SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA BANČNIH GARANCIJ IZVOZNIKU (BANG-I-IV/09)

1. člen

UPORABA SPLOŠNIH POGOJEV ZAVAROVANJA

Na podlagi Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP - Ur. l. RS, št. 2/04) in Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB - Ur. l. RS, št. 56/08) opravlja posle opredeljene v ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije pooblaščena institucija kot njen zastopnik. Vse pravice in obveznosti pooblaščene institucije po teh splošnih pogojih zavarovanja bančnih garancij izvozniku (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so pravice in obveznosti Republike Slovenije, v imenu Republike Slovenije pa jih uveljavlja in izvršuje pooblaščena institucija, če ni s predpisi drugače določeno.

Določbe splošnih pogojev, ki niso v skladu s pogoji zapisanimi v zavarovalni pogodbi ali s pogoji, ki so priloženi k zavarovalni pogodbi, katere vsebino sta dogovorili in zapisali stranki zavarovalne pogodbe, se ne uporabljajo.

2. člen

POMEN IZRAZOV

Poudarjeni izrazi se v teh splošnih pogojih in v zavarovalni pogodbi, če ni drugače določeno, uporabljajo v naslednjih pomenih:

• Garancija je jamstvo garanta za obveznosti izvoznika v zvezi z izvozom blaga ali storitev, ki je izdano v obliki pisne izjave zavarovanca, se glasi na določen znesek ter ima določen rok veljavnosti. Zavarovanje v skladu s splošnimi pogoji krije naslednje vrste garancij:

1. Garancija za resnost ponudbe: jamstvo garanta, da bo plačal namesto izvoznika vnaprej določen znesek v primeru, da (i) izvoznik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi ali v primeru, da izvoznik, ki ga je upravičenec v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe (ii) zavrne sklenitev pogodbe ali (iii) ne sklene pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom ali (iv) ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z določbami navodil ponudnikom.

2. Garancija za vračilo avansa: jamstvo garanta, da bo povrnil upravičencu predplačilo, če izvoznik svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil.

3. Garancija za dobro izvedbo del: jamstvo garanta, da bo upravičencu plačal namesto izvoznika vnaprej določen znesek v primeru, da izvoznik ne izvrši ali ne izvrši pravilno pogodbe oziroma svojih pogodbenih obveznosti.

4. Garancija za odpravo napak v garancijski dobi: jamstvo garanta, da bo upravičencu plačal vnaprej določen znesek v primeru, da izvoznik v garancijski dobi ne bi odpravil pomanjkljivosti na opremi ali pomanjkljivosti nastalih pri izvajanju investicijskih del, dobavi opreme ali prodaji storitev.

• Garancijska pogodba je pogodba, ki jo skleneta garant in izvoznik in s katero določita svoje pravice in obveznosti v zvezi z izdajo garancije.

• Garant je banka ali druga pravna oseba, ki je izdala garancijo na zahtevo izvoznika v korist upravičenca.

• Izvoznik je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, na zahtevo katere je garant izdal garancijo v korist upravičenca.

• Komercialna pogodba je pogodba, ki jo skleneta izvoznik in upravičenec, za dobavo blaga ali storitve, za katere je garant izdal garancijo (razen v primeru izdaje garancije za resnost ponudbe) in ureja zlasti prenos pravic ter plačilne pogoje ali način financiranja.

• Maksimalni odstotek (zavarovalnega) kritja je odstotek, ki je kot tak določen v zavarovalni pogodbi; če v zavarovalni pogodbi ni drugače določeno, znaša najvišji odstotek zavarovalnega kritja 95 odstotkov zavarovalne vsote.

• Pooblaščena institucija je SID banka, d.d., Ljubljana.

• Premija je premija, kot je določena v zavarovalni pogodbi.

• Škoda je vsakršna škoda, za katero zavarovanec na podlagi zavarovalne pogodbe vloži ali bi lahko vložil zahtevek za izplačilo zavarovalnine.

• Tender je razpis za dobavo blaga ali storitev v tujini, na katerem sodeluje izvoznik.

• Upravičenec je pravna oseba s sedežem v tujini, v korist katere je garant izdal garancijo.

• Valuta zavarovanja je euro (EUR) ali katerakoli druga valuta, ki je kot taka določena v zavarovalni pogodbi.

• Zavarovalnina je nadomestilo dogovorjenega obsega škode.

• Zavarovalna pogodba je pogodba o zavarovanju, ki se sklicuje na splošne zavarovalne pogoje, ki so njen sestavni del, vključno z vsemi dodatki, dopolnili, prilogami in spremembami.

• Zavarovalna polica je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi.

• Zavarovanec je pravna oseba, ki je kot taka opredeljena v zavarovalni pogodbi.

• (Zavarovani) škodni dogodek je ena ali več okoliščin, dogodkov ali ravnanj, ki so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe bodoči, negotovi in neodvisni izključno od volje strank zavarovalne pogodbe in ki zaradi obstoja v zavarovalni pogodbi navedenih rizikov in pod njenimi pogoji predstavljajo dogodke, zaradi katerih zavarovancu nastane škoda in predstavljajo osnovo za nastanek zavarovalnega primera.

Sklicevanje na poglavja, člene, odstavke, točke, alinee in dodatke v teh splošnih pogojih se, če ni drugače določeno, nanaša na te splošne pogoje.

3. člen

ZAVAROVALNA POGODBA

Z zavarovalno pogodbo se pooblaščena institucija zavezuje, da bo, če se bo zgodil zavarovani škodni dogodek, ki je osnova za nastanek zavarovalnega primera, zavarovancu ali upravičencu do zavarovalnine v pogodbeno dogovorjenem obsegu in pod pogoji iz zavarovalne pogodbe povrnila škodo, ki bo povzročena s tem dogodkom (izplačala zavarovalnino). Zavarovanec pa se s to zavarovalno pogodbo obvezuje, da bo pooblaščeni instituciji plačal premijo in izpolnil druge obveznosti, določene v zavarovalni pogodbi.

Pooblaščena institucija ne odgovarja za obveznosti iz zavarovalne pogodbe, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal.

4. člen

SKLENITEV IN TRAJANJE ZAVAROVALNE POGODBE TER NJENE SPREMEMBE

Zavarovalna pogodba, sklenjena med pooblaščeno institucijo in zavarovancem, je popoln in končen sporazum o zavarovanju bančne garancije.

Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko stranki podpišeta zavarovalno pogodbo. Če se zavarovalna pogodba sklepa z izmenjavo pisem, telegramov ali na kak drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi, ki dovoljujejo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina izjave, se šteje, da je zavarovalna pogodba

sklenjena, ko pooblaščena institucija prejme tako izjavo zavarovanca, s katero se strinja s predlagano vsebino zavarovalne pogodbe. Vse pravice, dolžnosti in obveznosti strank zavarovalne pogodbe prenehajo zadnji dan zavarovalne dobe, razen če ni za eno ali obe stranki to drugače določeno v splošnih zavarovanja ali v sami zavarovalni pogodbi.

Zavarovalno kritje prične, v kolikor ni v zavarovalni pogodbi drugače določeno, ter pod pogojem, da je dospela premija za to zavarovanje plačana, ob štiriindvajseti uri dneva, ki je v zavarovalni pogodbi naveden kot datum začetka zavarovanja in traja do konca zadnjega dne dobe veljavnosti zavarovalne pogodbe. Če v zavarovalni pogodbi ni določeno drugače, traja zavarovalno kritje do datuma veljavnosti garancije, kot je opredeljen v garanciji.

Določila zavarovalne pogodbe se lahko spreminjajo ali dopolnjujejo samo s pisnim sporazumom, ki ga sklenejo pooblaščeni predstavniki obeh strank.

5. člen

ZAVAROVANI RIZIKI

5.1 POLITIČNI RIZIKI

Zavarovanec uživa zavarovalno kritje za rizik unovčenja garancije zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve obveznosti izvoznika po komercialni pogodbi oziroma tenderju iz političnih dogodkov, kot so

• večji, prvenstveno politično motivirani, civilni nemiri, upori, vstaje, državni udari, splošne stavke, revolucije, teroristični napadi, sabotaže, državljanske vojne ali napovedane ali nenapovedane vojne v državi upravičenca ali v državi, prek katere gredo edine mogoče transportne poti ali preko katere se edino lahko izvršijo plačila;

• ukrepi ali odločitve držav, politične narave in splošno uporabljeni, na področju mednarodnih odnosov, ki se posebej nanašajo na zunanjo trgovino, kot na primer preklic ali razveljavitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja, uvedba prepovedi oziroma embarga na uvoz ali izvoz, kakor tudi zaplemba, uničenje ali poškodovanje blaga, opreme ali dokumentov s strani državnih oblasti in drugi podobni pravni akti, upravni ukrepi in odločitve ali opustitve delovanja vlad in drugih oblastnih organov držav, ki bistveno otežujejo ali onemogočajo izvršitev pogodbenih obveznosti.

5.2 KATASTROFNI RIZIKI

5.3 RIZIK NEUPRAVIČENEGA UNOVČENJA GARANCIJE

Zavarovanec uživa zavarovalno kritje za rizik neupravičenega unovčenja garancije brez kakršnekoli kršitve obveznosti po komercialni pogodbi ali kršitve pogojev tenderja s strani izvoznika (unfair calling).

6. člen

ZAVAROVALNI PRIMER

Zavarovalni primer je škodni dogodek ali dogodki, glede katerih se sklene zavarovanje in ki predstavlja uresničenje rizika, za katerega je za primer unovčenja garancije dano zavarovalno kritje, na podlagi česar nastane obveznost pooblaščene institucije, da izplača dogovorjeno zavarovalnino.

Zavarovalni primer nastane, ko garant na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo garantiranega zneska v skladu s pogoji garancije izplača garantirani znesek upravičencu ter pozove izvoznika, da poravna svojo obveznost iz kritnega razmerja.

7. člen

ZAVAROVALNA VSOTA

Če ni v zavarovalni pogodbi drugače določeno, je zavarovalna vsota enaka znesku, na katerega se glasi garancija, pri čemer zavarovalna vsota tega zneska ne more presegati.

Če je znesek garancijske obveznosti izražen z glavnico in obrestmi, in samo, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, lahko zavarovalna vsota vsebuje tudi te redne obresti.

Če v zavarovalni pogodbi ni drugače določeno, zavarovalna vsota ne vsebuje drugih zneskov, kot so na primer stroški unovčenja garancij, zamudne obresti, pogodbene kazni in podobna sredstva utrditve/povečanja garancijskih obveznosti.

8. člen

ZAVAROVALNINA IN NADOMESTILO DRUGIH STROŠKOV

Če nastane zavarovalni primer, mora pooblaščena institucija zavarovancu izplačati zavarovalnino za škodo, ki jo je ta zaradi tega pretrpel, zmanjšano za v zavarovalni pogodbi določen lastni delež.

Zavarovalnina ne more presegati 95% obstoječe zavarovalne vsote in ne more biti večja od škode, ki jo je zavarovanec utrpel z nastankom zavarovalnega primera.

Če valuta zavarovanja ni euro, je pooblaščena institucija dolžna izplačati zavarovalnino v eurski protivrednosti valute zavarovanja, preračunano po zadnjem objavljenem tečaju evropske centralne banke ali Banke Slovenije (za valute, ki niso uvrščene na dnevno tečajno listo ECB) pred dnevom nastanka zavarovalnega primera.

Zavarovanje v dogovorjenem odstotku zavarovalnega kritja krije tudi dodatne potrebne in razumne stroške, ki jih ima zavarovanec z razumnimi ukrepi in aktivnostmi za preprečevanje in zmanjševanje škod ter za njihovo povrnitev v skladu s pogoji zavarovanja, pod pogojem, da je pooblaščena institucija z njimi soglašala in da je zavarovanec deloval v skladu z njenimi navodili.

Pri določanju višine zavarovalnine, ki jo je pooblaščena institucija dolžna izplačati zavarovancu, se bodo pred plačilom zavarovalnine odbila:

− vsa plačila vrnjenih zneskov že unovčene garancije, ki jih izvrši upravičenec ali kaka druga oseba v korist ali za račun garanta ali izvoznika iz komercialne pogodbe ali tenderja,

− vsa že prejeta nadomestila škode, razen iz naslova v skladu s pogodbo o zavarovanju sklenjenega drugega zavarovanja pred nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki, ter vsi drugi zneski in koristi, pridobljeni z realizacijo drugih varščin ter ukrepov za vrnitev zneskov unovčene garancije, po odbitju stroškov take realizacije.

Zneski iz prejšnjega odstavka, prejeti v tuji valuti, se preračunajo v eursko protivrednosti po zadnjem objavljenem tečaju evropske centralne banke ali Banke Slovenije (za valute, ki niso uvrščene na dnevno tečajno listo ECB) pred dnevom prejetja.

9. člen

ZAHTEVEK ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

Zavarovanec mora takoj, najkasneje pa v 30 dneh po nastanku zavarovalnega primera, vložiti zahtevek za izplačilo zavarovalnine, ki mu priloži tudi original zavarovalne pogodbe.

Zahtevek iz prvega odstavka tega člena mora zavarovanec glede njegove upravičenosti in višine nastale škode utemeljiti z listinami in drugimi dokazi, s katerimi dokazuje nastanek zavarovalnega primera in uresničenje zavarovanih rizikov, ob ali po vložitvi zahtevka iz prejšnjega odstavka tega člena, čim so ti na voljo, ob tem pa je dolžan pooblaščeni instituciji predložiti tudi vse druge listine in dokumente, ki bi jih ta lahko zahtevala za proučitev upravičenosti zahtevka, likvidacijo škode in njeno kasnejše reševanje (ukrepi za povrnitev (regresiranje) plačanih zneskov zavarovane garancije oziroma s strani pooblaščene institucije plačanih škod).

Ne glede na vložitev odškodninskega zahtevka v skladu s prvim odstavkom tega člena, se vedno šteje, da je bil odškodninski zahtevek vložen na dan, ko je pooblaščena institucija prejela vsa dokazila iz drugega odstavka tega člena, ki s tem kvalificirajo zavarovančev zahtevek kot popoln.

10. člen

PLAČILO ZAVAROVALNINE IN POVRNITEV KRITIH STROŠKOV

Pooblaščena institucija je zavarovancu ali drugemu upravičencu dolžna izplačati zavarovalnino v roku treh mesecev (čakalna doba) po tem, ko je od zavarovanca prejela popoln odškodninski zahtevek na podlagi katerega lahko jasno in nedvoumno ugotovi nastanek, obstoj in obseg škode ter upravičenost plačila svojih obveznosti iz zavarovalne pogodbe.

Če se po izplačilu zavarovalnine s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča oziroma dokončno in izvršljivo odločbo arbitraže v korist upravičenca ugotovi, da je bil zaradi neizvršitve ali nepravilne izvršitve pogodbenih obveznosti izvoznika (ali ponudnika v primeru tenderja) upravičenec upravičen do plačila zneska po garanciji, mora zavarovanec pooblaščeni instituciji nemudoma vrniti izplačane zneske zavarovalnine ali njene akontacije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila zavarovalnine.

Če je za ugotavljanje upravičenosti zahtevka za izplačilo zavarovalnine in obsega obveznosti pooblaščene institucije iz zavarovalne pogodbe pooblaščeni instituciji potreben daljši čas, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, lahko pooblaščena institucija na zahtevo zavarovanca zavarovalnino ali del zavarovalnine pogojno izplača, pri čemer stranki zavarovalne pogodbe lahko skleneta poseben regresni dogovor, ki vključuje zaveze, jamstva in druge varščine za vračilo neupravičeno prejete zavarovalnine. Pooblaščena institucija lahko znesek nespornega dela svoje obveznosti izplača tudi kot akontacijo.

Če z zavarovalno pogodbo ni določeno drugače, pooblaščena institucija v skladu s pogoji zavarovanja zavarovancu povrne tudi stroške, ki so kriti po teh pogojih, hkrati z izplačili zavarovalnine, pri čemer pooblaščena institucija nikakor ni dolžna povrniti stroškov, ki jih je imel zavarovanec v zvezi z ugotavljanjem vrste in višine oziroma nastanka škode.

11. člen

UMIK ZAHTEVKA ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

Zahtevek za izplačilo zavarovalnine lahko zavarovanec umakne v vsakem času pred izvršenimi prenosi in odstopi iz 15. člena. Pooblaščena institucija lahko domneva, da je zavarovanec zahtevek za izplačilo

zavarovalnine umaknil, če v 90 dneh po zahtevi pooblaščene institucije, da zavarovanec priskrbi dodatne informacije ali dokaze v zvezi s škodo:

− zavarovanec teh informacij ne dostavi ali, če zavarovanec ne podvzame vseh ustreznih naporov, da bi le-te priskrbel; ali

− če zavarovanec pooblaščeni instituciji ne izkaže utemeljenih razlogov, da takih informacij in dokazov ne more priskrbeti oziroma, da takih naporov ne more podvzeti.

Zavarovanec ne more vložiti odškodninskega zahtevka, ki temelji na bistveno enakih dejstvih kot zahtevek, katerega je že umaknil ali za katerega se domneva, da ga je umaknil, razen kadar pooblaščena institucija v času takšnega umika izrecno soglaša, da bo odškodninski zahtevek obravnavala kasneje.

12. člen

OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA

Zavarovanec je dolžan:

− v zvezi z zavarovalno pogodbo in pri izvajanju komercialne pogodbe oziroma tenderja ter v zvezi z danimi varščinami za izpolnitev pogodbenih obveznosti upoštevati in ravnati v skladu z veljavnimi predpisi in dobrimi poslovnimi običaji ter delovati s previdnostjo, strokovnim znanjem in skrbnostjo dobrega gospodarja,

− pooblaščeni instituciji pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe pisno prijaviti vsa dejstva in okoliščine, razen splošno znanih, v zvezi s komercialno pogodbo oziroma tenderjem in garancijskimi obveznostmi, ki bi kakorkoli lahko vplivale na sklenitev zavarovalne pogodbe, ki so pomembne za ocene rizikov in so mu znane, bi mu morale biti znane ali mu niso mogle ostati neznane,

− brez odlašanja in na primeren način obvestiti pooblaščeno institucijo o vsaki spremembi okoliščin, razen splošno znanih, za katere izve ali bi jih kot dober gospodar moral vedeti in ki bi utegnile biti pomembne za oceno in spremljanje rizikov, zlasti tistih, ki imajo lahko za posledico povečanje rizikov v zvezi s komercialno pogodbo oziroma tenderjem in unovčenjem garancije,

− kot dober gospodar pravočasno sprejeti in storiti vse predpisane, dogovorjene in vse druge razumne ter običajne ukrepe, ki bi bili potrebni, da se prepreči nastanek ali zmanjša verjetnost nastanka zavarovalnega primera in da, v kolikor zavarovalni primer nastane, ukrene vse kar je v njegovih močeh, da se omeji in zmanjša škodljive posledice ter poveča možnost in uspešnost regresa, pri čemer mora pri tem upoštevati navodila pooblaščene institucije,

− na zahtevo pooblaščene institucije pooblaščenemu predstavniku pooblaščene institucije v čim krajšem času omogočiti pregled in razmnoževanje vseh poslovnih knjig, knjigovodskih in drugih evidenc ter dokumentacije, s katerimi razpolaga sam ali katerakoli oseba iz njegove sfere, in ki se nanašajo na komercialno pogodbo in/ali zavarovano garancijo oziroma so s tem v zvezi. Na zahtevo pooblaščene institucije mora zavarovanec priskrbeti tudi overjene kopije te dokumentacije in njen ustrezen prevod, če je napisana v kakem tujem jeziku.

13. člen

IZKLJUČITVE IN OMEJITVE ODGOVORNOSTI POOBLAŠČENE INSTITUCIJE

Pooblaščena institucija ni dolžna izplačati zavarovalnine oziroma je upravičena zahtevati povrnitev že izplačane zavarovalnino skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v primeru, da:

− zavarovanec oziroma druga zainteresirana oseba v skladu s 17. členom zamuja s plačilom premije in zavarovalni primer nastane pred plačilom premije;

− pooblaščena institucija ne prejme zahtevka za izplačilo zavarovalnine v roku, kot je določen v 9. členu;

− je zavarovanec kršil pogoje zavarovalne pogodbe vključno s temi splošnimi pogoji;

− je zavarovanec namenoma zamolčal ali neresnično prijavil pooblaščeni instituciji katero od dejstev in okoliščin, za katere je vedel ali pa bi moral vedeti, da so pomembna pri obravnavi zahtevka za izdajo zavarovalne pogodbe oziroma za nastanek ali višino kakršnekoli izgube ali škode;

− je zavarovanec naklepno ali iz hude malomarnosti ravnal tako, da se povzroči škoda.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka, lahko pooblaščena institucija, glede na naravo kršitve zavarovanca, odloči, da zavarovalnino izplača ali da ne zahteva povračila že izplačane zavarovalnine, bodisi v delno bodisi v celoti.

Če so se riziki povečali s kakšnim ravnanjem ali opustitvijo zavarovanca oziroma oseb iz njegove sfere in če je povečanje rizika tolikšno, da pooblaščena institucija ne bi sklenila zavarovalne pogodbe, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko pooblaščena institucija odstopi od zavarovalne pogodbe.

Če so se riziki povečali s kakšnim ravnanjem ali opustitvijo zavarovanca oziroma oseb iz njegove sfere in če je povečanje rizika tolikšno, da bi pooblaščena institucija sklenila zavarovalno pogodbo samo ob drugačnih zavarovalnih pogojih in/ali proti večji premiji, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila zavarovalna pogodba sklenjena, lahko zavarovancu predlaga ustrezne spremembe.

Če zavarovanec ne privoli v spremembe zavarovalnih pogojev in/ali novo premijo v 14 dneh, ko prejme tak predlog, se šteje, če v predlogu ni določen drugačen rok, da je zavarovalna pogodba razdrta.

Če zavarovalni primer nastane preden je bila pooblaščena institucija obveščena o povečanju rizikov ali potem, ko je bila o tem obveščena, vendar prej, preden je odstopila od zavarovalne pogodbe ali se z zavarovancem sporazumela o spremembi zavarovalnih pogojev in/ali povečanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačanimi premijami in premijami, ki bi po oceni pooblaščene institucije morale biti plačane glede na povečane rizike.

14. člen

OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA PO PREJEMU ZAVAROVALNINE

Po prejemu zavarovalnine in tudi prej, če je to potrebno, mora zavarovanec v dogovoru in po navodilih pooblaščene institucije sprejeti vse ustrezne, potrebne in razumne reševalne ukrepe ter ukrepe za povrnitev izplačanega zneska garancije; v nujnih primerih pa mora tudi samostojno ukrepati kot dober gospodar ter pooblaščeno institucijo, čim je to mogoče, obvestiti o svojih aktivnostih ali nedelovanju.

Če uspe zavarovanec od nasprotne stranke iz komercialne pogodbe oziroma upravičenca ali oseb v njegovi sferi, v celoti ali delno, v denarju, naravi ali v drugih koristih, kakorkoli dobiti povrnjen izplačan znesek zavarovane garancije, mora za znesek dobljenih povračil (regresov), svoj zahtevek za plačilo zavarovalnine zmanjšati, po plačilu zavarovalnine pa mora zavarovanec pooblaščeni instituciji iz prvih plačil tega oziroma drugih zneskov vrniti sredstva, ki so mu bila izplačana kot zavarovalnina, in to v razmerju, v katerem sta na osnovi dogovorjenega odstotka zavarovalnega kritja zavarovanec in pooblaščena institucija sodelovala v delitvi rizikov in škode; ta obveznost zavarovanca preneha, ko višina teh sredstev, ki so vrnjena pooblaščeni instituciji, doseže vrednost izplačane zavarovalnine, povečane za zakonske zamudne obresti od dneva izplačila zavarovalnine do dneva vračila.

Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena mora zavarovanec plačati na račun pooblaščene institucije v roku osmih dni po vsaki delni ali popolni povrnitvi izplačanega zneska garancije. Ob prekoračitvi tega roka zavarovanec dolguje pooblaščeni instituciji tudi zakonske zamudne obresti.

15. člen

SUBROGACIJA

Na zahtevo pooblaščene institucije mora zavarovanec, na za njo najugodnejši način in v sporazumu z njo, pooblaščeni instituciji odstopiti in na njo prenesti ali poskrbeti, da se nanjo prenesejo vse terjatve, pravni naslovi in sredstva ter druge pravice do upravičenca, ki jih ima sam ali druga oseba v njegovem imenu, kar velja tudi za vsa jamstva in druge varščine, dane za zavarovanje teh pravic, drugih upravičenj in terjatev, v razmerju izplačane zavarovalnine do nastale škode. Če to ni mogoče, mora zavarovanec v soglasju s

pooblaščeno institucijo narediti vse kar je potrebno in razumno za uveljavitev teh pravic in drugih upravičenj v svojem imenu in za račun pooblaščene institucije ali, če to ni mogoče oziroma koristno za povrnitev plačanega zneska (regres), tudi v imenu oseb iz njegove sfere.

Za učinkovito izvršitev odstopov in prenosov po tem členu mora zavarovanec pooblaščeni instituciji na njeno zahtevo dostaviti vse potrebne dokumente, po potrebi ustrezno overjene, in opraviti tudi druga potrebna dejanja.

Tudi po vložitvi zahtevka za izplačilo zavarovalnine in/ali plačilu zavarovalnine je zavarovanec, ne glede na prenos pravic po tem členu, pri reševanju plačane škode in povrnitvi plačanih zneskov dolžan sodelovati s pooblaščeno institucijo in za njen račun sprejemati vsa plačila upravičenca ali oseb iz njegove sfere, ki so v zvezi z zavarovano garancijo.

16. člen

POSEBNI POGOJI V PRIMERU ZAVAROVANJA BANČNE GARANCIJE BANKI

V primeru, da garancija postane predmet zavarovanja bančne garancije banki v skladu s splošnimi pogoji zavarovanja bančnih garancij banki (BANG-B-I/09), ima pooblaščena institucija pravico izvoznika terjati oziroma od izvoznika se regresirati za zneske, katere je izplačala garantu v skladu z izdano zavarovalno pogodbo po splošnih pogojih zavarovanja bančnih garancij banki (BANG-B-I/09), pri čemer pooblaščena institucija lahko odloži uveljavljanje regresnega zahtevka po tem členu do ugotovitve o obstoju ali neobstoju nastanka zavarovalnega primera po teh splošnih pogojih oziroma do največ 6 mesecev od nastanka zavarovalnega primera po splošnih pogojih zavarovanja bančnih garancij banki (BANG-B-I/09).

V primeru, da je pooblaščena institucija dolžna izplačati zavarovancu zavarovalnino iz naslova zavarovalne pogodbe sklenjene na podlagi teh splošnih pogojev, ima pooblaščena institucija pravico, da takšno zavarovalnino pobota z regresnim zahtevkom po prejšnjem odstavku tega člena.

17. člen

PREMIJA

Premijo je dolžan plačati zavarovanec, namesto njega pa jo lahko plača vsak, ki izkaže za to plačilo upravičen interes, razen upravičenca.

Če z zavarovalno pogodbo ni drugače določeno, dospe premija v plačilo v osmih dneh po izstavitvi fakture.

Če premija ob dospelosti ali morebitnem naknadnem roku ni plačana, pooblaščena institucija na to zavarovanca ni dolžna posebej opozarjati in opominjati na plačilo. Pooblaščena institucija v tem primeru lahko odstopi od zavarovalne pogodbe.

18. člen

ODSTOP PRAVIC IZ ZAVAROVALNE POGODBE

Zavarovanec lahko drugi osebi delno ali v celoti odstopi, prenese ali zastavi oziroma drugače obremeni sedanje ali bodoče pravice iz zavarovalne pogodbe, vendar le, če predhodno prejme pisno soglasje pooblaščene institucije. Tako soglasje se da lahko le v obliki aneksa k zavarovalni pogodbi, ki ga podpišejo zavarovanec, pooblaščena institucija in pridobitelj pravic iz zavarovalne pogodbe.

Vsi dodatki k zavarovalni pogodbi, sklenjeni po prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe, ki lahko vplivajo na prenešene pravice, morajo biti predhodno odobreni s strani pridobitelja pravic iz zavarovalne pogodbe.

Odstop, prenos ali obremenitev pravic iz zavarovalne pogodbe, če ni drugače dogovorjeno, zavarovanca ne odvezujejo njegovih obveznosti po zavarovalni pogodbi.

Vse ugovore iz zavarovalne pogodbe, ki bi jih lahko imela proti zavarovancu, lahko pooblaščena institucija, uveljavlja tudi proti pridobitelju teh pravic.

19. člen

VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV

Stranke zavarovalne pogodbe bodo izvedle vse možne in razumne ukrepe, da bodo ustregle vsem razumnim zahtevam nasprotne stranke po varovanju zaupnosti dokumentov, podatkov in drugih informacij, ki jih bodo one same ali osebe v njihovi sferi v zvezi z zavarovalno pogodbo prejele od nasprotne stranke ali oseb iz njene sfere.

20. člen

OBVESTILA

Vsako obvestilo, zahtevek, prijava, navodilo, soglasje, odpoved, razdrtje ipd. (v teh splošnih pogojih na splošno: obvestilo) v zvezi z zavarovalno pogodbo, mora biti v pisni obliki, kar pa zavarovanca ne odvezuje, kadar to zahtevajo pogoji zavarovanja, da se preprečijo ali zmanjšajo škode, da pooblaščeno institucijo o zahtevanem obvešča v čimkrajšem času. Za tako pisno obvestilo se šteje, da je bilo nasprotni stranki pravilno dano ali sporočeno, če je bilo vročeno osebno ali po pošti na naslov stranke, ki je naveden v zavarovalni pogodbi, ali ki je bil drugi stranki sporočen v posebnem obvestilu.

Podatke in obvestila lahko zavarovanec pošilja tudi po faksu ali po elektronski pošti, pri čemer zavarovanec nosi rizike napačnega prenosa podatkov in rizike nesprejema oziroma nepravočasnega sprejema sporočil.

21. člen

REŠEVANJE SPOROV

Za vse morebitne spore v zvezi s temi splošnimi pogoji in zavarovalno pogodbo za zavarovanje garancij je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

Glede morebitnega sodnega reševanja sporov se stranki zavarovalne pogodbe strinjata in zavezujeta, da pooblaščena institucija zavarovancu ne more v nobenem primeru dolgovati več kot znaša vsota maksimalnega zneska skupne obveznosti, dolgovanih obresti in stroškov sodnih postopkov.

Document Metadata

Table of Contents

SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA BANČNIH GARANCIJ IZVOZNIKU (BANG-I-IV/09)

Document Metadata