Splošni pogoji za zavarovanje splošne civilne odgovornosti

veljajo od 2.11.2016

O 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;

zavarovanec – oseba katere interes je zavarovan. Zavarovalec zavarovanja in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

polica – listina o zavarovalni pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;

odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;

zavarovalnica – Zavarovalnica Sava d.d.;

zavarovalno leto – enoletno obdobje od datuma začetka zavarovanja navedenega na polici oziroma vsako naslednje letno obdobje po skadenci;

skadenca – dan in mesec zapadlosti premije;

podlimit kritja – dodatna omejitev zavarovalne vsote za posamezne nevarnostne vire (rizike)

I. OBSEG KRITJA ZA VSE NEVARNOSTNE VIRE

1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni listini in ki ima za posledico:

1) telesne poškodbe ali bolezen, ki prizadene osebo, vključno s smrtjo, ki nastopi kot posledica poškodbe oziroma bolezni osebe (poškodovanje oseb);

2) uničenje, poškodbo ali tatvino stvari (poškodovanje stvari).

(2) V okviru zavarovančeve poslovne dejavnosti, ki je zajeta z zavarovanjem, je pri zavarovanju odgovornosti, ki izvira iz dejavnosti, vključena tudi odgovornost zavarovanca:

1) zaradi uporabe ali posesti, zakupa ali užitka zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene zavarovanca,

2) zaradi uporabe in zakupa objektov za prehrano in počitniških domov,

3) zaradi uporabe osebnih in tovornih dvigal,

4) zaradi uskladiščenja kuriva in pogonskega goriva in

5) zaradi poškodovanja ali tatvine stvari delavcev zavarovanca, razen denarja, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno) pod pogojem, da se stvari hranijo v zaklenjenih prostorih ali garderobnih omaricah.

(3) Če gre za objekte iz 1. in 2. točke 2. odstavka tega člena, je z zavarovanjem krita tudi odgovornost:

1) zavarovanca kot naročnika ali izvajalca gradbenih del (nova gradnja, preurejanje, popravljanje, vzdrževanje), če stroški del predračunsko ne presegajo zneska 1000 EUR,

2) oseb, ki zaradi pravice užitka ali stečaja pridejo na mesto zavarovanca, dokler imajo to vlogo in

3) zaradi obstoja garaže, ki je na zemljišču ali v objektih iz 1. in 2. točke 2. odstavka tega člena, če ne gre za garažo, dano v zakup, ali za garažo, ki se uporablja pri opravljanju dejavnosti, ali za hotelsko garažo.

(4) Za določitev obsega kritja se upoštevajo tudi določila posameznih nevarnostnih virov (razdelek II), vendar samo, če po svoji naravi ustrezajo nevarnostnemu viru, ki je naveden na polici.

(5) Če je posebej dogovorjeno, na polici navedeno in obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi:

1) odgovornost zavarovanca kot delodajalca za nezgode delavcev pri delu, razen kadar je nezgoda pri delu v vzročni zvezi z:

a) okvaro ali pomanjkljivostjo materiala, surovin ali izdelkov, ki so predmet obdelave/predelave kot tudi delovnih sredstev, ki jih delavec uporablja pri delu in je zavarovanec za okvaro vedel,

b) odreditvijo dela v nasprotju z ustaljenimi in znanimi postopki dela ali

c) naložitvijo dela delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo področje zdravja in varstva pri delu.

Za delavca se šteje fizična oseba, ki je z zavarovancem sklenila pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu kot tudi fizična oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo ali se usposablja za delo pri zavarovancu (študentje, dijaki, vajenci). Kritje ni podano za osebe, ki so za zavarovanca opravljale delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno).

2) odgovornost za škodo iz posebnih nevarnostnih virov.

Posebne nevarnostne vire zavarovanec in zavarovalnica ugotavljata in določita skupaj.

Ugotovljeni posebni nevarnostni viri se zapišejo v zavarovalno pogodbo in se za njih, določi posebna premija ali doplačilo k premiji;

3) odgovornost za škodo zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki je zaupana zavarovancu v skrb ali hrambo, oz., ki jih je zavarovanec prevzel, najel, vzel na leasing, zakupil ali vzel v hrambo.

Iz kritja je izključena škoda na vseh motornih, zračnih in vodnih vozilih..

4) odgovornost za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake in ki nima za posledico niti poškodovanja stvari niti poškodovanja oseb;

5) odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti in imajo za posledico poškodovanje ali okvaro zdravja oseb (napake v postopku zdravljenja, napake v zdravnikovem posegu in podobno);

6) odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti in imajo za posledico poškodovanje ali okvaro zdravja živali (napake v postopku zdravljenja živali, napake v veterinarskem posegu, napake na postopkih na teh živalih, osemenjevanje, kastriranje in podobno);

7) odgovornost iz posesti in uporabe gozdnih, poljskih in priključnih prog ter vzpenjač in žičnic;

8) odgovornost za poškodovanje stvari, pri manipulacijah in/ali skladiščenju;

9) odgovornost iz distribucije električne energije;

10) odgovornost iz posesti in uporabe plinskih vodov, toplovodov in vodov za tekoča goriva;

11) odgovornost iz posesti in upravljanja vodovoda in kanalizacije;

12) odgovornost iz posesti in upravljanja cestnega omrežja;

13) odgovornost iz posesti in uporabe izpustov in naprav za polnjenje s tekočinami in plini, proizvodnih in trgovskih podjetij z gorivi in mazivi;

14) odgovornost iz posesti svetlobnih in drugih oglasnih tabel in napisov, razen na lastnih stavbah za svoje oglaševanje;

15) odgovornost za nesreče pri aktivni udeležbi in pripravah (trening) na konjskih, kolesarskih ali avtomobilskih dirkah in prireditvah borilnih športov ter pri sindikalnih in podobnih športnih igrah in pripravah nanje;

16) odgovornost za onesnaževanje okolja (ekološke škode);

17) škodo v višini odbitne franšize (soudeležbe);

18) odgovornost za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb ali smrti osebe, ki je v zvezi z obratovanjem zavarovančevega kopenskega motornega vozila ali njegovih sestavnih delov oziroma drugih vozil na lastni pogon (samovozni delovni stroji – buldožer, valjar, rovokopač, avtodvigalo, viličar in podobno), pod pogojem, da je lastnik zavarovanec in je vozilo ob nezgodi v rabi kot delovni stroj in ne kot vozilo v cestnem prometu.

19) odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, ki jih je dal v promet oziroma storitve, ki jih je opravil (v nadaljevanju proizvajalčeva odgovornost).

2. člen – SPLOŠNE IZKLJUČITVE

(1) Zavarovalnica ne krije in ne povrne škode:

1) ki jo zavarovanec povzroči z naklepom (namenoma). Če škodo namenoma ali s hudo malomarnostjo povzroči delavec zavarovanca vstopi zavarovalnica v pravice zavarovanca nasproti delavcu kot odgovorni osebi,

2) ki je posledica zavarovančevega dejanja ali opustitve v nasprotju s predpisi, pravili in dobro poslovno prakso o opravljanju dejavnosti ali poklica, ki je predmet zavarovanja, če okoliščine kažejo, da bi zavarovanec moral ali mogel vedeti za protipravnost ali neprimernost svojih ravnanj,

3) če je zavarovanec vedel za pomanjkljivosti ali okvaro blaga, izdelka oziroma storitve ali če mu te okoliščine niso mogle ostati neznane,

4) če zavarovanec stvar, iz katere izvira škoda, vzdržuje v nasprotju s predpisi ali navodili, ali stvari ne vzdržuje redno oziroma mu je znana kakšna napaka in pomanjkljivost stvari, vendar kljub temu stvar uporablja ali poseduje.

(2) Če v zavarovalni pogodbi ni drugače dogovorjeno in obračunana dodatna premija, zavarovalnica ne krije odškodninskih zahtevkov iz 5. odstavka 1. člena teh pogojev.

(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) zaradi škode na stvareh, ki so predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, popravila, vzdrževanja, ipd., če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi;

2) zaradi škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kakršnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega xxxxxxx.Xx teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del;

3) zaradi škode na stvareh, če je škoda posledica:

a) vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin (dim, saje, prah ipd.), tresenja, ropota ipd. (imisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje (ne gre za nenaden in nepričakovan dogodek, škoda nastane zaradi dalj časa trajajočega vpliva);

b) premikanja zemeljskih plasti;

c) delovanja odplake;

d) poplave, ki jih povzročijo tekoče ali stoječe vode;

e) delovanja višje sile (kadar izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti).

4) zavarovanca, njegovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja, otrok, posvojencev ali rejencev, oseb, ki jih zavarovanec preživlja ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter sorodnikov vseh prej naštetih oseb v ravni liniji do drugega kolena in stranski liniji do četrtega kolena;

Pri opravilno nesposobnih ali omejeno sposobnih osebah se šteje njihov zakoniti zastopnik ter njegovi sorodniki za zavarovanca in njegove sorodnike;

5) družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik, in sicer v deležu kapitalske udeležbe družbenika v zavarovancu oziroma zavarovanca v teh gospodarskih družbah; enako velja za primere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zavarovancu kot pravni osebi;

V nobenem primeru pa niso kriti zahtevki družbenikov, ki imajo v družbi, katere odgovornost je zavarovana, vsaj 25% delež v kapitalu in imajo na podlagi zakona ali aktov družbe pravico oziroma možnost vodenja družbe;

6) za škodo na stvareh, nastalo zaradi bolezni zavarovančevih živali ali živali, ki so pri zavarovancu, ali živali, ki jih je zavarovanec odsvojil;

7) zaradi škode, ki je posledica radioaktivnih, strupenih, eksplozivnih oziroma drugih nevarnih lastnosti kakršnekoli jedrske naprave ali njenega sestavnega dela;

8) zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo in posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na lastni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, viličarjev, traktorjev, motokultivatorjev ipd.);

9) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna, se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;

10) zaradi posrednih škod, ki nastanejo ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj, zahtevki invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev);

11) zaradi škod ali kraj motornih vozil in koles s parkirnih prostorov zavarovanca;

12) zaradi telesnih poškodb in bolezenskih stanj, ki nastanejo zaradi pikov insektov;

13) zaradi škode, ki jo povzroči zavarovanec kot imetnik strelnega orožja v tekmovalne ali obrambne namene;

14) zaradi čistih premoženjskih škod, ki izvirajo iz opravljanja strokovnega poklica in so posledica strokovne napake;

15) zaradi poklicnih bolezni delavcev zavarovanca in zaradi poškodb delavcev pri delu, ki so v vzročni zvezi z daljšo izpostavljenostjo negativnim vplivom delovnega okolja in naravo dela (ponavljajoči se istovrstni gibi, hrup, prah, dim, topila in podobno).

16) ki po pogodbi ali po posebnem dogovoru presegajo obveznosti, ki izvirajo iz pravnih predpisov o odgovornosti;

17) zaradi kazni, glob in zaradi vseh vrst odškodnin, ki nimajo povračilnega namena (kaznovalne odškodnine);

18) zaradi delovanja magnetnega in elektromagnetnega polja in poli kloriranih bifenilov (PCB);

19) zaradi škode, ki je neposredno povezana z laserskimi, UV ali rentgenskimi žarki;

20) ki posredno ali neposredno izvira iz ravnanja z azbestom ali umetnimi mineralnimi vlakni ali iz ravnanja s kremenom v kakršnikoli obliki (kremenov prah, kremenovo steklo, kremenasta zemlja in podobno);

21) ki izvira iz bolezni ali sindroma skupinske spongiformne encefalopatije, njene mutacije ali različice kot npr. goveje spongiformne encefalopatije (BSE), iz praskavca, prenosljive kunje encefalopatije (TME), bolezni kroničnega hiranja (CWD), Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJD), sindroma Gerstmann-Straussler-Scheinker (GSS), kuru (ali tresavice strahu) ali usodne družinske nespečnosti;

22) ki so neposredno ali posredno rezultat oziroma posledica genetsko spremenjenih komponent genetsko modificiranih organizmov (GMO), katerihkoli beljakovin, ki izvirajo iz genetsko spremenjenih komponent GMO, ali izdelkov, ki vsebujejo takšne komponente ali beljakovine;

23) ki izvira iz zdravstvenih težav, ki jo posredno ali neposredno povzroči ali je povezana s človeškim T-celičnim limfotropnim virusom tipa III (HTLV III) ali virusom LAV ali njihovih mutantov ali različic ali so na kakršenkoli način povezane s sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS) ali s podobnim sindromom ali težavo ne glede na njeno poimenovanje;

24) ki izvirajo iz okužbe z metilicin rezistentni staphylococcus aureus (MRSA), ptičjo gripo ali legionelo;

25) ki izvira iz opravljanja preizkusov, spreminjanja, nabave, pridobivanja, pripravljanja, predelovanja, izdelovanja, distribuiranja, shranjevanja ali drugačne uporabe materiala, ki v celoti ali deloma izvira iz človeškega telesa (npr. vendar ne izključno: tkiva, celic, organov, presadkov, krvi, urina ter izločkov) ter pripadajoče različice ali biosintetični proizvodi;

26) ki nastane posredno ali neposredno zaradi vojne, drugih sovražnih akcij, uporov, notranjih nemirov ali stavk oz., ki neposredno izhajajo iz uredb, ukrepov oblasti, ali drugih podobnih dogodkov;

27) zaradi škod, ki se nanašajo na:

a) pogodbena določila ali posebne dogovore, ki jamčijo za kakovost zavarovančevih izdelkov ali jamčijo, da bodo dela, ki jih opravlja zavarovanec, strokovno izvedena;

b) določila, delno ustne pogodbe ali ustne, posebne sporazume, ki zavarovancu naložijo obveznosti, ki jih sicer ne bi imel.

3. člen – DODATNE IZKLJUČITVE ZA PROIZVAJALČEVO ODGOVORNOST

Pri zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti, zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode:

1) iz naslova garancij za brezhibno delovanje izdelka

2) na stvari, kamor se je vgradil izdelek zavarovanca

3) nastale zaradi tega, ker je izdelek obremenjen s pravno napako (kršitev pravic intelektualne lastnine, kršitve konkurenčnega prava, predpisov o oglaševanju in podobno);

4) na samem izdelku, ki ga je zavarovanec izdelal oziroma dal v promet;

5) zaradi stroškov odpoklica ali umika izdelkov s trga, razstavljanja, popravljanja ali spreminjanja in ponovnega sestavljanja izdelkov z napako, ki jih je dobavil zavarovanec;

6) ki je posledica izdelka z napako, ki ne ustreza svojemu namenu;

7) ki nastane iz izdelka, ki je bil kasneje predelan;

8) ki izvira iz izdelka, ki je bil zavarovancu odtujen brez njegove vednosti;

9) ki izvira iz izdelka, ki ni bil izdelan za prodajo ali kakšno drugo obliko distribucije v ekonomske namene, niti ga zavarovanec ni dal v prometu v okviru svoje dejavnosti;

10) če zavarovanec pri vgradnji sestavnih delov ali sklopov, ki so mu jih dobavili drugi, ni preveril kvalitete teh delov ali sklopov, ki jih je vgradil v svoj izdelek;

11) ki jih je zavarovanec izdelal za zračno ali vodno plovilo:

12) ki neposredno ali posredno izvira iz uživanja tobaka in tobačnih izdelkov;

13) ki izvira iz ali je v zvezi s farmacevtskimi proizvodi, vključno s cepivi in kemičnimi proizvodi;

14) ki jo povzročijo naslednji izdelki:

a) barva z vsebnostjo svinca,

b) svinec kot onesnaževalec,

c) metil-tert-butil-eter (MTBE),

d) urea formaldehid,

e) pentabromodipenil-eter (PBDE), zaviralec širjenja plamenov,

f) okta-bromo-difenyl-eter (OBDE), zaviralec širjenja plamenov,

g) tri-butil-tin (TBT),

h) atracin (herbicid),

i) perfluoro-oktane-sulfonate (PFOS) kot opredeljeno po pravilniku EPA SNUR (Significant New Use Rule) z dne 22. marca 2004,

j) dioksini, furani, polikloriniranibifenili (PCBji),

k) trdovratni organski onesnaževalci (POP), kot jih opredeljuje stockholmska konvencija: aldrin, klordan, DDT, dildrin, endrin, heptaklor, heksaklorbenzen, mireks, toksafen, dioksin, furans in PCB,

l) kromiran bakerni arsenat (CCA).

II. DODATNA DOLOČILA ZA OBSEG KRITJA PRI NASLEDNJIH NEVARNOSTNIH VIRIH:

4. člen – PRIKLJUČENE PROGE

Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, zajema zavarovanje tudi odgovornost:

1) zaradi poškodbe tujih vozil pri nakladanju in razkladanju z dvigali in napravami za nakladanje in razkladanje, razen za škode pri nakladanju z napravami, ki spuščajo tovor, da pada;

2) zaradi uporabe industrijske proge, vzpenjače ali žičnice.

5. člen – GRADBENA, MONTAŽNA IN PODOBNA DEJAVNOST

(1) Določila tega člena se uporabljajo pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij in dejavnosti, kot so gradnja stavb, cest in železnic, mostov in predorov; objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline; elektriko in telekomunikacije; gradnjo vodnih objektov; gradnjo drugih objektov nizke gradnje; pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje; instaliranje (električnih napeljav, vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav ter drugih instalacij); zaključna gradbena dela (fasaderska in štukaterska dela, oblaganje tal in sten, steklarska in pleskarska dela ter druga zaključna gradbena dela); krovstvo in postavljanje ostrešij.

(2) Zavarovanje obsega tudi odgovornost zaradi miniranja, pri čemer pa je izključena škoda na stvareh:

1) če je po naravi dela treba računati na poškodovanje stvari kljub izpolnjevanju varnostnih predpisov;

2) če gre za stvari, ki so bile ob miniranju oddaljene manj kot 75 m od točke miniranja, če ni drugače dogovorjeno.

(3) Če ni posebej dogovorjeno, zavarovanje poleg izključitev, navedenih v 2. členu teh pogojev, ne krije škode, ki izvira iz dejavnosti na deloviščih izven sedeža zavarovanca.

(4) Delovišče v smislu prejšnjega odstavka predstavlja pri novogradnjah in montažah kraj (lokacijo), kot ga opredeljujejo dokumenti k izvajalski pogodbi, vključno s pripadajočimi objekti in zemljišči, ki služijo za izgradnjo objekta oziroma za izvedbo del.

Pri popravilih, remontih, adaptacijah, sanacijah, nadgradnjah, rekonstrukcijah, dogradnjah, posameznih gradbenih, montažnih in instalacijskih delih, urejanju okolja, ipd. je delovišče opredeljeno v smislu predhodnega odstavka. Če delovišča ni mogoče določiti v gornjem smislu, predstavlja delovišče prostor ali del objekta, kjer se izvajajo dela, vključno s potmi, prostori in zemljišči za manipulacijo in hrambo materiala ter sredstev za izvajanje del.

(5) V primeru dogovora iz 3. odstavka tega člena, zavarovanje krije tudi škodo na naročnikovih stvareh, ki jih ima zaradi izvajanja del na objektu ali opremi zavarovanec na skrbi, ali na njih izvaja adaptacijo, nadgradnjo, popravilo in

podobno (obstoječi objekt), če so te stvari obstajale pred začetkom pogodbeno dogovorjenih gradbenih, montažnih ali podobnih del in je zavarovanec za njih vedel, ali bi moral vedeti.

V tem okviru zavarovanje krije škodo na:

1) delih, ki jih izvajajo drugi izvajalci na objektu ter na njihovi opremi;

2) vseh premičninah, ki so na/v objektu, na katerem zavarovanec dela;

3) podzemnih napravah (plinovodi, vodovodi, kanalizacijski vodi, električni vodi, komunikacijski vodi, kanali, temelji in podobno).

(6) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki nastanejo:

1) na stvareh in njihovih sestavnih delih, ki se vgrajujejo, montirajo, popravljajo, predelujejo in podobno;

2) na delih, ki jih je opravil oz. bi jih moral opraviti zavarovanec ter na vgrajenem materialu;

3) v garancijskem roku oz. po predaji del naročniku;

4) po poteku enega meseca, odkar je zavarovanec opravil zadnje delo na objektu in garancijski rok še ni pričel teči;

5) na stvareh oz. obstoječem objektu, če je po naravi dela treba računati na poškodovanje stvari kljub izpolnjevanju varnostnih predpisov;

6) na sosednjih gradbenih objektih, ker je bila opuščena ustrezna zaščita (ojačanje, podpiranje, opiranje in podobno);

7) zaradi zavestne kršitve tehničnih predpisov ali predpisov pristojnega tehničnega organa;

8) zaradi neupoštevanja splošnih pravil tehnike, tehničnih predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb tehnične inšpekcije ali nadzornega organa;

9) zaradi uporabe nepreizkušenih statičnih, računskih in drugih metod ter nepreizkušenih konstrukcij in materialov;

10) kot lepotne napake, nefunkcionalnost in nerentabilnost;

11) zaradi napak v projektu, ki ga je projektiral zavarovanec;

12) zaradi strokovne napake v tehničnem svetovanju ali nadzoru.

6. člen – KMETIJSKA IN GOZDNA GOSPODARSTVA

(1) Zavarovanje vključuje tudi odgovornost za škodo:

1) zaradi posesti in uporabe živali za namene lastnega kmetijstva in gospodarstva;

2) ki jo povzroči zavarovanec s traktorjem, vključno z njegovimi priključki, kadar uporablja vozilo in priključene dele kot delovni stroj v lastnem kmetijskem gospodarstvu. Zavarovanje ne krije škode iz obratovanja traktorja in priključenih delov pri uporabi vozila v prometu.

3) zaradi sečnje v lastnem gozdu. Za sečnjo lesa v tujem gozdu je zavarovanje omejeno na sečnjo za lastne potrebe.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovalnica krije:

1) škode zaradi posesti in uporabe živali v pridobitne namene;

2) škode zaradi posesti zemljišč in gozda;

3) škode, ki jih povzroči pes;

4) škode, ki izvirajo iz uporabe vseh vrst motornih žag.

7. člen – HIŠNA IN ZEMLJIŠKA POSEST

(1) Zavarovanje se nanaša tudi na odgovornost iz nevarnostnih virov po 2. odstavku

1. člena teh pogojev.

(2) Kritje velja tudi za zahtevke solastnika ali njegovih svojcev, ki živijo s solastnikom v skupnem gospodinjstvu, zaradi škode, ki izvira iz uporabe skupnih delov več stanovanjskega objekta.

(3) Obveznost zavarovalnice po tej polici za posameznega zavarovanega solastnika je omejena z odstotkom njegovega pripadajočega deleža na skupnih prostorih.

(4) Oškodovani solastnik ter osebe iz 4. točke 3. odstavka 2. člena teh pogojev po tej polici niso upravičeni do dela odškodnine, ki je enak njegovemu solastniškemu deležu na objektu.

8. člen – POSEST IN REJA ŽIVALI TER TRGOVINA Z NJIMI

(1) Zavarovanje krije odškodninsko odgovornost vsakokratnega imetnika živali, ki je navedena v zavarovalni polici. Le če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo v zvezi z:

a) dresuro, čuvanjem in oskrbo psov in konj,

b) prevozi s konji in vprežnimi živalmi in

c) izposojo konjev za jahanje.

(2) V primeru naslednjih pasem psov: american staffordshire terrier, bullterrier, pitbull terrier, staffordshire bullterrier, rotweiler, doberman, kakor tudi križanci med temi ali križanci teh z drugimi pasmami, zavarovalno kritje ni podano za tisto škodo, ki ob uporabi nagobčnika ne bi nastala. Prav tako ni krita škoda, ki jo z ugrizi povzroči pes katerekoli pasme, ki je v preteklosti že povzročil takšno škodo, če se ugotovi, da ob uporabi nagobčnika, škoda ne bi nastala.

(3) V kolikor ni dogovorjeno kritje za izposojo konjev za jahanje, so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi poškodb, ki jih povzroči konj jahaču med ježo in pripravo nanjo.

9. člen – GOSTINSKI OBJEKTI

(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost zaradi pomožnih obratov, ki pripadajo zavarovancu, kot so pralnice, pekarne, mesarije in podobno, ki se uporabljajo samo za lastne potrebe.

(2) Le če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovalnica krije škodo zaradi posesti predmetov za šport in razvedrilo gostov.

(3) Zavarovalnica krije tudi zahtevke proti zavarovancu, ki izvirajo iz odgovornosti za poškodbe ali tatvino stvari, ki pripadajo prenočujočim gostom ali članom njihove družine, razen vozil vseh vrst in koles, njihovih sestavnih delov, kakor tudi stvari, ki

so v vozilih. Za poškodovanje, izginitev ali tatvino denarja, kreditnih in drugih plačilnih kartic, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno), ki pripadajo prenočujočim gostom ali članom njihovih družin, zavarovalnica jamči le takrat, če so te stvari izročene zavarovancu v hrambo in jih ta hrani v zaklenjeni blagajni.

(4) Zavarovanje ne krije zahtevkov zaradi izginitve ali tatvine stvari, ki pripadajo gostom, iz prostorov restavracij, kavarn, točilnic in podobno, razen če so izročene v hrambo.

(5) Če stvari izginejo, mora zavarovanec o tem takoj obvestiti policijsko postajo in zavarovati morebitne dokaze.

10. člen – KOPALIŠČA

(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost za tatvino oziroma uničenje stvari, ki jih obiskovalci kopališča hranijo v zaklenjenih garderobnih omarah v kopališču, razen za tatvino in uničenje denarja, kreditnih in drugih plačilnih kartic, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno), če navedeni predmeti niso bili posebej izročeni v hrambo zavarovancu.

(2) Zavarovanec mora tatvino stvari nemudoma prijaviti policijski postaji in ob prijavi zavarovati morebitne dokaze.

(3) Le če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovalnica krije škodo zaradi posesti predmetov za šport in razvedrilo gostov.

11. člen – BOLNIŠNICE, ZDRAVSTVENI DOMOVI, SANATORIJI, AMBULANTE IN PODOBNO

(1) Zavarovalnica krije poškodbo, tatvino in izginitev stvari, ki pripadajo pacientom, njihovim spremljevalcem in obiskovalcem, če so zavarovancu izročeni v hrambo. Zavarovanje ne krije tatvine in izginitev denarja, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno).

(2) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) zaradi genetskih škod;

2) zaradi telesnih poškodb pri osebah, ki (ne glede na to, za koga in v čigavem imenu) v podjetju bodisi iz poslovnih bodisi raziskovalnih razlogov sprejmejo tveganje sevanja;

3) zaradi telesnih poškodb, ki so neposredno povezane z laserskimi ali maserskimi žarki;

4) zaradi bolezenskih stanj in

5) zaradi obolenj delavcev zavarovanca, ki so posledica stika z okuženimi osebami.

(3) Zavarovanec mora prijaviti tatvino stvari policijski postaji.

12. člen – POKLICNA ODGOVORNOST STROKOVNEGA OSEBJA V ZDRAVSTVENI IN VETERINARSKI DEJAVNOSTI

(1) Zavarovanje poklicne odgovornosti obsega odgovornost za telesne poškodbe pacientov, zaradi strokovno dokazanih napak in opustitev zdravstvenega delavca. Strokovna napaka je odstopanje od vzpostavljenih profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti.

(2) Zavarovanje ne krije:

1) odškodninskih zahtevkov zaradi: komplikacij, kozmetičnih defektov, amputacij, stranskih učinkov pravilno predpisanih zdravil, ipd., če škode niso posledica napak ali opustitev iz (1). odstavka;

2) odškodninskih zahtevkov zaradi plačila zdravstvenih storitev;

3) škod v zvezi z operativnimi ali drugimi medicinskimi posegi z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, če pacientova privolitev ni dokumentirana v pisni obliki in v obsegu, določenem s predpisi o pravicah pacientov;

4) škod zaradi preizkušanja še nepreverjenih metod preprečevanja, zdravljenja bolezni oz. poškodb in rehabilitacije ter preizkušanja zdravil in opravljanja drugih medicinskih preiskav, četudi je pacient z navedenim pisno soglašal.

13. člen – DRUŠTVA

(1) Zavarovanje obsega tudi odgovornost:

1) zaradi posesti ali zakupa zgradb, zemljišč, prostorov in naprav, ki so namenjene izključno za potrebe društva, kot so na primer vadišča, igrišča, strelišča in podobno;

2) za škode, napravljene ob običajnih, s statutom predvidenih prireditvah (na primer: občni zbor članov, društvene svečanosti, organizacije manjših rekreacijskih, kulturnih in športnih prireditev in podobno), pri čemer zavarovanje ne krije škode, ki jo povzročijo udeleženci drug drugemu, tekmovalci ali nastopajoči med seboj, tudi če gre za člane društva;

3) ki izvira iz uradne dejavnosti oseb, pooblaščenih za zastopanje društva.

(2) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, obsega zavarovanje tudi osebno odgovornost članov društva, vendar le za aktivnosti, ki so predvidene s statutom društva.

(3) Pri gasilskih društvih zavarovalnica krije odškodninske zahtevke, ki nastanejo pri vajah, reševalnih delih in pomoči, ne krije pa škode na stvareh, za katerih varstvo in reševanje je bilo društvo poklicano.

(4) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, obsega zavarovanje tudi odgovornost:

1) za prireditve, ki presegajo okvir običajnih prireditev društva, določenih s statutom (razstave, svečanosti ali tekmovanja v državnem ali mednarodnem merilu in podobno). Iz zavarovanja so izključeni vsi odškodninski zahtevki, ki izvirajo iz družabnih prireditev in jih društva organizirajo prostovoljno, niso pa predvidena v statutu društva ter je glavni namen takšnih družabnih prireditev zbiranje sredstev za potrebe društva;

2) iz posesti živali;

3) iz posesti zgradb in zemljišč, ki niso namenjena neposredni dejavnosti društva;

4) iz posesti, ali dejavnosti pomožnih obratov, ki pripadajo zavarovancu, (na primer restavracij v lastni režiji, xxxxxxx, kopališč in podobno);

5) zaradi posesti in uporabe kolesa brez motorja.

6) za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva.

(5) Zavarovanje ne krije odgovornosti za škodo, ki jo povzroči divjad na kmetijskih pridelkih, kmetijskih in gozdnih kulturah ter na kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

14. člen – ODGOVORNOST ZASEBNIKA

(1) Zavarovanje se nanaša na odgovornost zavarovanca:

1) iz nevarnosti vsakodnevnega življenja, torej ne iz nevarnosti opravljanja poklica (gradnja, kmetijstvo, živinoreja, perutninarstvo, gozdarstvo in podobno), obratovanja ali posebno nevarnih opravil. Za posebno nevarno opravilo šteje opravilo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za nastanek škode od povprečne v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih odškodninskega prava (zlasti delo na višini, delo z žago in drugimi stroji na motorni pogon, delo z elektriko in podobno).

2) kot delodajalca gospodinjskih delavcev in kot imetnika stanovanja,

3) za škodo iz posesti in uporabe kolesa brez motorja,

4) kot imetnika domačih živali, razen psov in konjev. Zavarovanje pa ne vključuje odgovornosti za škodo v zvezi z vzrejo ali posestjo domačih živali v pridobitne namene in

5) kot športnika rekreativca, če ne gre za letala, motorna vozila, vodna motorna vozila, borilne športe in lov.

(2) Zavarovanje zajema tudi:

1) v istem obsegu, kot je določen v prejšnjem odstavku zavarovančevega zakonca in njegove otroke dokler se redno šolajo vendar najdlje do dopolnjenega 27. leta starosti, če živijo te osebe z njim v skupnem gospodinjstvu in

2) gospodinjske delavce (npr. gospodinjska pomočnica) - v obsegu odgovornosti iz opravljanja hišnih opravil, ki so jim zaupana.

15. člen – ŠOLE, VZGOJNI ZAVODI IN PODOBNO

Zavarovanje obsega tudi odgovornost:

1) ravnateljev, upravnikov, učiteljev in vseh ostalih zaposlenih zaradi opravljanja službe,

2) za garderobo učencev, razen denarja, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin, ur, tehničnih predmetov (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno) pod pogojem, da se stvari hranijo v zaklenjenih prostorih ali garderobnih omaricah.

Zavarovanec mora prijaviti tatvino stvari policijski postaji.

3) zaradi izletov, ekskurzij, šolskih prireditev in podobno. Za tovrstne aktivnosti, ki potekajo izven Republike Slovenije je potrebno skleniti poseben dogovor in plačati posebno premijo.

16. člen – ORGANIZACIJA ŠPORTNIH, REKREACIJSKIH, KULTURNIH PRIREDITEV IN SEJMOV

(1) Zavarovanje krije odgovornost iz organizacije prireditev in sejmov, navedenih na polici.

(2) Zavarovanje v tem okviru krije odgovornost:

1) za škode, ki jih tekmovalci ali udeleženci povzročijo tretjim osebam pri udeležbi na prireditvi ali sejmu;

2) iz uporabe prostorov in naprav uporabljenih na prireditvi ali sejmu;

3) prirediteljev kolesarskih, motornih in avtomobilskih dirk med samo dirko, toda le, če oblastveni organ zapre dirkalno stezo za javni promet.

(3) V kolikor je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, zavarovanje krije tudi odgovornost za:

1) poškodovanje ali smrt oseb, ki sodelujejo pri organizaciji ali poškodovanje njihovih stvari;

2) škode nastale zaradi izvajanja ognjemeta;

3) škode iz naslova izvajanja gostinske dejavnosti na prireditvi.

(4) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:

1) škod, ki jih udeleženci, nastopajoči, sodniki, razstavljavci povzročijo drug drugemu;

2) škode, ki jo povzročijo vinjene osebe z medsebojnimi obračuni;

3) kraje kakršnekoli opreme ali stvari;

4) škode na avtomobilih;

5) škode na stvareh v hrambi (na skrbi, varstvu ali pod nadzorstvom);

6) škod, ki izvirajo iz hrane in pijače, ki so jo dali prodajalci hrane in pijače v promet;

7) delovanja gostinskih obratov;

8) škod, ki jih povzročijo varnostnik in redarji pri opravljanju nalog varovanja in redarske službe;

9) vseh vrst onesnaženj;

10) kršitve pogodbenih obveznosti.

Krite so samo tiste škode, za katere je podana odgovornost zavarovanca.

17. člen – GARDEROBE

(1) Zavarovanje obsega odgovornost zaradi poškodbe ali tatvine stvari, izročene garderobi v hrambo, ki je za to izdala ustrezno potrdilo.

(2) Iz zavarovanja je izključena odgovornost za denar dragocenosti, vrednostne papirje in vse vrste listin, ure, tehnične predmete (kot so fotoaparati, kamere, prenosni računalniki, televizorji, orodja, GSM aparati, avdio in video predvajalniki in podobno).

(3) Zavarovalnica ne krije škode, če zavarovanec ni poskrbel za stalno varovanje garderobe in če izginitev ni bila prijavljena pristojni policijski postaji.

18. člen – HRAMBA VOZIL V ZAPRTEM ALI OGRAJENEM PROSTORU S STALNIM ČUVAJEM

(1) Zavarovanje obsega odgovornost zaradi poškodovanja ali tatvine celega vozila ali zamenjave vozil, danih v hrambo če se hramba vozil izvaja s stalnim čuvajem. Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo kot posledica delovanja motornih vozil.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi škodo zaradi tatvine posameznih delov vozila, ki so na njem pritrjeni ali v njem zaklenjeni.

(3) Zavarovanec mora izginitev ali tatvino vozila ali delov vozila prijaviti pristojni policijski postaji.

19. člen – GARAŽIRANJE VOZIL

(1) Zavarovanje obsega odgovornost iz posesti in dajanja v najem prostora za garažiranje vozil na omejenem prostoru.

Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo kot posledica delovanja motornih vozil.

(2) Zavarovanje ne krije odgovornosti zaradi tatvine celega vozila, ali tatvine posameznih delov vozila, ki so na njem pritrjeni ali v njem zaklenjeni.

(3) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi poškodbe ali uničenje vozil:

1) zaradi požara, strele in eksplozije, viharja, toče, snežnega plazu, poplave, izliva vode, padca letala in manifestacije na področju garaže;

2) pri spravljanju v pogon ali premikanju vozil na območju garaže, ali če zavarovančevi uslužbenci nedovoljeno uporabljajo vozilo;

3) zaradi nedovoljene uporabe vozila po osebah, ki niso delavci v garaži, tatvine ali ropa celega vozila.

20. člen – PARKIRIŠČA V JAVNI UPORABI NA PROSTEM

(1) Zavarovanje obsega odgovornost iz posesti in dajanja v najem parkirnega prostora na prostem za parkiranje vozil na omejenem prostoru.

(2) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo kot posledica delovanja motornih vozil.

(3) Zavarovanje ne krije odgovornosti zaradi tatvine celega vozila, ali tatvine posameznih delov vozila, ki so na njem pritrjeni ali v njem zaklenjeni.

21. člen – ČISTE PREMOŽENJSKE ŠKODE

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi čiste premoženjske škode.

(2) Čiste premoženjske škode so škode, ki niso niti poškodovanje oseb, niti poškodovanje ali izginitev stvari niti niso njihova posledica.

(3) Zavarovanje obsega odgovornost za napake, ki so zagrešene v času trajanja jamstva zavarovalnice. Če je napaka v opustitvi, v dvomu velja, da je zagrešena opoldne tistega dne, v katerem bi najpozneje moralo biti storjeno dejanje, da ne bi prišlo do škode.

(4) Zavarovanje ne krije čiste premoženjske škode, ki izvira iz poslov zavarovanca, potrebnih za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo neposrednega opravljanja njegove dejavnosti (zaposlovanje, posli zaradi boljše izkoriščenosti sredstev, obvladovanja tveganj in podobno).

(5) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) ki se uveljavljajo pred tujim sodiščem ali zahtevki zaradi kršitve tujih predpisov ali zahtevki zaradi dejavnosti v tujini;

2) zaradi prekoračitve predračuna in kredita;

3) zaradi kršitve dobavnih rokov;

4) zaradi posredovanja ali priporočanja v denarnih, zemljiških ali drugih gospodarskih poslih, ne glede na to, če se to opravlja za plačilo ali brezplačno;

5) za škodo, nastalo zaradi primanjkljajev pri vodstvu blagajne, napak pri izplačilu in poneverb zavarovančevega osebja;

6) za škodo, ki nastane z zavestno kršitvijo zakonitih predpisov ali navodil in pogojev pooblastitelja (upravičenca) ali s katero koli drugo zavestno kršitvijo obveznosti;

7) za škodo, ki nastane tako, da zavarovanec ali oseba, za katero on odgovarja, prezre računsko ali predračunsko napako ali napako pri izmerah v načrtu;

8) odškodninskih zahtevkov s področja intelektualne lastnine in delovnega prava;

9) odškodninskih zahtevkov v zvezi z neizpolnitvijo ali zamudo pri izpolnitvi pogodbene obveznosti;

10) odškodninskih zahtevkov zaradi okrnitve ugleda pravne osebe oziroma škode zaradi razžalitve časti.

(6) Če ni drugače dogovorjeno, je kritje zavarovalnice podano kot podlimit dogovorjene zavarovalne vsote v višini 30 % enotne zavarovalne vsote, pri deljeni

xxxxxxxxxxx vsoti pa v višini zavarovalne vsote za stvari. V obeh primerih je letni agregat določen v višini ene zavarovalne vsote (enkratni letni agregat).

(7) Določbe iz drugih členov teh pogojev se uporabljajo smiselno tudi za zavarovanje čiste premoženjske škode, če ne nasprotujejo določbam tega člena.

22. člen – ODGOVORNOST ZA POŠKODOVANJE STVARI, PRI MANIPULACIJI IN/ALI SKLADIŠČENJU

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje odškodninske zahtevke zaradi uničenja ali poškodovanja tujega blaga v času:

1) manipulacije (natovarjanje, raztovarjanje, pretovarjanje, deponiranje);

2) skladiščenja;

3) prevoza in prenosa znotraj območja skladišča oziroma delovišča.

(2) Zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi:

1) škode na tujem blagu, povzročene z žerjavi, dvigali za natovarjanje in raztovarjanje, viličarji, elektrokari, avtodvigali in ostalimi napravami za manipulacijo (v primeru podanega kritja po sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, se kritje upošteva kot subsidiarno);

2) poškodovanja tujih cestnih, vodnih ali tirnih vozil, cistern in kontejnerjev, do katerih pride pri manipulaciji ali zaradi manipulacije z blagom s prej navedenimi napravami.

(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:

1) škode, ki nastane kot posledica neupoštevanja predpisov o pravilnem skladiščenju in manipulaciji z blagom;

2) izgube blaga (nepojasnjene izgube, tatvina ipd.);

3) izgube na teži ali drugih izgub, ki izvirajo iz lastnosti samega blaga ali pomanjkljivega embaliranja blaga;

4) škode, nastale zaradi nepravočasne odpreme ali zadrževanja uskladiščenja blaga;

5) škode na stvareh iz žlahtnih kovin, nakitu, pravih biserih, žlahtnih kamnih, pravemu krznu in umetniških predmetih, gotovini, vrednostnih papirjih vseh vrst, živih živalih, eksplozivih in eksplozivnih sredstvih, izotopih;

6) škode na zračnih plovilih;

7) škode na motornem vozilu ali drugih napravah s katerimi se opravljajo manipulacije.

(4) Če ni drugače dogovorjeno, je kritje zavarovalnice podano kot podlimit dogovorjene zavarovalne vsote v višini 30 % enotne zavarovalne vsote, pri deljeni zavarovalni vsoti pa v višini zavarovalne vsote za stvari. V obeh primerih je letni agregat določen v višini ene zavarovalne vsote (enkratni letni agregat).

23. člen – ODGOVORNOST ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA (EKOLOŠKE ŠKODE)

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje odškodninske zahtevke zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka, ki povzroči onesnaženje zraka, zemlje ali vode in ima za posledico poškodovanje oseb ali poškodovanje stvari.

(2) Zavarovalnica ne krije škode:

1) zaradi postopnega in dlje časa trajajočega škodnega dogajanja (kapljanje, izhlapevanje ipd);

2) zaradi škod, ki so nastale zaradi obratovanja čistilnih naprav za odplake, drugih čistilnih naprav ali drugih naprav za ravnanje z odpadki in iz dejavnosti deponij odpadkov kakršne koli vrste;

3) zaradi škod, ki so nastale zaradi skladiščenja nevarnih odpadkov;

4) zaradi lastništva, posedovanja ali upravljanja komunalnih objektov in opreme, predvsem odlagališč za smeti in kompostnic;

5) če zavarovanec ni upošteval navodil in predpisov proizvajalca ali tehnologije same, ali če ni opravljal predpisanih pregledov, servisiranja ali potrebnega popravila naprav, ki so povzročile onesnaženje;

6) za škodo, ki se je zgodila zaradi vplivov na naravo, ki so bodisi neizogibni pri normalnih pogojih delovanja, nujni ali katerih posledice je zavarovanec predvidel in sprejel.

V okviru te izključitve gre za sprostitev, razpršitev, izpustitev ali uhajanje onesnaževalcev, kot so dim, izparina, saje, hlapi, kisline, lužnine, kemikalije in odpadki.

7) zaradi ekološke škode, ki ni posledica onesnaženja okolja (npr. zaradi poslabšanja biološke raznolikosti);

8) zaradi onesnaženja v prostorih in na premoženju zavarovanca;

9) ki jo predstavljajo stroški čiščenja in odstranitve posledic onesnaženja;

10) za že obstoječe onesnaženje tal in/ali podtalnice.

24. člen – ODGOVORNOST ZA POŠKODOVANJE STVARI, KI JIH IMA ZAVAROVANEC NA SKRBI

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zaradi popravila, obdelave, predelave ali hrambe).

(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:

zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki jih zavarovanec uporablja za lastne potrebe (npr. najeti stroji ali prostori z opremo);

1) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki so predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, popravila, vzdrževanja, ipd., če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi;

2) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari v času prevoza;

3) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve motornih vozil, zračnih in vodnih plovil;

4) zaradi škode na računalniški programski opremi (software) in podatkih skupaj z nosilci;

5) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki je bila zavarovancu dana v restavriranje.

(3) Če ni drugače dogovorjeno, je kritje zavarovalnice podano kot podlimit dogovorjene zavarovalne vsote v višini 30 % enotne zavarovalne vsote, pri deljeni zavarovalni vsoti pa v višini zavarovalne vsote za stvari. V obeh primerih je letni agregat določen v višini ene zavarovalne vsote (enkratni letni agregat).

25. člen – ODGOVORNOST ZA POŠKODOVANJE STVARI NA KATERIH SE IZVAJA DEJAVNOST

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki so predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, popravila, vzdrževanja, ipd., če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi.

(2) Prav tako so kriti odškodninski zahtevki zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki jih ima zavarovanec na skrbi (zaradi popravila, obdelave, predelave ali hrambe).

(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:

1) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki jih zavarovanec uporablja za lastne potrebe (npr. najeti stroji ali prostori z opremo);

2) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari v času prevoza;

3) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve motornih vozil, zračnih in vodnih plovil;

4) zaradi škode na računalniški programski opremi (software) in podatkih skupaj z nosilci;

5) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki je bila zavarovancu dana v restavriranje.

26. člen – ODGOVORNOST ZA POŠKODOVANJE MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICAH IN AVTOPRALNICAH

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja ali uničenja motornih vozil strank zavarovanca, predanih v čiščenje, servisiranje ali popravilo.

(2) V skladu s prej navedenim, zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi škode, ki nastane zaradi:

1) speljevanja, vožnje in premikanja motornega vozila na območju delavnice ali pralnice;

2) točenja ali prodaje neustreznega goriva.

(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:

1) zaradi škode na motornih vozilih strank, ki so bila prevzeta zaradi prodaje;

2) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve stvari, ki so se nahajale v motornem vozilu;

3) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve delov motornih vozil ali opreme;

4) zaradi škode na motornem vozilu v času prevoza z drugim prevoznim sredstvom;

5) ki izvirajo iz jamstva za stvarne napake izdelka ali storitve ter garancijskih obveznosti zavarovanca.

27. člen – PROIZVAJALČEVA ODGOVORNOST

(1) V kolikor je to posebej dogovorjeno, na polici navedeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje tudi proizvajalčevo odgovornost.

(2) S proizvajalčevo odgovornostjo je krita zakonska odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo uveljavljajo tretje osebe zaradi napake oziroma nezadostne varnosti izdelka, dobavljenega in/ali prodanega s strani zavarovanca ali v njegovem imenu (danega v promet) oziroma storitvami ali deli, ki jih je opravil ter imajo za posledico:

1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb);

2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari);

(3) Napaka ali nezadostna varnost izdelka lahko izvira iz napake v materialu, iz katerega je stvar izdelana, konstrukcijske napake ali pomanjkljivosti proizvajalčevih navodil za pravilno rabo stvari.

(4) Kritje je podano, v kolikor do škode pride po tem, ko so bili izdelki dobavljeni, storitve opravljene ter dela zaključena.

(5) Prav tako je krita zakonska odgovornost zavarovanca za škodo, ki so jo povzročili kakršnikoli sestavni deli ali sklopi stvari, ki jih zavarovanec vgrajuje v svoje izdelke, izdelale ali dobavile pa so jih druge osebe.

(6) Pri zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode:

1) iz naslova garancij za brezhibno delovanje izdelka;

2) na sami stvari, kamor se je vgradil izdelek zavarovanca;

3) nastale zaradi tega, ker je izdelek obremenjen s pravno napako (kršitev pravic intelektualne lastnine, kršitve konkurenčnega prava, predpisov o oglaševanju in podobno);

4) na samem izdelku, ki ga je zavarovanec izdelal oziroma dal v promet;

5) zaradi stroškov odpoklica ali umika izdelkov s trga; razstavljanja; popravljanja ali spreminjanja in ponovnega sestavljanja izdelkov z napako, ki jih je dobavil zavarovanec;

6) kot posledice izdelka z napako, ki ne ustreza svojemu namenu;

7) ki nastane iz izdelka, ki je bil kasneje predelan;

8) ki izvira iz izdelka, ki je bil zavarovancu odtujen brez njegove vednosti;

9) ki izvira iz izdelka, ki ni bil izdelan za prodajo ali kakšno drugo obliko distribucije v ekonomske namene, niti ga zavarovanec ni dal v promet v okviru svoje dejavnosti;

10) če zavarovanec pri vgradnji sestavnih delov ali sklopov, ki so mu jih dobavili drugi, ni preveril kvalitete teh delov ali sklopov, ki jih je vgradil v svoj izdelek;

11) ki jih je zavarovanec izdelal za zračno ali vodno plovilo;

12) ki neposredno ali posredno izvira iz uživanja tobaka in tobačnih izdelkov;

13) ki izvira iz, ali je v zvezi s farmacevtskimi proizvodi, vključno s cepivi in kemičnimi proizvodi;

14) ki jo povzročijo naslednji izdelki:

a) barva z vsebnostjo svinca,

b) svinec kot onesnaževalec,

c) metil-tert-butil-eter (MTBE),

d) urea formaldehid,

e) pentabromodipenil-eter (PBDE), zaviralec širjenja plamenov,

f) okta-bromo-difenyl-eter (OBDE), zaviralec širjenja plamenov,

g) tri-butil-tin (TBT),

h) atracin (herbicid),

i) perfluoro-oktane-sulfonate (PFOS) kot opredeljeno po pravilniku EPA SNUR (Significant New Use Rule) z dne 22. marca 2004,

j) dioksini, furani, polikloriniranibifenili (PCBji),

k) trdovratni organski onesnaževalci (POP), kot jih opredeljuje stockholmska konvencija: aldrin, klordan, DDT, dildrin, endrin, heptaklor, heksaklorbenzen, mireks, toksafen, dioksin, furans in PCB,

l) kromiran bakerni arsenat (CCA).

28. člen – ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici oziroma območje, na katerem zavarovanec izvaja zavarovano dejavnost.

(2) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje velja na območju Republike Slovenije.

(3) Za zavarovanje odgovornosti zasebnika velja kritje na območju celega sveta.

29. člen - ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za posamezni škodni dogodek, ne glede na število oškodovancev.

(2) Zavarovalna vsota za posamezne nevarnostne vire je lahko tudi dodatno omejena. V tem primeru je v polici naveden podlimit kritja, ki predstavlja zgornjo mejo obveznosti po škodnem dogodku za posamezen nevarnostni vir. Obveznost zavarovalnice za vse nevarnostne vire skupaj po enem škodnem dogodku pa ne more presegati zavarovalne vsote po polici.

(3) Če je dogovorjena omejitev skupnega izplačila odškodnin v zavarovalnem letu (letni agregat odškodnin), zavarovanje ugasne, ko je ta znesek izčrpan in se nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija. Omejitev skupnega letnega izplačila odškodnin je lahko izražena tudi kot mnogokratnik zavarovalne vsote ali podlimita kritja.

(4) Če na polici ni naveden letni agregat odškodnin, velja letni agregat v višini trikratnika zavarovalne vsote ali podlimita kritja.

30. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.

(2) Ne glede na število poškodovanih oseb ali stvari oziroma vloženih odškodninskih zahtevkov, se vsi škodni dogodki, ki imajo isti vzrok (dejanje, opustitev, napako) štejejo kot en zavarovalni primer.

Za en zavarovalni primer gre tudi, če je več odškodninskih zahtevkov posledica večjega števila napačnih ravnanj zavarovanca, ki pa jih je možno pripisati istim okoliščinam in jih povezati s pravnega, gospodarskega ali časovnega vidika.

Šteje se, da se je zavarovalni primer zgodil, ko je nastal prvi škodni dogodek te vrste, ne glede na to, kdaj so posamezni škodni dogodki dejansko nastali in ne glede na dejanski datum uveljavljanja posameznih zahtevkov.

31. člen – DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovalca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki.

S to določbo je podan osnovni obseg škode, katero krije zavarovalnica po 1.odstavku 1. člena in drugih določbah teh pogojev.

(2) Zavarovalnica krije pravdne stroške zavarovanca in jamči za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu, le tedaj, če po 4. odstavku 25. člena teh pogojev pravdo usmerja od vsega začetka sama, ali pa oseba, ki jo ona določi.

(3) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku zavarovalnica krije samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.

(4) Zavarovalnica nosi le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in prisojenim zneskom odškodnine.

(5) Če je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode, se odškodnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjen znesek (franšiza).

32. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru brez odlašanja.

(2) Če so proti zavarovancu, ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali katerokoli od teh dejanj: kazenska preiskava; vložena obtožnica; izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil nesrečo po prejšnjem odstavku.

(3) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem ravno tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke.

(4) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in izdati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.

(5) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.

(6) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.

(7) V primeru opustitve navedenih obveznosti lahko zavarovalnica bremeni zavarovanca za tisto škodo, ki jo je dodatno utrpela v zvezi z ugotavljanjem temelja in višine škode.

33. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE – POVEČANJE NEVARNOSTI

(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane, ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti ali njenega povečanja, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija (ob sklenitvi pogodbe kot te okoliščine štejejo zlasti dejavnost, število zaposlenih in škodno dogajanje pred sklenitvijo pogodbe, med trajanjem zavarovanja pa sprememba dejavnosti, povečanje števila zaposlenih, spremembe v tehnologiji ali vrsti delovnih sredstev in podobno), kakor tudi tiste, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica ugotavljata tudi skupaj.

(2) Pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnico seznaniti s preteklim škodnim dogajanjem.

(3) Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je imel zavarovanec ob nastanku zavarovalnega primera zaposlenih več oseb, kot je navedeno v polici, oziroma da za njih ni bila plačana premija, ali da je napačno navedel ali zamolčal kakšno okoliščino, ki vpliva na oceno nevarnosti in obračun premije, se priznana odškodnina izplača v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana, če bi bile upoštevane dejanske nevarnostne okoliščine.

(4) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika. Ob pregledu ali reviziji rizika zavarovalnica ugotavlja spremembe nevarnosti.

34. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.

(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.

35. člen – ŠKODNI REZULTAT – POVIŠANJE PREMIJE (MALUS)

(1) Škodni rezultat je razmerje med izplačanimi škodami in plačano zavarovalno premijo brez upoštevanja davka od prometa zavarovalnih poslov v preteklih treh zavarovalnih letih. Izrazi se v odstotkih.

(2) Škodni rezultat se lahko ugotavlja po preteku vsakega zavarovalnega leta oziroma ob skadenci, in sicer za zavarovalno obdobje zadnjih treh let. Pri zavarovancih, ki še niso zavarovani tri leta, se pri izračunu škodnega rezultata upošteva enoletni oziroma dvoletni škodni rezultat oziroma upošteva dosežen škodni rezultat pri drugi zavarovalnici, pri kateri je imel zavarovalec zavarovano svojo splošno odgovornost.

(3) Kadar škodni rezultat v upoštevanih zavarovalnih letih znaša več kot 75 odstotkov, se obračuna povišanje zavarovalne premije (malus).

(4) Osnova za izračun povišanja zavarovalne premije (malusa) je razlika med višino odstotka dejansko doseženega škodnega rezultata in 75-imi odstotki. Zavarovalna premija se zviša za ¾ te razlike.

(5) Če povišanje premije (malus) v skladu z zgornjim izračunom znaša več kot 300 odstotkov, ustrezno povišanje premije določi strokovna služba zavarovalnice.

36. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Zavarovalnica bo izpolnila obveznost iz zavarovalne pogodbe le, če bo zavarovalni primer nastal v času podanega zavarovalnega kritja iz te zavarovalne pogodbe.

(2) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva

premija, oziroma po izteku 24. xxx dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.

(3) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.

(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.

37. člen – PLAČILO PREMIJE

(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe razen, če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.

(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe, ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino.

38. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka. Razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati odškodnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

39. člen – POVRAČILO PREMIJE

(1) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana nevarnost preneha obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(2) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.

(3) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno kritje, če ni drugače dogovorjeno.

40. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Zavarovalno kritje velja po pogojih, ki so navedeni v polici in veljajo za zavarovalno leto.

(2) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi pisno obvestiti zavarovalca.

(3) Zavarovalec ima pravico, da v 30. dneh od dneva prejema obvestila odpove zavarovalno pogodbo. V tem primeru zavarovalna pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta/obdobja.

(4) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe v roku iz 3. odstavka tega člena, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta/obdobja spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji oziroma premijskim sistemom.

41. člen – IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki da

svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

42. člen – NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

43. člen – SPREMEMBA NASLOVA

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo pošlje zavarovalcu na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.

44. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA

(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Splošni pogoji za zavarovanje splošne civilne odgovornosti z oznako O-01/14.

(2) Uveljavitev teh splošnih pogojev ne vpliva na vsebino in veljavnost zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred datumom veljavnosti teh pogojev in zanje do izteka tekočega zavarovalnega leta veljajo splošni pogoji, navedeni v zavarovalni polici.

(3) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.

45. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.x x .

46. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.

Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo

Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.

Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.

47. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

48. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

Document Metadata

Table of Contents

Splošni pogoji za zavarovanje splošne civilne odgovornosti

Document Metadata