SPLOŠNI POGOJI PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA (ABV 2017 / Stopnja 1)
SPLOŠNI POGOJI PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA (ABV 2017 / Stopnja 1)
Področje veljavnosti:
Splošni pogoji premoženjskega zavarovanja (ABV 2017) veljajo za tiste zavarovalne vrste, ki se na veljavnost teh pogojev posebej sklicujejo.
Vsebina:
1. člen Zavarovalna pogodba
2. člen Podaljšanje zavarovalne pogodbe, popust na trajanje zavarovanja
3. člen Sklepanje zavarovanja
4. člen Prijava nevarnostnih okoliščin ob sklenitvi zavarovanja
5. člen Povečanje nevarnosti
6. člen Varnostni predpisi
7. člen Sprememba naslova
8. člen Tekoča zavarovalna doba, zapadlost premije, kombinira- no zavarovanje; plačevanje premije, zamuda pri plačilu premije, začetek in konec zavarovalnega kritja
9. člen Vpliv stečaja na zavarovanje
10. člen Večkratno zavarovanje
11. člen Nadzavarovanje; dvojno zavarovanje
12. člen Prijava zavarovalnega primera
13. člen Izplačilo zavarovalnine
14. člen Preprečevanje in zmanjševanje škode
15. člen Omejitev zavarovalnine; podzavarovanje; odbitek davka
16. člen Krivdna povzročitev zavarovalnega primera; kršitev obveznosti po nastanku škode
17. člen Izvedenski postopek
18. člen Prenehanje obstoja predmeta zavarovanja
19. člen Prodaja zavarovanega predmeta
20. člen Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče
21. člen Način obveščanja
22. člen Izvensodno reševanje sporov
23. člen Pristojnost v primeru spora
24. člen Sprememba zavarovalnih pogojev in/ali premijskega sistema
25. člen Pravni položaj udeležencev zavarovalne pogodbe
26. člen Uporaba zakona
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalnica: Grawe Zavarovalnica d.d.
zavarovanec: oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan zavarovalec: oseba, ki sklepa zavarovalno pogodbo
polica: listina o zavarovalni pogodbi
premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi
1. člen Zavarovalna pogodba
1. Zavarovalno pogodbo sestavljajo ponudba za zavarovanje, zavarovalna polica ter splošni in posebni zavarovalni pogoji.
2. člen
Podaljšanje zavarovalne pogodbe, popust na trajanje zavarovanja
1. Zavarovalna pogodba velja za čas, ki je določen v zavarovalni polici. Če znaša ta čas najmanj eno leto, se šteje, da je zavarovalna pogodba vedno znova podaljšana za dobo enega leta, v kolikor je katera od pogodbenih strank pisno ne odpove najpozneje 3 mesece pred iztekom pogodbe.
2. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
3. Če je zavarovalnica na podlagi dogovorjene zavarovalne dobe odobrila popust na trajanje, lahko zahteva, če zavarovalec pogodbo predčasno odpove, da le-ta krije razliko med plačano premijo in premijo, ki bi jo plačeval, če bi bila pogodba sklenjena za ta dejanski čas trajanja zavarovanja.
3. člen Sklepanje zavarovanja
1. Zavarovalna pogodba se praviloma sklene na podlagi zavarovalčeve pisne ponudbe za sklenitev zavarovalne pogodbe.
2. Po prispetju ponudbe za sklenitev zavarovalne pogodbe sme zavarovalnica zahtevati dodatne podatke, listine in pojasnila. V tem primeru velja, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dodatne podatke, listine in pojasnila.
3. Če je zavarovalna polica zavarovalcu dostavljena po pošti ali kako drugače in se določila v polici ne razlikujejo od določil v ponudbi za zavarovanje, velja podpis zavarovalca na ponudbi kot podpis na polici.
4. Zavarovalni zastopniki morajo dati zavarovalcu vse potrebne informacije in mu svetovati. Zastopniki zavarovalnice niso pooblaščeni dajati kakršnihkoli, za zavarovalnico obvezujočih izjav, in ne smejo ukrepati v imenu zavarovalnice.
5. Zavarovalnica sme zavarovanje tudi odkloniti, če so za navedeno nevarnost podane posebne okoliščine. Zavarovalnica lahko v skladu s svojimi poslovnimi podlagami sprejme v zavarovanje povečano nevarnost in za to zahteva ustrezno zvišanje premije.
4. člen
Prijava nevarnostnih okoliščin ob sklenitvi zavarovanja
1. Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Pomembni so tudi tisti podatki, ki jih je zavarovalnica zahtevala pisno.
2. Pri namernem zamolčanju ali namerni neresnični prijavi teh okoliščin lahko zavarovalnica v skladu z 932. členom Obligacijskega zakonika zahteva razveljavitev pogodbe in je prosta vseh obveznosti iz te pogodbe.
5. člen
Povečanje nevarnosti
1. Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi okoliščin, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti.
2. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem. Če pa se je nevarnost povečala brez njegovega sodelovanja, jo mora obvestiti v štirinajstih dneh, odkar je za to zvedel.
3. Ob povečanju nevarnosti ima zavarovalnica v skladu z 938. členom Obligacijskega zakonika pravico odstopiti od pogodbe oziroma prilagoditi premijo.
4. Določila tega člena veljajo tudi, če se je nevarnost povečala v času do sprejema ponudbe s strani zavarovalnice in zavarovalnici to povečanje nevarnosti ob sprejemu ponudbe še ni bilo znano.
6. člen
Varnostni predpisi
1. Če zavarovalec krši predpisane ali dogovorjene varnostne predpise ali dopušča njihovo kršitev, lahko zavarovalnica v roku enega meseca, števši od dneva, ko je za kršitev izvedela, odstopi od pogodbe. Pravica zavarovalnice, da odstopi od pogodbe, ne velja več, ko se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred kršitvijo.
2. Zavarovalnica je prosta obveznosti iz pogodbe, če nastane zavarovalni primer po kršitvi predpisov iz prvega odstavka tega člena in je kršitev namerna ali posledica hude malomarnosti. V kolikor pa kršitev nima vpliva na nastanek zavarovalnega primera ali na obseg škode, se ne more sklicevati na oprostitev obveznosti iz pogodbe.
3. Če pride zaradi kršitve varnostnih predpisov do povečanja nevarnosti, mora zavarovalec upoštevati določila 5. člena teh pogojev.
7. člen Sprememba naslova
1. Zavarovalec je dolžan zavarovalnico obvestiti o spremembi naslova v roku 15 dni od dneva spremembe.
2. Če je zavarovalec spremenil naslov, pa tega v predpisanem roku ni sporočil zavarovalnici, velja, da je bil zavarovalec pravilno obveščen, če pošlje zavarovalnica obvestilo na njegov zadnji znani naslov.
8. člen
Tekoča zavarovalna doba, zapadlost premije, kombinirano zavarovanje; plačevanje premije, zamuda pri plačilu premije, začetek in konec zavarovalnega kritja
1. V kolikor zavarovalna pogodba ni izrecno sklenjena za krajši čas, velja za tekočo zavarovalno dobo obdobje enega leta, računano od datuma zapadlosti premije.
2. Datum zapadlosti premije za vsako tekočo zavarovalno dobo je vedno znova prvi dan tistega meseca, v katerem se bo zavarovalna pogodba iztekla.
3. Kombinirano zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je po eni zavarovalni polici posebej zavarovano več zavarovalnih vrst. Posamezne zavarovalne vrste kombiniranega zavarovanja predstavljajo pravno gledano samostojne zavarovalne pogodbe.
4. Premijo je potrebno plačati za vsako zavarovalno dobo vnaprej. Če je v zavarovalni polici tako določeno, je mogoče premijo za vsako zavarovalno dobo plačevati v obrokih, ki so navedeni v zavarovalni polici.
5. Zavarovalec je dolžan plačati prvo premijo, vključno z vsemi spremljajočimi stroški, ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vse naslednje premije, vključno z vsemi spremljajočimi stroški, pa v rokih, ki so navedeni v polici. Prav tako je dolžan plačati vse morebitne dodatne stroške, ki so predvideni s tarifo zavarovalnice.
6. Zavarovalnica lahko pobota premijo, ki jo zavarovalec dolguje zavarovalnici, z zavarovalnino, četudi le-ta ni namenjena zavarovalcu.
7. Zavarovalno kritje prične veljati, ko je plačana prva premija, vendar ne prej kot z dnem, ki je v zavarovalni polici določen kot dan začetka zavarovanja. Dogovor o plačilu premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če je dogovorjeno, da je treba prvo ali enkratno premijo plačati po sklenitvi pogodbe in zavarovalec to stori v roku 8 dni po prejemu poziva za plačilo premije, prične zavarovalno kritje z dnem, ki je v polici določen kot dan začetka zavarovanja.
8. V primeru zamude pri plačilu premije lahko zavarovalnica zavarovalcu dodatno zaračuna zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva zapadlosti premije do dneva plačila. Zavarovalec je zavarovalnici dolžan povrniti vse stroške, ki nastanejo zaradi neplačila premije (npr. stroške opomina). Pri plačevanju na obroke takoj zapadejo v plačilo še vsi neplačani obroki, če zavarovalec teh obrokov ni poravnal pravočasno ali je predčasno odpovedal pogodbo.
9. Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi zavarovalne pogodbe, in tega ne stori kdo drug, ki je zato zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
10. Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 9. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 9. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
11. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz 9. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino oziroma odškodnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obrestih.
12. Pri kombiniranem zavarovanju se v primeru delnega plačila premije plačani znesek sorazmerno porazdeli na posamezne zavarovalne vrste.
9. člen
Vpliv stečaja na zavarovanje
1. Če pride zavarovalec v stečaj, se zavarovanje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico odstopiti od pogodbe v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stečaj; v tem primeru gre v stečajno maso zavarovalca del plačane premije, ki ustreza preostalemu času zavarovanja.
10. člen Večkratno zavarovanje
1. Če je zavarovalec za zavarovane stvari sklenil zavarovanje za iste nevarnosti tudi pri drugih zavarovalnicah, mora zavarovalnici nemudoma sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter zavarovalne vsote posameznih z njimi sklenjenih pogodb.
11. člen Nadzavarovanje; dvojno zavarovanje
1. Zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera. Tudi če zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednost (nadzavarovanje), izplača zavarovalnica zavarovalnino, ki ustreza pogojem zavarovanja.
2. Če zavarovalna vsota bistveno presega zavarovalno vrednost, se uporabijo določila 956. člena Obligacijskega zakonika. S tarifo dogovorjena minimalna premija ostane v veljavi.
12. člen
Prijava zavarovalnega primera
1. Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
2. Zavarovalnica sme po nastanku zavarovalnega primera od zavarovalca zahtevati vso dokumentacijo, ki je podlaga za ugotovitev obstoja zavarovalnega primera in obsega zavarovalnine.
13. člen Izplačilo zavarovalnine
1. Zavarovalnina zapade v izplačilo šele, ko sta obstoj zavarovalnega primera in obseg škode popolnoma ugotovljena. Štirinajst dni po prijavi zavarovalnega primera pa lahko zavarovalec zahteva delno izplačilo zavarovalnine, ki ustreza do takrat zbranim podatkom o škodi. Ta rok se lahko podaljša, če se zaradi krivde zavarovalca ne more ugotoviti obstoja in/ali zneska obveznosti zavarovalnice.
2. Zavarovalna vsota je najvišje možno nadomestilo, ki ga zavarovalnica izplača.
3. Zavarovalnica lahko zadrži izplačilo zavarovalnine:
3.1. dokler ji ni dostavljena vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere se ugotavljata obstoj zavarovalnega primera in obseg zavarovalnine,
3.2. če obstaja utemeljen dvom, da je zavarovalec upravičen do sprejema zavarovalnine, in sicer tako dolgo, dokler ji zavarovalec ne predloži ustreznih dokazil,
3.3. če je zaradi zavarovalnega primera proti zavarovalcu uvedena policijska ali kazenska preiskava, in sicer tako dolgo, dokler preiskava ni končana.
4. Če v zakonu ali zavarovalni pogodbi ni drugače določeno, je zavarovalnica dolžna zavarovalnino izplačati v denarju.
14. člen Preprečevanje in zmanjševanje škode
1. Zavarovalec je dolžan storiti predpisane, dogovorjene in vse druge ukrepe, ki so potrebni za to, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera; če zavarovalni primer nastane, pa mora ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji škodljive posledice. Pri tem se mora posvetovati z zavarovalnico in upoštevati njena navodila.
2. Če zavarovalec ne izpolni svoje obveznosti preprečevanja zavarovalnega primera ali obveznosti reševanja in za to nima opravičila, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala večja škoda.
15. člen
Omejitev zavarovalnine; podzavarovanje; odbitek davka
1. Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo zavarovalnine. Zavarovalnina za vsako zavarovano stvar, ki je navedena v polici pod posamezno postavko, je omejena z zavarovalno vsoto te postavke.
2. Če je zavarovalna vsota nižja od resnične vrednosti zavarovane stvari (v nadaljnjem besedilu zavarovalna vrednost; glej določila o zavarovalni vrednosti v splošnih pogojih ustrezne zavarovalne vrste – podzavarovanje), izplača zavarovalnica zavarovalnino, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo. Podzavarovanje se ugotavlja za vsako postavko v polici posebej.
3. V kolikor je zavarovalec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, se pri obračunu zavarovalnine zakonsko določen davek na dodano vrednost ne upošteva.
16. člen
Krivdna povzročitev zavarovalnega primera; kršitev obveznosti po nastanku škode
1. Če zavarovalec ali kateri izmed poslovodnih delavcev pravne osebe škodo povzroči namenoma ali zaradi hude malomarnosti, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.
2. Če zavarovalec ali katera od zgoraj navedenih oseb namenoma ali zaradi hude malomarnosti krši obveznosti, ki jih ima po nastanku zavarovalnega primera,
2
in zavarovalnica zaradi tega ne more ugotoviti obstoja ali obsega škode, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti iz tega zavarovalnega primera.
17. člen Izvedenski postopek
1. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da vzrok in višino škode ugotovijo izvedenci. V primeru spora o višini škode mora zavarovalec pred pričetkom izvedenskega postopka svoj zahtevek opredeliti po višini.
2. Dogovor o izvedenskem postopku mora obvezno vsebovati:
• način in obseg dela izvedencev,
• imena izvedencev; vsaka pogodbena stranka imenuje svojega izvedenca in ga pooblasti, da poda izvedeniško mnenje.
3. Oba izvedenca še pred pričetkom izvedenskega postopka določita za predsedujočega tretjega izvedenca. Če se o njem ne moreta sporazumeti, določi predsedujočega izvedenca na zahtevo ene ali obeh pogodbenih strank sodišče, ki je pristojno v kraju škode.
4. Izvedenca predata svoje ugotovitve istočasno zavarovalnici in zavarovalcu. Če se ugotovitve izvedencev razlikujejo, jih zavarovalnica takoj preda predsedujočemu. Ta odloči o spornih točkah, in sicer v okviru ugotovitev obeh izvedencev. Svoje ugotovitve preda istočasno zavarovalnici in zavarovalcu.
5. Ugotovitve, ki jih podajo izvedenci v okviru njihovih pristojnosti, so obvezujoče za obe pogodbeni stranki in predstavljajo osnovo za izračun zavarovalnine, razen v primeru, ko se bistveno razlikujejo od dejanskega stanja.
6. Xxxxxxx izvedenskega postopka se porazdelijo med pogodbeni stranki, in sicer sorazmerno uspehu v sporu.
7. Dogovor o izvedenskem postopku ne vpliva na siceršnje obveznosti zavarovalca, ki jih je ta dolžan izpolniti ob nastopu zavarovalnega primera.
18. člen
Prenehanje obstoja predmeta zavarovanja
1. Če ob začetku zavarovanja predmet zavarovanja ne obstaja ali je bilo zavarovanje sklenjeno za bodoči interes, ki ni nastal, zavarovalec ni dolžan plačati premije. Zavarovalnica sme zahtevati le ustrezno nadomestilo nastalih stroškov.
2. Če predmet zavarovanja po začetku veljavnosti zavarovanja ne obstaja več, zavarovalnica lahko zahteva premijo, ki ustreza premiji za dobo od začetka zavarovanja do trenutka, ko je zavarovalnica dobila izjavo o prenehanju obstoja predmeta.
3. Če predmet zavarovanja ne obstaja več zaradi zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za tekočo zavarovalno dobo.
19. člen
Prodaja zavarovanega predmeta
1. Pri odtujitvi zavarovane stvari in stvari, ki je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, preidejo pravice in obveznosti zavarovalca po samem zakonu na pridobitelja, razen če ni drugače dogovorjeno.
2. Če pa je odtujen samo del zavarovanih stvari, ki glede zavarovanja niso ločena celota, preneha zavarovalna pogodba po samem zakonu glede odtujenih stvari.
3. Če se zaradi odtujitve stvari poveča ali zmanjša verjetnost, da bo nastal zavaroval- ni primer, se uporabljajo splošne določbe o povečanju ali zmanjšanju nevarnosti.
4. Zavarovalec, ki ne obvesti zavarovalnice, da je bila zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi tudi za plačilo premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve.
5. Zavarovalnica in pridobitelj zavarovane stvari lahko odstopita od pogodbe s petnajstdnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata to sporočiti drugi stranki najpozneje v tridesetih dneh, odkar sta zvedela za odtujitev.
20. člen
Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče
1. Pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz pogodbe zavarovalec, vendar ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
2. Zavarovalec ni dolžan izročiti zainteresirani osebi police, dokler mu ta ne povrne premij, ki jih je plačal zavarovalnici, in stroškov pogodbe.
3. Zavarovalec ima prednostno pravico do poplačila teh terjatev iz dolžnega povračila in pravico zahtevati njihovo plačilo neposredno od zavarovalnice.
4. Zavarovalnica lahko uveljavlja proti vsakemu upravičencu iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe proti zavarovalcu.
5. Če sta po zakonskih predpisih, zavarovalnih pogojih in drugih dogovorih, zajetih v zavarovalni pogodbi, obveščenost in ukrepanje zavarovalca pravno pomembna, se postopki zavarovanca pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče, enačijo s postopki zavarovalca.
21. člen Način obveščanja
1. Vsi dogovori, obvestila in izjave v zvezi z zavarovalno pogodbo morajo biti podani v pisni obliki. V primeru nastanka zavarovalnega primera je potrebno upoštevati določila v splošnih pogojih ustrezne zavarovalne vrste.
22. člen Izvensodno reševanje sporov
1. Zavarovalec, zavarovanec ali drugi upravičenec iz zavarovanj lahko svoje pravice iz zavarovalnega razmerja izvensodno uveljavlja v okviru notranjega postopka za reševanje pritožb pri Pritožbeni komisiji GRAWE zavarovalnice, d. d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor.
2. Če zavarovalnica pritožbi zavarovalca v okviru notranjega postopka za reševanje pritožb ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu, lahko zavarovalec naslovi pobudo za začetek postopka pri izbranem neodvisnem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov: Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, telefon 01/000 00 00, e-pošta: xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, xxxx://xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/.
3. V kolikor zavarovalec oceni, da je prišlo do kršitve Zavarovalnega kodeksa, drugih dobrih poslovnih običajev ter temeljnih standardov zavarovalne stroka, lahko svojo pritožbo posreduje Varuhu pravic s področja zavarovalništva, Xxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.
23. člen Pristojnost v primeru spora
1. Za reševanje sporov je krajevno pristojno redno sodišče v Mariboru.
24. člen
Sprememba zavarovalnih pogojev in/ali premijskega sistema
1. Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje in/ali premijski sistem, mora o spremembi zavarovalca obvestiti vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalne dobe.
2. Zavarovalec ima pravico odpovedati zavarovalno pogodbo v 60 dneh po prejemu obvestila. Pogodba preneha veljati s potekom tekoče zavarovalne dobe.
3. Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v omenjenem roku ne odpove, se pogodba z začetkom naslednje tekoče zavarovalne dobe spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji in/ali s spremenjenim premijskim sistemom.
25. člen
Pravni položaj udeležencev zavarovalne pogodbe
1. Vsa določila, ki veljajo za zavarovalca, veljajo smiselno tudi za zavarovanca in tiste osebe, ki uveljavljajo pravice iz zavarovalne pogodbe. Te osebe so poleg zavarovalca dolžne izpolnjevati obveznosti in storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečile nastanek in zmanjšale posledice zavarovalnega primera.
26. člen Uporaba zakona
1. Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, veljajo določbe Obligacijskega zakonika.
Uprava Grawe Zavarovalnice d.d. je te pogoje sprejela na seji z dne 11. 10. 2016 in pričnejo veljati dne 1. 1. 2017.
3