ 60 EUR na nočitev na zavarovano osebo;

– posredovanje informacij o obrtnikih in o storitvah drugih strokovnja- kov (brez prevzema kakršnihkoli stroškov);

– svetovanje o možnostih za popolno sanacijo škode s strani pogodbe- nih partnerjev zavarovalnice, pri čemer pa zavarovalnica ne odgovarja za te nasvete, zavarovanec jih ni dolžan upoštevati, razen v okviru primarnega premoženjskega zavarovanja, po katerem je podano zavarovalno kritje za škodni dogodek;

– če je zaradi nujnega škodnega primera potrebno dom varovati, prevzame zavarovalnica stroške nadzora največ za 48 ur.

81. člen – Omejitve domske asistence

(1) Zavarovanje domske asistence v enem zavarovalnem letu krije storitve za največ tri nujne škodne primere.

(2) Če do nujnega škodnega dogodka pride v skupnih prostorih ali na skupnih napravah večstanovanjske hiše ali zgradbe, se šteje, da gre za en nujni škodni primer, ne glede na število sklenjenih zavarovanj.

82. člen – Izključitve

Poleg izključitev navedenih v uvodnih določbah, zavarovalno kritje za storitve domske asistence prav tako ni podano za:

(1) vse nadaljnje stvarne in posledične škode na zavarovanih in nezavaro- vanih stvareh;

(2) škode , ki so nastale kot posledica zanemarjanja vzdrževanja, dotraja- nosti ali izrabljenosti;

(3) nujni ukrepi na stavbnih napeljavah ali drugih delih stavbe, ki niso v izključni lasti zavarovanca. Izključitev ne velja, za nujne škodne prime- re, ki izključno zadevajo stanovanje zavarovanca. Če v tej povezavi nastanejo še drugi zavarovalni zahtevki (iz zavarovanja zgradbe ipd.), potem mora to zavarovalec nemudoma pojasniti in sporočiti škodnemu oddelku zavarovalnice;

(4) škode na električnih napravah, ne da bi nastopil nujni škodni primer definiran v 4. členu teh pogojev;

(5) škode, ki so jih zavarovane osebe povzročile namerno, iz hude malo- marnosti ali v povezavi s kaznivimi dejanji;

(6) škode, ki jih je povzročil potres.

83. člen – Obveznost zavarovanca

(1) Zavarovanec ali z njegove strani pooblaščena oseba mora v nujnem škodnem primeru o tem takoj obvestiti asistenčni center, ki deluje 24 ur dnevno, in sicer na:

a. brezplačno telefonsko številko 080 15 77 za klice iz Slovenije ali

b. na telefonsko številko x000 0 00 00 000 za klice iz tujine (na lastne stroške).

Asistenčnemu klicnemu centru je potrebno sporočiti naslednje podatke:

a. ime in priimek zavarovanca, ki je naveden na zavarovalni polici;

b. naslov zavarovane nepremičnine;

x. xxxxxxxx zavarovalne police;

d. opis težave.

(2) Če asistenčni center ni bil pravočasno obveščen o nujnem škodnem primeru ali če zavarovanec ni poklical asistenčnega centra, ko je ugotovil nujni škodni primer, zavarovalno kritje po teh pogojih ni podano.

(3) Za veljavnost zavarovalnega kritja je potrebno dosledno upoštevati navodila asistenčnega centra. Zavarovalnica si pridržuje pravico povr- nitve nastale škode do zavarovalca / zavarovanca, ki bi nastala zaradi nespoštovanja navodil asistenčnega centra, posredovanja napačnih podatkov oz. neposredovanja potrebnih podatkov.

(4) Zavarovane osebe morajo stroške, ki presegajo omejitve po teh pogojih, in stroške, ki jih po teh pogojih zavarovatelj ne krije, poravnati sami.

(5) Zavarovanec mora o škodnem primeru, ki je nastal zaradi vloma ali tatvine, takoj obvestiti lokalno policijo, ter prijaviti izginule poškodovane ali uničene stvari. Zavarovanec je dolžan priskrbeti kopijo policijskega zapisnika/poročila.

84. člen – Obveznost asistenčnega centra in zavarovalnice

(1) Asistenčni center za nujno pomoč zagotovi prihod obrtnika/serviserja na kraj škodnega dogodka v razumnem času, ki ga zahteva nujnost ali obseg primera, številčnost primerov in krajevne možnosti, ter jamči za kritje stroškov navedenih v 5. členu.

(2) Asistenčni center bo poskrbel za skrbno izbiro izvajalca storitve, ne odgovarja pa za njegovo ravnanje.

(3) Asistenčne storitve zavarovalnice so organizirane s pomočjo svojega pogodbenega partnerja Europ Assistance Ges.m.b.h..

Pogoji so bili potrjeni s strani uprave Generali Zavarovalnice d.d. dne 23.06.2011 in veljajo od tega dne dalje.