KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
09-4
mıklošıčeva cesta 19, ljubljana
Splošni pogoji
za zavarovanje sejmov
PG-sej
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
♦ zavarovanec
osebo, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
♦ polica
listino o zavarovalni pogodbi;
♦ premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
♦ zavarovalnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu in odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka tekočin (leka- že), samovžiga zalog, padca letala, manifestacije in demonstracije, mehaničnega loma ter nespretnosti in malomarnosti delavcev in drugih oseb ter namernega in objestnega dejanja tretjih oseb.
(2) Zavarovanje nadalje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomu, kraji in ropu oziroma pri poskusu teh dejanj.
(3) Zavarovanje krije tudi odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe.
(4) Če je posebej dogovorjeno, zavarovanje krije tudi škodo, nastalo zaradi delovanja strojelomnih nevarnosti na strojih in napravah, ki na sejmu obratujejo v predstavitvene namene.
(5) Če je posebej dogovorjeno, se iz zavarovanja lahko izključi kritje za uničenje ali poškodovanje stvari zaradi:
1) poplave, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča in snežnega plazu,
2) mehaničnega loma,
3) kraje.
(6) Ko nastane zavarovalni primer, je krita tudi izginitev zavarovanih stvari in stroški čiščenja, rušenja ter odvoza v zvezi z nastalim zavaro- valnim primerom.
(7) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge, posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljenega zaslužka, najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).
(8) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki so v neposredni zvezi s potresom.
2. člen - POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče ali nanj;
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči in podobnega.
3. člen - STRELA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delo- vanja električnega toka, ogrevanja zaradi preobremenitve, atmo- sferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi delovanja električnega toka;
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električ- nih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščit- nih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
4. člen - EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) eksplozij v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;
2) eksplozij, ki so reden pojav v kakem postopku;
3) vzbuha iz peči in podobnih naprav;
4) eksplozije biološkega izvora;
5) preboja zvočnega zidu.
5. člen - VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poško- doval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delo- vanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavaro- vano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine na zgradbah, ki jih je napravil vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na prostem (v kopicah, kupih ipd.), pod nadstrešnicami in v drugih odprtih zgradbah.
6. člen - TOČA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine na zgradbah, ki jih je napravila toča.
7. člen - POPLAVA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zalogah blaga, ki ni uskla- diščeno po veljavnih predpisih.
PG-sej/09-4
8. člen - IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi izliva vode iz odprtih pip;
2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) zaradi izgube vode;
4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno po veljavnih predpisih;
5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrež- ja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem ipd.;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe.
9. člen - ZEMELJSKI PLAZ IN UTRGANJE ZEMLJIŠČA
(1) Zemeljski plaz je drsenje zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovani stvari zaradi udarca trdnega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je sejem, ob sklenitvi zavarovanja v geo- loškem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);
3) zaradi zemeljskega useda ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže na primer v manjših razpokah na zgradbah.
10. člen - SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
11. člen - IZTEK TEKOČIN (LEKAŽA)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode ozi- roma cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa izginil zaradi slabe tesnitve.
12. člen - SAMOVŽIG ZALOG
(1) Samovžig je proces, med katerim snovi preidejo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja visoke temperature od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
13. člen - PADEC LETALA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavaro- vano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodovalo letalo, njegovi deli ali predmeti iz njega.
14. člen - MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste ško- de, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovolje- nih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
15. člen - MEHANIČNI LOM
Zavarovanje krije lom zavarovanih stvari na sejmu zaradi nenadnega dogodka, ki deluje na zavarovano stvar z mehanično silo od zunaj.
16. člen - VLOM IN ROP
(1) Zavarovanje krije škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomu ali ropu, oziroma pri poskusu teh dejanj.
(2) Stvari so zavarovane le v času, ko so v zaprtih in zaklenjenih pro- storih, ki so navedeni v polici.
(3) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, so denar, vrednostni papirji, kolki, poštne znamke, hranilne knjižice, drago kamenje, plemenite kovine in predmeti iz plemenitih kovin, pravi biseri, nakit in zbirke zavarovani le, če so poleg tega,da so v zaprtih in zaklenjenih prostorih še v posebnem zaklenjenem hranišču (železna blagajna, oklopna blagajna, trezor in podobno).
(4) Vlom je, če storilec:
1) vlomi v zaklenjene prostore (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2) odpre zaklenjene prostore s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3) pride v prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5) vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlom;
6) odklene prostor, kjer so zavarovane stvari (ali hranišča) z origi- nalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako, kot je določeno v točkah 1) do 5) tega odstavka ali z ropom.
7) vdre v prostor, ki ni v pritličju ali kleti, skozi odprto okno, pri čemer se ne šteje, da je vlom, če storilec vdre skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal.
(5) Za rop se šteje odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje in zdravje zavarovanca oziroma delavcev, ki opravljajo svoj poklic na mestu, kjer so zavarovane stvari. Da je uporabljena sila, se šteje tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočenje odpora.
(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi primanjkljaja, ugotovljenega ob inventurah, čeprav se primanjkljaj ugotovi ob inventuri, ki je opravljena po nastopu zavarovalnega primera.
17. člen - KRAJA
Zavarovanje krije tudi škodo, nastalo zaradi kraje, in sicer ves čas, dokler so zavarovane stvari na sejmu. Za krajo se po teh pogojih šteje izginitev zavarovanih stvari, ki ni povzročena z vlomom ali ropom.
18. člen - ODGOVORNOST
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi zahtevkov tretjih oseb za povračilo škode iz naslova odgovornosti za poškodovanje oseb in poškodovanje stvari do zneska, navedenega v polici.
(2) Zavarovanje krije škodo zaradi zahtevkov, ki so posledica nenadnih in presenetljivih dogodkov (nesreča), nastalih v neposredni zvezi z zavarovančevo sejemsko dejavnostjo na zavarovalnem kraju.
(3) V okviru sejemske dejavnosti na zavarovalnem kraju je vključena tudi zavarovančeva odgovornost zaradi:
1) uporabe, posesti ali zakupa zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za zavarovančevo sejemsko dejavnost;
2) zaradi uporabe dvigal;
3) zaradi uskladiščenja kuriva in pogonskega goriva;
4) zaradi poškodovanja, tatvine ali izginitve stvari delavcev zavaro- vanca, razen denarja, ur, fotoaparatov, dragocenosti, vrednostnih papirjev in vseh vrst listin pod pogojem, da se stvari hranijo v zaklenjenih prostorih.
(4) Zavarovanje ne krije škode zaradi zahtevkov, ki izvirajo iz blaga ali stvari, ki jih je zavarovanec na sejmu kakorkoli dal v promet.
(5) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh:
1) ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zakup, hramba, če ni drugače dogovorjeno, obdelava, predelava ipd.);
2) če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi
PG-sej/09-4
(predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja ipd.);
3) če je škoda posledica:
a) vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu ipd., tresenja, ropota ipd. (emisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;
b) delovanja odplake;
c) onesnaženja tekočih ali stoječih voda;
4) xxxxxxxxxxx in njegovih svojcev ter poslovnih družabnikov zava- rovanca ter njihovih svojcev; za svojce se štejejo zakonec in osebe, ki jih zavarovanec ob škodnem primeru preživlja; pri opravilno nesposobnih ali omejeno sposobnih osebah se šteje njihov zakoniti zastopnik ter njegovi svojci za zavarovanca in njegove svojce;
5) ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi registrirana kopenska motorna vozila, registrirane prikolice in registrirani samovozni delovni stroji;
6) do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do nesreče;
7) posameznega oškodovanca, ki so manjši od zneska odbitne franšize.
8) pri zavarovanju odgovornosti se uporabijo tudi členi iz veljavnih Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (PG-odg), ki obra- vnavajo časovno in krajevno omejitev zavarovanja in zava- rovančeve ter zavarovalničine dolžnosti po zavarovalnem primeru.
19. člen - PREDMET ZAVAROVANJA IN KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so stvari razstavljalcev, ki so na razstavnih prostorih sejma, navedenega v polici. Predmet zavarovanja je tudi embalaža za zavarovane stvari.
(2) Zavarovane so samo stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi.
1) za zavarovane stvari se šteje blago na sejmu; če pa je tako dogo- vorjeno, je zavarovana tudi sejemska oprema (stojnice, pulti, xxxxx, mize ipd.).
2) Če stvari v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, velja, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje.
(3) Predmet zavarovanja so lahko tudi stvari trgovskih potnikov in oseb s podobno dejavnostjo, ki potujejo z različnimi prevoznimi sredstvi.
(4) Zavarovanje krije v obsegu zavarovanih nevarnosti iz (1) odstavka 1. člena člena teh pogojev tudi škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med razkladanjem, nakladanjem ter premikanjem na območju zavarovanega sejmišča, navedenega v polici.
20. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavaro- vane stvari.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zaloge blaga in materiala - nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
2) stroje, naprave in instalacije, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventar ter stanovanjske predmete - nabavna cena novih stvari, zmanjšana zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacija);
3) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predmete, načrte, skice, modele, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige ter podatke na pomnilnikih - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica.
Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 8,30 EUR, zbirke pa 42 EUR.
4) vrednostne papirje, arhivski material ter muzejske in podobne stvari
- znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec in zavarovalnica.
21. člen - OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), ter za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu
zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Pri poškodbi posameznih predmetov iz zbira stvari (npr.: garnitura, servis ipd.) se pri obračunu škode ne upošteva zmanjšanje vrednosti tega zbira.
(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
22. člen - STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poško- dovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ob zavarovalnem primeru nuditi brezplačno pomoč.
23. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
24. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavaro- valne vrednosti.
(2) Če je zavarovalna vsota ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavaro- valne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavaro- valnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogo- vorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Obračunana škoda skupaj s stroški po zavarovalnem primeru in more- bitnimi zamudnimi obrestmi, se ob upoštevanju odškodbenega načina zmanjša za znesek soudeležbe zavarovanca pri škodi, in sicer pri škodi zaradi:
- mehaničnega loma 40 EUR,
- kraje 40 EUR,
- odgovornosti 20 EUR,
pri škodi zaradi strojelomnih nevarnosti pa v višini 10 % od navedenih sestavin dajatve zavarovalnice, vendar ne manj kot 100 EUR in ne več kot 3.500 EUR.
(5) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote ali so zavarovancu nastali nujni stroški za ukrepe, ki naj bi odvrnili ali zmanjšali škodo, in so bili ti ukrepi po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, se dajatev zavarovalnice, ugotovljena v predhodni točki tega člena, poveča za te stroške, in sicer tudi, če je s tem presežena zavarovalna vsota.
(6) Pri zavarovanju odgovornosti se dajatev zavarovalnice določa tudi po veljavnih splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti.
(7) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavaro- valnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalori- zirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavaro- valnega primera.
25. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine,
PG-sej/09-4
ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obraču- nana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
26. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spre- membe zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
27. člen - ZAČETEK IN KONEC
ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ur dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
28. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana s plačilnim nalogom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pra- vico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi nepla- čane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
29. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavaro- valnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavaro- valnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega
člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
30. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavaro- valnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
31. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
(2) Pri zavarovanju odgovornosti pa se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
32. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije, vloma, ropa in kraje takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
33. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankama nista v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obravnavala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
34. člen - IZSLEDITEV UKRADENIH STVARI
(1) Če zavarovanec kakorkoli zve, kje so ukradene stvari, mora v sodelovanju s pristojnimi organi za notranje zadeve nemudoma ukreniti vse potrebno, da ugotovi istovetnost teh stvari in da jih dobi čimprej nazaj ter o tem takoj obvestiti zavarovalnico.
(2) Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih 20. člena teh pogojev.
(3) Če je zavarovanec že prejel zavarovalnino, preden je zvedel, kje so ukradene stvari, jih lahko v primeru, če so najdene, zahteva zase; pri tem pa mora zavarovalnici vrniti zavarovalnino, prejeto za stvari, ki so bile najdene nepoškodovane. Če pa so najdene stvari poško- dovane, jih zavarovanec lahko zahteva za sebe po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici samo ustrezajoči del
PG-sej/09-4
zavarovalnine. Če zavarovanec teh stvari noče sprejeti, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega znesek izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.
35. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
36. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
37. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče, oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega bivališča oziroma njegove firme ali sedeža.
38. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
39. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
40. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe, ali po posebnem dogovoru Xxxxxxxxx pri Zavarovalnici Xxxxxxx, d.d., ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti splošni pogoji z oznako PG-sej/09-4 se uporabljajo od 20. aprila 2009.