Splošni pogoji za kibernetsko zavarovanje pravnih oseb
Splošni pogoji za kibernetsko zavarovanje pravnih oseb
veljajo od 18.12.2019
SP KIB 01/19
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec: | - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo; |
zavarovanec: | - oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; |
zavarovalna polica: | - listina o zavarovalni pogodbi; |
premija: | - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo; |
zavarovalnina/ odškodnina: | - znesek, ki ga zavarovalnica plača v skladu z zavarovalno pogodbo; |
zavarovalnica asistenčni center | - Zavarovalnica Sava, d.d.; - pogodbeni partner zavarovalnice, katerega lahko zavarovanec ob kibernetskem vdoru v njegov računalniški sistem pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 19 20, od 8.00 ure do 22.00 ure, sedem dni v tednu. |
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja po teh pogojih predstavlja kibernetski vdor v računalniški sistem zavarovanca.
(2) Računalniški sistem predstavljajo vsi informacijski in komunikacijski sistemi, vključno s strojno opremo, infrastrukturo, programsko opremo ali drugimi napravami, ki so namenjene delovanju ali podpori informacijsko-komunikacijskega okolja podjetja ali organizacije.
(3) V računalniški sistem po teh pogojih ne spadajo internetne stvari (IOT naprave), ki med seboj komunicirajo s pomočjo medmrežja.
(4) Predmet zavarovanja po teh pogojih ni informacijsko-komunikacijska tehnologija zunanjega izvajalca, ki za zavarovanca obdeluje in hrani podatke.
(5) Kibernetski vdor v računalniški sistem pomeni vsako protipravno ravnanje tretjega, ki ima za posledico vpliv na splošne varnostne cilje, kot so razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov ter sistemov.
(6) Za kibernetski vdor se ne štejejo ravnanja zaposlenih ali drugih pripadnikov (občasni delavci, večinski družbeniki) zavarovanca.
2. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica v okviru in obsegu teh pogojev organizira strokovno pomoč za odpravo škode in povrne škodo, ki je posledica protipravnega kibernetskega vdora v računalniški sistem zavarovanca. V tem obsegu zavarovalnica:
1) krije škodo na računalniški strojni opremi zavarovanca in nudi organizacijo strokovne pomoči za odpravo škode na programski opremi zavarovanca;
2) krije škodo zaradi poškodbe, izgube, odtujitve, zlorabe ali protipravnega razkritja podatkov, ki so v računalniškem sistemu zavarovanca.
(2) Škodo iz 2. točke prejšnjega odstavka po teh pogojih predstavljajo:
1) forenzični stroški za ugotovitev vzrokov škodnega dogodka;
2) stroški obrambe v postopkih pred nadzornimi organi;
3) stroški za obnovo podatkov:
4) stroški za obnovo programske opreme;
5) stroški za obnovo varnostnih nastavitev;
6) stroški za obveščanje in odpravljanje negativnega vtisa v javnosti;
7) stroški, ki se nanašajo na kaznivo izsiljevanje;
8) izguba dobička zaradi obratovalnega zastoja;
9) zakonska civilna odgovornost zaradi kršitve varstva podatkov.
(3) Zavarovalnica v obsegu iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena organizira pomoč za odpravo škode oz. povrne škodo le v primeru tistih zavarovanih nevarnosti, ki so razvidne iz zavarovalne police.
(4) Zavarovane nevarnosti so razvrščene v naslednje oblike kritij, ki jih zavarovanec izbere ob sklenitvi zavarovanja in sicer:
1) OSNOVNO KRITJE, ki obsega vse, v nadaljevanju navedene zavarovane nevarnosti predmetnega kritja:
- kritje škode na računalniški strojni opremi zavarovanca ter organizacija strokovne pomoči ob škodi na njegovi programski opremi,
- xxxxxx xxxxxxxx obrambe v postopkih pred nadzornimi organi,
- xxxxxx xxxxxxxx za obnovo podatkov,
- xxxxxx xxxxxxxx za obnovo programske opreme,
- kritje stroškov za obnovo varnostnih nastavitev,
- xxxxxx xxxxxxxx za odpravljanje negativnega vtisa v javnosti in
- xxxxxx xxxxxxxx, ki se nanašajo na kaznivo izsiljevanje.
2) RAZŠIRJENO KRITJE, ki obsega eno ali več, v nadaljevanju navedenih zavarovanih nevarnosti, ki so navedene na zavarovalni polici:
- kritje forenzičnih stroškov za ugotovitev vzrokov škodnega dogodka;
- kritje izgube dobička zaradi obratovalnega zastoja;
- kritje škode v primeru zakonske civilne odgovornosti zaradi kršitve varstva podatkov.
(5) Eno ali več posameznih zavarovanih nevarnosti iz razširjenega kritja je mogoče dogovoriti le ob pogoju sklenitve osnovnega kritja.
3. člen NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovalnica ne povrne škode, če zavarovanec ne zagotavlja splošnih kontrol varovanja informacij, in sicer, če ne zagotavlja:
1) varnostnih nastavitev za mobilne naprave in naprave za delo na daljavo;
2) varovanja informacij v povezavi s človeškimi viri (pred, med in po zaključku zaposlitve);
3) upravljanja informacijsko-komunikacijskih sredstev (popis in lastništvo sredstev, vključno z nosilci podatkov, pravila za sprejemljivo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, klasifikacija informacij in podobno);
4) upravljanja dostopnih pravic fizičnih in logičnih dostopov;
5) upravljanja šifrirnih ključev, kjer se uporabljajo;
6) upravljanja informacijsko-komunikacijskih sredstev v času življenjske dobe teh sredstev (nabava, nastavitve vzdrževanje in odstranjevanje);
7) izvajanja operativnih aktivnosti glede upravljanje verzij, sprememb in kapacitet;
8) zaščite pred zlonamerno programsko opremo, kjer je predhodno ugotovljen obstoj tveganj;
9) izvajanja varnostnega kopiranja, vključno z rednimi preizkusi ustreznosti varnostnih kopij;
10) izvajanja periodičnih varnostnih pregledov, kjer se ti zahtevajo ali predstavljajo prakso zavarovanca;
11) upoštevanja varnostnih standardov in dobrih praks nabave in razvoja informacijsko-komunikacijskih sredstev;
12) postopkov upravljanja z varnostnimi incidenti, če so ti predpisani:
13) načrtovanja in preverjanja neprekinjenosti poslovanja, če so za to predpisani postopki;
14) splošnih kontrol varovanja informacij s strani zunanjih izvajalcev, če so omenjene kontrole predpisane.
(2) Zavarovalnica tudi ne povrne škode, ki je nastala:
1) zaradi ravnanj zaposlenih ali drugih pripadnikov (občasni delavci, večinski družbeniki) zavarovanca;
2) zaradi izgube dobička, obratovalnega zastoja, razen v primeru iz 12. člena teh pogojev, ter drugih zahtevkov za posredno škodo;
3) zaradi kazni (globe) ali drugih kaznovalnih sankcij, ki jih je dolžan plačati zavarovanec;
4) kot posledica vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, terorističnih dejanj, državljanske vojne in podobnih nemirov, delovanja ali prisotnosti naravnih in elementarnih nesreč, jedrske radiacije ali jedrske kontaminacije.
(3) Vse splošne kontrole varovanja informacij morajo biti dokumentirane in njihovo izvajanje mora biti dokazljivo z zapisi. Nivo uvedenih kontrol mora temeljiti na ustrezni in periodično izvajani analizi tveganj.
4. člen ŠKODA NA RAČUNALNIŠKI STROJNI OPREMI IN POMOČ OB ŠKODI NA PROGRAMSKI OPREMI
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora povrne stroške za odpravo škode na računalniški strojni opremi zavarovanca ter organizira strokovno pomoč ob škodi na programski opremi zavarovanca, do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalnica ne organizira strokovne pomoči in ne povrne stroškov po tej posledici kibernetskega vdora za kakršnekoli izboljšave računalniške strojne in programske opreme.
5. člen FORENZIČNI STROŠKI ZA UGOTOVITEV VZROKOV ŠKODNEGA DOGODKA
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za ugotovitev vzrokov škodnega dogodka, do dogovorjene zavarovalne vsote, in sicer stroške, ki nastanejo pri kloniranju in pregledu diska, pri pregledu dnevniških datotek na strežnikih, za katere obstaja utemeljen sum, da so bili kompromitirani, pri pregledu izbrisanih datotek na mediju, če obstaja utemeljen sum, da so te povezane z vektorjem napada in pri pregledu odziva mrežnih varnostnih naprav (zapisi antivirusnih sistemov, požarnih pregrad, IPS/IDS sistemov, proxy strežnika).
(2) Za izvedbo storitev iz prejšnjega odstavka tega člena mora zavarovanec zagotoviti pisno dovoljenje posameznih uporabnikov računalniškega sistema, ki je skladno z veljavno zakonodajo, uporabniško ime in geslo za dostop do vsebine na mediju in geslo za dešifriranje medija.
(3) Forenzični pregled zajema samo tiste dele informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma komponent, za katere se utemeljeno sumi, da so povezane s kibernetskim vdorom.
6. člen STROŠKI OBRAMBE V POSTOPKIH PRED NADZORNIMI ORGANI
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške obrambe zavarovanca v postopku pred nadzornim organom, do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Nadzorni organ iz prejšnjega odstavka tega člena predstavlja pristojni državni organ, zadolžen za varovanje osebnih podatkov.
(3) Zavarovalni primer nastopi v trenutku, ko je uveden postopek pred nadzornim organom.
7. člen STROŠKI ZA OBNOVO PODATKOV
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za obnovo podatkov iz arhivskega (backup) sistema zavarovanca, do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalnica ne organizira strokovne pomoči in ne povrne stroškov po tej posledici kibernetskega vdora, če:
1) sistem za arhiviranje (backup) podatkov ne obstaja;
2) sistem za arhiviranje podatkov ni deloval v skladu z internimi pravili zavarovanca;
3) sistem za arhiviranje podatkov ni letno pregledan ali ni izvedena testna obnova podatkov (restore);
4) se varnostne kopije ne izvajajo.
(3) Zavarovalnica ne povrne stroškov po tej posledici kibernetskega vdora, in sicer stroškov:
1) forenzične obnove podatkov;
2) obnove podatkov iz medijev, ki so poškodovani ali neuporabni;
3) obnove podatkov iz medijev, ki so izgubljeni ali odtujeni.
8. člen STROŠKI ZA OBNOVO PROGRAMSKE OPREME
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za obnovo programske opreme, do
dogovorjene zavarovalne vsote, in sicer stroške, ki nastanejo pri obnovi programske opreme, kot je ponovna namestitev operacijskega sistema ter namestitev programske opreme, ki je nujno potrebna za delovanje podjetja ali organizacije (Poštni odjemalec, Office, Adobe reader, Brskalniki, CRM in podobno).
(2) V povrnitev stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena spadajo tudi stroški razvoja varnostnih popravkov za tiste dele programske opreme, kjer se je zgodil evidentirani vdor in stroški čiščenja elektronske naprave po evidentiranem vdoru.
(3) Zavarovalnica ne organizira strokovne pomoči in ne povrne stroškov po tej posledici kibernetskega vdora, za:
1) ponoven razvoj programske opreme;
2) namestitev piratske ali ne-licenčne programske opreme;
3) ponoven nakup licence za programsko opremo;
4) namestitev programske opreme na mrežne naprave;
5) varnostni pregled celotne strežniške ter mrežne infrastrukture, če je prišlo le do delnega vdora v računalniški sistem.
9. člen STROŠKI ZA OBNOVO VARNOSTNIH NASTAVITEV
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za obnovo varnostnih nastavitev, primarno iz varnostnih kopij, do enotne zavarovalne vsote.
(2) Stroške za obnovo varnostnih nastavitev predstavljajo stroški:
1) namestitve varnostne konfiguracije na mrežne elektronske naprave;
2) namestitve antivirusnega programa;
3) namestitve skupinskih politik (GPO) podjetja ali organizacije;
4) re-konfiguracije varnostnih naprav po evidentiranem vdoru;
5) namestitve varnostne konfiguracije na mrežne naprave;
(3) Zavarovalnica ne organizira strokovne pomoči in ne povrne stroškov po tej posledici kibernetskega vdora, za:
1) ponovno varnostno konfiguracijo elektronskih naprav;
2) kakršnekoli izboljšave varnostnih nastavitev.
10. člen STROŠKI ZA OBVEŠČANJE IN ODPRAVLJANJE NEGATIVNEGA VTISA V JAVNOSTI
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za obveščanje prizadetih strank in za odpravljanje negativnega vtisa v javnosti, do dogovorjene zavarovalne vsote, in sicer poskrbi predvsem za komunikacijski odziv do notranje in zunanje javnosti, za odgovor na glavna vprašanja javnih medijev in za prikaz aktivnosti za odpravo posledic.
(2) Komuniciranje z javnostjo zaradi negativnega vtisa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko po teh pogojih traja največ tri mesece.
11. člen STROŠKI ZA KAZNIVO IZSILJEVANJE
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in povrne stroške za strokovnjaka za informacijsko tehnologijo, z namenom ublažitve ali preprečitve kaznivega izsiljevanja, do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) V povrnitev stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena spadajo tudi stroški nagrade za koristne informacije o storilcih, ki lahko privedejo do prijetja storilcev.
(3) Kaznivo izsiljevanje je zavarovanec dolžan prijaviti policiji.
12. člen IZGUBA DOBIČKA ZARADI OBRATOVALNEGA ZASTOJA
(1) Zavarovalnica po tej posledici kibernetskega vdora organizira strokovno pomoč in krije škodo zaradi izgube dobička zaradi obratovalnega zastoja, do dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Škoda zaradi izgube dobička zaradi obratovalnega zastoja je krita v času dogovorjene dobe jamčenja, ki pa po teh pogojih ni daljša od 14 dni, če ni dogovorjeno drugače.
(3) Glede višine škode zaradi izgubljenega dobička velja domneva, da predstavlja ta višino, ki jo dobimo, ko se dobiček iz rednega poslovanja zavarovanca (kot je razviden iz izkaza poslovnega izida) v zadnjih štirih že zaključenih kvartalih pomnoži s številom dni, v katerih je v okviru dogovorjene dobe jamčevanja zavarovancu nastajala škoda in deli s 365.
13. člen ZAKONSKA CIVILNA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE VARSTVA PODATKOV
(1) Zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke tretjih oseb zaradi poškodbe, izgube, odtujitve, zlorabe ali protipravnega razkritja podatkov, ki so posledica kibernetskega vdora v računalniški sistem
zavarovanca, za katerega zavarovanec zaradi opustitve dolžnega varovanja podatkov odgovarja na podlagi zakona.
(2) Zavarovalnica poleg nezavarovanih nevarnosti po teh pogojih ne jamči še za odškodninske zahtevke:
1) ki po pogodbi ali po posebnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvirajo iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje opusti dolžno varovanje podatkov naklepno ali z veliko malomarnostjo;
3) ki nastanejo zaradi kazni (globe) ali ki nimajo povračilnega pomena (kot na primer kaznovalne odškodnine,…);
4) za škodo, ki je nastala zavarovancu ter družbenikom, če imajo v družbi poslovni delež nad 25 % in/ali imajo na podlagi zakona ali aktov družbe pravico oziroma možnost vodenja družbe (večinski družbeniki), in svojcem zavarovanca, tudi v primeru, če so pri njem zaposleni, ter svojcem večinskih družbenikov, če so zaposleni pri zavarovancu;
5) za škodo zaradi izgube dobička, obratovalnega zastoja, zahtevkov za (drugo) posredno škodo, ki nastane poleg razumno predvidljivih škod glede varovanja podatkov;
6) ki nastanejo kot posledica vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, terorističnih dejanj, državljanske vojne in podobnih nemirov, delovanja ali prisotnosti naravnih in elementarnih nesreč, jedrske radiacije ali jedrske kontaminacije;
7) ki izvirajo iz območja Združenih držav Amerike in Kanade.
(3) Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je omejeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote.
(4) Za zavarovalni primer se šteje odškodninski zahtevek, ki ga oškodovanec pisno uveljavlja proti zavarovancu in/ali do zavarovalnice, oboje v času trajanja zavarovanja oziroma najkasneje v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja, za škodo, nastalo v času trajanja zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno.
(5) Za čas trajanja zavarovanja se po teh pogojih šteje tudi čas dejanskega neprekinjenega zavarovanja za isto nevarnost pri isti zavarovalnici z isto ali različnimi sukcesivnimi pogodbami.
(6) Če kibernetski vdor v računalniški sistem zavarovanca povzroči več odškodninskih zahtevkov, se šteje, da je nastal en zavarovalni primer ne glede na število odškodninskih zahtevkov. Kot čas nastanka zavarovalnega primera se šteje uveljavljanje prvega odškodninskega zahtevka.
14. člen ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Zavarovalni primer je primer, ko je zaradi kibernetskega vdora v računalniški sistem zavarovanca, v obsegu zavarovanih nevarnosti, potrebna odprava posledic vdora.
(2) Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če izvirajo vse iz enega vzroka oz. enega kibernetskega vdora.
(3) Če v teh pogojih pri posamezni zavarovani nevarnosti ni drugače določeno, nastane zavarovalni primer v trenutku, ko zavarovanec asistenčnemu centru zavarovalnice prijavi kibernetski vdor v računalniški sistem.
15. člen PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA
(1) Zavarovanec je dolžan kibernetski vdor v računalniški sistem nemudoma prijaviti asistenčnemu centru zavarovalnice.
(2) Zavarovanec mora omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo, ugotovijo vzrok in višino škode ter da lahko nudijo strokovno pomoč.
(3) Zavarovanec je dolžan kibernetski vdor v računalniški sistem nemudoma prijaviti tudi pristojnim državnim organom.
(4) Če zavarovanec krši prijavno dolžnost iz tega člena, lahko zavarovalnica svoje obveznosti, ki izvirajo iz zavarovalne pogodbe zmanjša oz. ji mora zavarovanec povrniti škodo, ki jo ima zaradi tega.
16. člen OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
Zavarovanje po teh pogojih velja za zavarovalne primere, torej kibernetske vdore v računalniški sistem zavarovanca, na območju Republike Slovenije, če ni dogovorjeno drugače.
17. člen ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, predstavlja zavarovalna vsota, ki je pri posamezni obliki kritja oziroma posamezni zavarovani nevarnosti določena na zavarovalni polici, zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po enem zavarovalnem primeru.
(2) Če je dogovorjena enotna zavarovalna vsota, potem ta velja za vse zavarovane nevarnosti, ki so zajete v to enotno zavarovalno vsoto, in sicer za vsako posebej in za vse skupaj.
(3) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovanje sklenjeno na zavarovalno vsoto prvega rizika.
18. člen ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost računalniške strojne opreme je nabavna vrednost novih stvari, zmanjšana za vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost).
19. člen OBRAČUN ŠKODE NA RAČUNALNIŠKI STROJNI OPREMI
(1) Škoda na računalniški strojni opremi (oprema) se obračuna v primeru:
1) uničenja opreme – po zavarovalni vrednosti opreme na dan končnega obračuna zavarovalnega primera, zmanjšani za izgubljeno vrednost opreme zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost) ter vrednosti ostankov. Šteje se, da je oprema uničena, če bi stroški popravila dosegli ali presegli zavarovalno vrednost opreme, zmanjšano za vrednost ostankov;
2) poškodovanja opreme – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan končnega obračuna zavarovalnega primera, zmanjšani za izgubljeno vrednost predmeta zavarovanja zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost) ter vrednosti ostankov. Zavarovanje ne krije stroškov, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na predmetu zavarovanja.
(2) Ostanki uničene ali poškodovane opreme ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni na dan končnega obračuna zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
20. člen SOUDELEŽBA PRI ŠKODI
(1) Če je z zavarovalno pogodbo dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se dajatev zavarovalnice (zavarovalnina/odškodnina) zniža za dogovorjeni znesek franšize.
(2) Franšiza se lahko določi oziroma dogovori:
1) v odstotku od škode na dan izračuna le-te;
2) v odstotku od zavarovalne vsote posamezne zavarovane nevarnosti;
3) v fiksnem znesku.
21. člen ODZIVNOST ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica zagotavlja, da se bo po prijavi kibernetskega vdora v računalniški sistem zavarovanca, ki bo skladna s temi pogoji, na primer odzvala hitro, skrbno in vestno.
(2) V primeru splošnega hekerskega napada ali drugih objektivnih ovir, se bo zavarovalnica odzvala takoj, ko bo to mogoče.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
22. člen PONUDBA IN SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici.
(2) Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od teh pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena.
(3) V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici.
(4) Če je zavarovalna pogodba sklenjena na daljavo, se za sklenitev takšne pogodbe uporabljajo določila Dopolnilnih pogojev za sklepanje pogodb na daljavo.
(5) V ostalih primerih je zavarovalna pogodba sklenjena, ko zavarovalec in zavarovalnica podpišeta zavarovalno polico.
(6) Določbe o ponudbi in sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
23. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne z izjemo obvestila zavarovalnice po 30. členu teh pogojev (sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega sistema).
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
24. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pred sklenitvijo, kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe, mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti ali njenega povečanja, in so mu znane, ali mu niso mogle ostati neznane. Za te okoliščine štejejo zlasti tiste, na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi tiste, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica ugotavljata tudi skupaj.
(2) Zavarovalec je dolžan omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo prevzetih tveganj.
25. člen ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, se zavarovalno kritje iz 1) in 2) točke (1) odstavka 2. člena teh pogojev prične po izteku 24. ure 8. dne (karenca) od dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija oziroma po izteku
24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Zavarovalno kritje preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
26. člen PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto (prva premija) mora zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino.
Če je dogovorjeno, da se premija ob sklenitvi zavarovalne pogodbe plača na podlagi računa ali drugega dokumenta (kjer se običajno določi rok plačila), nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, od dneva, ki je na polici naveden kot dan začetka zavarovanja, vse pod pogojem, če je v omenjenem roku plačana premija ali prvi obrok premije. Če v tem roku premija ali prvi obrok premije nista plačana, nastopi obveznost zavarovalnice (kritje), da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino šele od trenutka plačila premije dalje.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti, povrniti pa je dolžan tudi stroške, povezane z izterjavo dolgovane premije.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za datum plačila dan, ko zavarovalec ali druga zainteresirana oseba da nalog pošti ali banki za izvedbo plačila.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija (popust), zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za ves čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
(6) Kot običajni način plačila premije se štejejo tudi drugi finančno-pravni posli (verižne kompenzacije, asignacije, cesije in drugi sorodni pravni posli).
27. člen POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla
po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure dneva plačila premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača in zavarovalnica ne razdre zavarovalne pogodbe, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
28. člen POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovanje preneha po predhodnem pisnem dogovoru zavarovalca in zavarovalnice. V primeru prenehanja zavarovanja je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja v roku 14 dni od prejema njegovega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Ob prenehanju zavarovanja ima zavarovalnica pravico do obračuna administrativnih stroškov v višini vsakokrat veljavnega cenika zavarovalnice, ki se nanaša na obračun tovrstnih stroškov.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja od dne, ko je bila o prenehanju veljavnosti zavarovalne pogodbe pisno obveščena.
29. člen IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe pogodbeni stranki.
30. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih medijih, na spletni strani, ipd.) vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega obdobja/leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega obdobja/leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom naslednjega zavarovalnega obdobja/leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji in premijskim sistemom.
31. člen SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma imena podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov, sedež ali svoje ime oziroma podjetje, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma podjetje. V primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ne bi bila mogoča (odsotnost, odklonitev sprejema, ipd). se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa vročitve, s čimer zavarovalec izrecno soglaša. Zaradi tega bo veljalo, da je zavarovalec z vsebino obvestila seznanjen.
32. člen UPORABA ZAKONA
Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih predpisov Republike Slovenije.
33. člen PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
35. člen PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
36. člen INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
34. člen VARSTVO/OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalnica kot upravljavec osebnih podatkov obdeluje osebne podatke v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov in s področja zavarovalništva, kakor tudi z drugo veljavno zakonodajo ter Politiko zasebnosti, ki jo je sprejela Zavarovalnica Sava d.d. v zvezi z zagotavljanjem varstva osebnih podatkov in ki je dostopna na spletni strani zavarovalnice: xxxxx://xxx.xxx-xxxx.xx/xx-xx/xxxxxx-xxxxxxxxx/, v tiskani obliki pa je Pravno obvestilo, ki je povzetek Politike zasebnosti, dostopno tudi na vseh prodajnih mestih zavarovalnice.
(2) V omenjenem dokumentu (Politiki zasebnosti, kakor tudi v Pravnem obvestilu) so zapisane informacije v zvezi z varstvom osebnih podatkov, in sicer:
1) podatki o upravljavcu in pooblaščencu,
2) namenih obdelave in pravne podlage za obdelavo,
3) obdelovalcih in uporabnikih osebnih podatkov,
4) prenosu osebnih podatkov v tretje države,
5) pravicah posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov,
6) rokih hrambe osebnih podatkov.
(3) Zavarovalec je s strani zavarovalnice najkasneje ob sklepanju zavarovalne pogodbe seznanjen z vsebino dokumenta »Pravno obvestilo v zvezi z varstvom osebnih podatkov«, ki predstavlja izvleček Politike zasebnosti in je dostopen na spletni strani zavarovalnice: xxxxx://xxx.xxx-xxxx.xx/xx-xx/xxxxxx-xxxxxxxxx/ oziroma v tiskani obliki na prodajnih mestih zavarovalnice.