SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE SEJMOV SE-15
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE SEJMOV SE-15
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec: oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo; Xxxxxxxxxxx: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavaro- vanju na tuj račun;
Polica: listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Franšiza: udeležba zavarovanca pri škodi;
Zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zava- rovalne pogodbe zavarovancu.
1. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca zračnega plovila, mani- festacije in demonstracije, vlomske tatvine , ropa in odgovornosti.
(2) Če je dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih zavarovanih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, sne- žnega plazu, iztek (lekaža), samovžiga zalog, mehaničnega loma.
(3) Ko nastane zavarovalni primer, je krita tudi izginitev zavarovanih stvari in stroški čiščenja, rušenja ter odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.
(4) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge, posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljenega zaslužka, obratovalnega zastoja, najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).
2. člen – IZKLJUČITVE
(1) Zavarovanje ne krije:
1) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) škode zaradi vojne, vojne operacije, invazije, oboroženih spopa- dov, vstaje, upora, nasilne revolucije, nasilnega prevzema oblasti, razglasitve vojnega prava, zasega premoženja ter ostalih vojni podobnih dogodkov vsake vrste in s tem povezanimi ukrepi vojske in policije;
3) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, izgubljenega zaslužka, obra- tovalnega zastoja, prekinitve dela, kazni, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub);
4) škode zaradi temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.)
(2) Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe s tem zavarova- njem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma katerikoli njen del. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
3. člen – POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, sve- tilke, peči, kratkega stika na električnih instalacijah in napravah in podobnega.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
4. člen – STRELA
(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.
(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca pred- metov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Poškodbe zavarovanih stvari morajo biti vidne s prostim očesom.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmos- ferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zašči- tnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
5. člen – EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali zaradi dovoljenega mini- ranja, ki ga opravijo drugi;
2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;
3) eksplozije, ki je redni pojav v proizvodnem postopku;
4) izbruha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode;
8) podpritiska v posodi (implozije).
6. člen – VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.
(2) Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, nastala zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odpr- ta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi, ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
4) na razprostrtih plastičnih folijah, če ni drugače dogovorjeno.
7. člen – TOČA
(1) Toča je padavina v obliki večjih ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da zavarovana stvar spremeni obliko. Vendar se v tem primeru škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost poškodovane stvari.
(3) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah, na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi, na ste- klu toplih gred ter rastlinjakov, če ni drugače dogovorjeno. Zavarovanje pa ne krije škode na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.
8. člen – PADEC ZRAČNEGA PLOVILA
(1) Za padec zračnega plovila se šteje, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo. Za zračno plovilo se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno plovilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zava- rovano stvar.
9. člen – MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovano stvar (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
(2) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se kritje lahko razširi na škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči iztečena tekočina ali plin.
(3) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
(4) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbi- ralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(5) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se kritje lahko razširi na škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči iztečena tekočina ali plin.
(6) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
10. člen – POPLAVA
15. člen – SAMOVŽIG (PIROLIZA)
(1) Poplava je, če stalne vode (potok, reka, jezero, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zalogah blaga, ki ni uskla- diščeno po vsakokratnih veljavnih predpisih in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm.
11. člen – IZLIV VODE
(1) Izliv vode je iztek vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav. Kot izliv vode šteje tudi izbruh pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi izliva vode iz odprtih pip;
2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) zaradi izgube vode;
4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po vsakokratnih veljavnih predpisih in ni dvignjeno od tal vsaj 12 cm;
5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanj- kljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo ipd.;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
12. člen – ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.
(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geolo- škem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;
5) zaradi živega peska in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
6) če so bili podporni ali oporni zidovi narejeni brez ustrezne dokumentacije.
(1) Piroliza je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih
visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
16. člen – MEHANIČNI LOM
(1) Zavarovanje krije lom predmetov zaradi nenadnega dogodka, ki deluje od zunaj z mehanično silo na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru, nastalem zaradi loma, udeležen s franšizo 10% od izračunane zavarovalnine, vendar najmanj 50 EUR.
17. člen – VLOMSKA TATVINA IN ROP
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomski tatvini ali ropu oziroma pri poskusu tega dejanja.
(2) Stvari so zavarovane le v času, ko so v zaprtih in zaklenjenih prostorih, ki so navedeni v polici.
(3) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, so denar, vredno- stni papirji, kolki, poštne znamke, hranilne knjižice, drago kamenje, plemenite kovine in predmeti iz plemenitih kovin, pravi biseri, nakit in zbirke zavarovani le, če so poleg tega, da so v zaprtih in zaklenjenih prostorih še v posebnem zaklenjenem hranišču (železna blagajna, oklopna blagajna, trezor in podobno).
(4) Vlom je, če storilec:
1) vlomi v zaklenjene prostore (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2) odpre zaklenjene prostore s ponarejenim ključem ali drugim sred- stvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3) pride v prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5) vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlom;
6) odklene prostor, kjer so zavarovane stvari (ali hranišča) z origi- nalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako, kot je določeno v točkah 1) do 5) tega odstavka ali z ropom.
7) vdre v prostor, ki ni v pritličju ali kleti, skozi odprto okno, pri čemer se ne šteje, da je vlom, če storilec vdre skozi odprto okno, kate- rega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal.
(5) Za rop se šteje odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje in zdravje zavarovanca oziroma delavcev, ki opravljajo svoj poklic na mestu, kjer so zavarovane stvari. Da je uporabljena sila, se šteje tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočenje odpora.
(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob inventurah, čeprav se primanjkljaj ugotovi ob inventuri, ki je opravljena po nastopu zavarovalnega primera.
(7) Zavarovanje krije tudi škodo, nastalo zaradi kraje, in sicer ves čas, dokler so zavarovane stvari na sejmu. Za krajo se po tej pogojih šteje izginitev zavarovanih stvari, ki ni povzročena z vlomom ali ropom. Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru udeležen s franšizo 10% od izračunane zavarovalnine, vendar najmanj 50 EUR.
13. člen – SNEŽNI PLAZ
18. člen – ODGOVORNOST
(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
14. člen – IZTEK TEKOČINE (LEKAŽA)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbi- ralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(1) Zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih
zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče), ki izvira iz zavarovančeve sejemske dejavnosti, in ki ima za posledico:
1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb) do 8.000 EUR,
2) poškodbo, uničenje ali tatvino stvari (poškodovanje stvari) do
3.000 EUR
(2) Za tretje osebe ne štejejo osebe, ki za zavarovanca proti plačilu ali brezplačno opravljajo delo (lastni delavci, vajenci, študentje, ...), in sicer
ne glede na pravno podlago. Zavarovalno kritje ne zajema zahtevkov, ki se uveljavljajo na podlagi predpisov delovnega prava.
(3) V okviru sejemske dejavnosti na zavarovalnem kraju je vključena tudi zavarovančeva odgovornost zaradi:
1) uporabe, posesti ali zakupa zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za zavarovančevo sejemsko dejavnost;
2) zaradi uporabe osebnih in tovornih dvigal;
3) zaradi uskladiščenja kuriva in pogonskega goriva;
4) zaradi poškodovanja, tatvine ali izginitve stvari delavcev zavaro- vanca, razen denarja, ur, fotoaparatov, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin pod pogojem, da se stvari hranijo v zaklenjenih prostorih.
(4) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh:
1) ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zakup, hramba, če ni drugače dogovorjeno, obdelava, predelava ipd.);
2) če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja ipd.);
3) če je škoda posledica:
1) vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu ipd., tresenja, ropota ipd. (emisije), če to vplivanje poča- si škodljivo učinkuje;
2) delovanja odplake;
3) premikanje zemeljske plasti;
4) onesnaženja tekočih ali stoječih voda;
5) poplave, ki jih povzročijo tekoče ali stoječe vode.
(5) Iz zavarovanja so izključeni tudi sledeči odškodninski zahtevki:
1) zaradi škode, nastale zaradi izdelkov, ki jih je zavarovanec kakor- koli dal v promet (za izdelke se štejejo tudi prehrambeni izdelki in pijače) ali zaradi škode, nastale zaradi pomanjkljivo opravljene storitve, če je škoda zaradi tega nastala po dokončanju in prevze- mu opravljenega dela s strani naročnika ali drugega upravičenca (odgovornost proizvajalca);
2) za škode, ki izvirajo iz strokovne napake (npr. poklicna odgovor- nost zdravnika, projektanta idr.);
3) zaradi posrednih in posledičnih škod;
4) za plačila s kaznovalnim karakterjem, za kazni in globe (fines or penalties) ali odškodnine, ki služijo kot vzor in/xxx xxxxxxx (punitive and exemplary damages);
5) iz naslova pogodbene odgovornosti, neizvedbe oziroma nepra- vočasne izvedbe del, slabe izvedbe del oziroma izdelave, ter nedobave oziroma nepravočasne dobave izdelkov (pogodbena odškodninska odgovornost, ki po svojem obsegu presega zakon- sko odškodninsko odgovornost ali kršitev pogodbenih obveznosti
- penali);
6) za škode zaradi poškodovanja, uničenja, izgube ali izginitve denar- ja, menic, vrednostnih papirjev in vrednotnic;
7) za škode na stvareh, ki nastanejo zaradi izrabe, staranja, preko- merne obremenitve, obrabe ali zaradi škod, ki izvirajo iz notranjega obratovanja ali loma stvari;
8) zaradi škode, ki je posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota (imisije), plesni, mrčesa ipd., če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;
9) zavarovalca, xxxxxxxxxxx in njunih svojcev ter družbenikov zavaro- vanca in njihovih svojcev; za svojce veljajo zavarovančev zakonski izvenzakonski ter istospolni partner, sorodniki zavarovalca/zava- rovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja;
10) družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik; enako velja za primere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zava- rovancu kot pravni osebi;
11) zaradi škode, če pride do škodnega dogodka zaradi delovanja jedrske energije, jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
12) zaradi škod, ki nastanejo zaradi uporabe ali posesti zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in samovoznih delovnih strojev;
13) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kadar je to zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;
14) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s poklicnimi bole- znimi, azbestozo, silikozo, genetskimi spremembami/poškodbami v organizmih, magnetskim ali elektromagnetskim sevanjem ali poljem, tabakozo ali z zastrupitvijo s salmonelo. Kritje prav tako ni podano za škode, ki posredno ali neposredno izvirajo iz uporabe azbesta ali drugih snovi, ki vsebujejo azbest, ne glede na količino;
15) zaradi škod, ki so dejanska ali verjetna posledica TSE (Transmisine spongiformne encefalopatije) in vseh njenih pojavnih oblik, kot je na primer BSE (bovina spongiformna encefalopatija) ali razne oblike CJB (Creutzfeld-Jakobova bolezen);
16) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi z okužbo s sal- monelo, MRSA (meticilin rezistentni Staphylococcus aureus) ali z legionelo;
17) zaradi škode, ki je neposredno povezana z laserskimi, UV ali rentgenskimi žarki;
18) zaradi škode, do katere pride pri izvajanju dejavnosti brez ustre- znih dovoljenj ali če škodo povzroči delavec, ki je pri zavarovancu opravljal delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno)
19) ki so v neposredni ali posredni povezavi z javno demonstracijo, manifestacijo, vojno, invazijo, sovražnostmi, civilno vojno, uporom, revolucijo, vojaško ali uzurpirano oblastjo, zaplembo, nacionaliza- cijo ali zasegom premoženja s strani oziroma po navodilu oblasti, oziroma so njihova posledica;
20) ki so posledica višje sile;
21) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter vseh ostalih posre- dnih oškodovancev;
22) za primere, ko bi zavarovalno kritje kršilo katerekoli mednarodne sankcije in/ali izvozne in uvozne kontrole in/ali ukrepe, ki se nana- šajo na nadzor uporabe menjalnih tečajev;
23) v povezavi z letalsko dejavnostjo (npr. kontrola zračnega prometa, aerodromi in letališča, ...);
24) v povezavi z riziki, ki izvirajo iz lastništva, dejavnosti ali uporabe naslednjih objektov: gradnja, popravila ali montaža na zračnih plovilih in vozilih na zračno blazino, aerodromi in letališča v delu, ki se nanaša na letalsko dejavnost, pomorske luke, suhi doki, privezi, privezne naprave, pomoli, ladjedelnice in objekti za raz- gradnjo ladij, riziki, ki se nahajajo na odprtem morju oziroma niso trdno spojeni s kopnim (velja tudi za cevovode), razen njihove odgovornosti iz naslova posesti zgradb;
25) v povezavi s pomorskimi riziki (vodna plovila, luke, pristanišča in terminali, ladjedelnice, marine, izdajalci potrdil o kritju odgovor- nosti iz naslova onesnaževanja okolja), vključno z odgovornostjo iz naslova skladiščenja in shranjevanja plovil;
26) za škodo, nastalo zaradi bolezni zavarovančevih živali oz. živali, ki so pri zavarovancu ali živali, ki jih je zavarovanec odsvojil;
27) posameznega oškodovanca, ki znašajo 50 EUR ali manj.
19. člen – PREDMET ZAVAROVANJA IN ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Predmet zavarovanja so stvari razstavljalcev, ki so na razstavnih pro- storih sejma, navedenega v polici.
(2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni zava- rovalni pogodbi.
(3) Za zavarovane stvari se šteje blago na sejmu. Če pa je posebej dogo- vorjeno, je zavarovana tudi sejemska oprema (stojnice, pulti, omare, mize ipd.).
(4) Če stvari v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, velja, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi tiste, ki so bile dodane kasneje.
20. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavarovane stvari.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zaloge blaga in materiala - nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
2) stroje, naprave in instalacije, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventar ter stanovanjske predmete - nabavna cena novih stvari, zmanjšana zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacija);
3) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predmete, načrte, skice, modele, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige ter podatke na pomnilnikih - znesek, ki ga spo- razumno določita zavarovalec in zavarovalnica.
4) Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 100 EUR, zbirke pa 500 EUR.
5) vrednostne papirje, arhivski material ter muzejske in podob- ne stvari - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica.
21. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), ter za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih stvari na zavarovani stvari.
(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Pri poškodbi posameznih predmetov iz zbira stvari (npr.: garnitura, servis ipd.) se pri obračunu škode ne upošteva zmanjšanje vrednosti tega zbira.
(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
28. člen – PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE
(4) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.
22. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zava- rovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neu- porabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ob zavarovalnem primeru nuditi brezplačno pomoč.
23. člen – ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, jamči zavarovalnica le do višine dogovor- jene zavarovalne vsote.
(2) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
24. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obra- čunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.
(5) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote ali so zavarovancu nastali nujni stroški za ukrepe, ki naj bi odvrnili ali zmanjšali škodo, in so bili ti ukrepi po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, se dajatev zavarovalnice, ugotovljena v predhodni točki tega člena, poveča za te stroške, in sicer tudi, če je s tem presežena zavarovalna vsota.
25. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu bile znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in oceno nevarnosti.
26. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba se sklepa na podlagi pisne ponudbe, sklenjena pa je, ko obe pogodbeni stranki podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o začasnem kritju. Ustna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe ne veže nobene stranke. Pisna ponudba zava- rovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika (če ponu- dnik ni določil krajšega roka) 8 dni od dneva, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od zavarovalnih pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena. V tem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica ob prejemu ponudbe zahteva kakšno dopolnitev ali spremembo, se kot dan pre- jema ponudbe šteje dan, ko zavarovalnica prejme zahtevano.
(2) Določbe prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pri spre- minjanju že obstoječe zavarovalne pogodbe.
27. člen – VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva zavarovalna premija oz. po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogod- be, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadalj- njega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zava- rovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico zahtevati doplačilo razlike tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katere- ga mora zavarovalnica plačati zavarovalnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v prime- ru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po skle- nitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaroval- no pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prene- hanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
29. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za administrativne stroške.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo, zmanjšano za manipulativne stroške.
(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni drugače dogovorjeno.
30. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v tre- nutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari
(2) Pri zavarovanju odgovornosti pa se šteje, da je zavarovalni primer nastal v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
31. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Obveza javljanja škode:
1) Zavarovanec je obvezan o nastanku zavarovalnega primeru nemu- doma obvestiti zavarovalnico. V vseh primerih, predvidenih s pred- pisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo požar, eksplozija,vlomna
xxxxxxx, vandalizem, rop, roparska tatvina, to prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so uničene, poškodovane ali so izginile pri nastanku zavarovalnega primera. Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo in/ali stroške, ki jih leta zaradi tega utrpi.
(2) Obveza po informiranju in pojasnitvi:
1) Zavarovanec oz. zavarovalec je dolžan, neodvisno od roka v kate- rem je podal prijavo o nastanku zavarovalnega primera, dati pred- stavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno. Stroške za te dokaze nosi zavarovanec;
(3) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi tega ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.
32. člen - IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka pogodbena stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki z njima niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izve- denca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve izvedenskega postopka so zavezujoče za obe pogodbeni stranki.
33. člen – PONOVNA PRIDOBITEV UKRADENIH STVARI
(1) Zavarovanec mora takoj, ko izve za obstoj ukradenih stvari, to prijaviti zavarovalnici in na njeno zahtevo opraviti vse potrebno, še zlasti pri varnostnih organih, glede identifikacije in ponovne pridobitve stvari. Na zahtevo zavarovalnice pa le-to pooblastiti, da lahko povzema vse potrebne korake za povrnitev odtujenih stvari.
(2) Če so ukradeni predmeti vrnjeni pred izplačilom odškodnine, jih je zavarovanec dolžan vzeti nazaj. V primeru, ko vrnitev ni v skladu z možnostmi, nadomesti zavarovalnica vrednost, ki so jo predmeti imeli neposredno pred izvršeno vlomno tatvino;
(3) Vrnitev oz. ponoven prevzem ni dopusten takrat, kadar zavarovanec predmete, ki jih je moral smatrati za izgubljene, že nadomesti z drugimi.
(4) V primeru najdbe predmetov po že izplačani odškodnini, jih je zava- rovalec dolžan prevzeti nazaj in zavarovalnici povrniti izplačani denar z odbitkom zneska, ki ustreza zmanjšanju vrednosti zaradi morebitne poškodovanosti predmetov.
(5) V primeru, ko zavarovalec ne vzame nazaj svojih predmetov, ker to ni v skladu z možnostmi, obdrži izplačano odškodnino, če v roku, ki ne more biti krajši od štirih tednov, prenese svoje pravice glede predmetov na zavarovalnico.
34. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poško- dovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
35. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti sklenitelja zavarovanja vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Sklenitelj zavarovanja ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
36. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred potekom roka s priporočenim pismom.
(4) Vsa obvestila in izjave so veljavne od trenutka, ko jih naslovnik prejme.
37. člen – SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), vrnjena pošta šteje za vročeno, zavarovalnica pa jo deponira pri sebi. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
38. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovo- ljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavaro- vanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
39. člen - UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA
(1) Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju sedeža zavarovalnice oziroma se lahko rešujejo v okviru postopkov za izven- sodno reševanje sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
40. člen - IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko nada- ljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
41. člen – PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
(1) Spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.