ZAVAROVALNI POGOJI ZA AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE G24-15

POMEN IZRAZOV

(1) V teh pogojih uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

• zavarovalnica – GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx;

• zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavaro- valnico in se zaveže plačati premijo;

• zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer je zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun oziroma pri zavarovanju voznika motor- nega vozila zaradi telesnih poškodb (zavarovanje AO-plus) je zavarovanec voznik vozila, ki se ob uporabi motornega vozila poškoduje v prometni nesreči oziroma pri nezgodnem zavarovanju je zavarovanec oseba, od katere smrti, invalidnosti ali poškodo- vanja je odvisno izplačilo zavarovalnice;

• stalno prebivališče – kraj v Republiki Sloveniji v katerem je zava- rovanec oziroma zavarovalec prijavljen in prebiva na tem kraju več kot 180 dni na leto;

• sozavarovane osebe – osebe, na katere se razširja zavarovalno

kritje;

• upravičeni uporabnik – oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila (natančnejša opredelitev je nave- dena v členu 3.16. teh pogojev);

• svojec zavarovanca – fizična oseba, ki ob smrtni nezgodi zava- rovanca kot povzročitelja prometne nesreče utrpi premoženjsko škodo zaradi pogrebnih stroškov;

• upravičenec – je oseba, ki ji zavarovalnica ob nastopu zavaroval- nega primera izplača zavarovalnino;

• motorno vozilo – vsako vozilo, za katerega se lahko sklene

zavarovanje;

• zavarovalni primer – dogodek, ki utegne imeti za posledico uve- ljavljanje odškodninskih zahtevkov oškodovanca za povračilo škode oziroma povračilo stroškov;

• zavarovalna vsota – vsota, do katere je zavarovan premoženjski interes oziroma največji znesek, ki ga zavarovalnica izplača kot svojo obveznost iz zavarovalne pogodbe;

• zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni

pogodbi;

• pravno priznana škoda – škoda, katere povračilo bi lahko zah- teval zavarovanec oziroma njegov svojec ob polni odgovornosti povzročitelja;

• trajna invalidnost zaradi nezgode – medicinsko ugotovljena trajna omejitev zavarovančeve telesne sposobnosti, določena na podlagi veljavne tabele invalidnosti;

• premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zava- rovalni pogodbi;

• polica – listina o zavarovalni pogodbi.

(2) Če je v posameznem členu teh pogojev določena dodatna razlaga izraza, velja tudi razlaga kot je določena v posameznem členu.

VELJAVNOST ZAVAROVALNIH POGOJEV

(1) Ti zavarovalni pogoji veljajo samo v tistih delih, ki ustrezajo obsegu zavarovalnega kritja dogovorjenega v zavarovalni polici.

(2) Zavarovalno kritje po teh pogojih lahko zavarovalec izbere v okviru raz- ličnih paketov zavarovalnega kritja kot so na voljo v postopku sklepanja zavarovanja in so določeni v premijskem sistemu zavarovalnice.

1. POGLAVJE: ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI

1.1. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti v polici navedenega vozila prišlo do:

1) smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja neke osebe (škoda zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja);

2) uničenja ali poškodovanja stvari (škoda zaradi uničenja in poško- dovanja stvari).

(2) Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom (uporabnik, voznik, spremljevalec in podobno), kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika - sozavarovane osebe.

(3) Z zavarovanjem motornega vozila je krita tudi škoda, ki jo povzroči prikolica (priklopno vozilo), dokler je speta z njim in potem, ko ločena

od vlečnega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo. Za škodo, ki jo povzroči priklopno vozilo, dokler je speto z motornim vozilom in potem, ko ločeno od motornega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim, oškodo- vancu solidarno odgovarjata lastnik motornega vozila in priklopnega vozila. Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode od odgovornostne zavarovalnice motornega ali priklopnega vozila.

(4) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poško- dovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka. Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu in objavo ministra, pristojnega za finance.

1.2. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) ki po pogodbi ali po posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;

2) ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;

3) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;

4) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;

5) oškodovancev, ki jim je škoda nastala:

a) zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost ali pri vadbenih vožnjah;

b) zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;

c) zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.

(2) Če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica:

1) pravico, od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odško- dnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi povečane nevarnosti morala biti plačana;

2) pravico, od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine, z zamudnimi obrestmi in stroški po določbi prejšnje točke tudi takrat, kadar je prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije.

Za povečano nevarnost se skladno s premijskim sistemom šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj šteto od dneva pridobitve veljavnega vozniškega dovoljenja ali ki ga vozi voznik, ki v skladu z zakonskimi predpisi lahko upravlja vozilo skupaj s spremljevalcem (vožnja s spremljevalcem).

1.3. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:

1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to dolo- čeno v zavarovalni pogodbi;

2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema voz- niškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psiho- aktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:

a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več alko- hola kot je to določeno v Zakonu o pravilih cestnega prometa veljavnem v času nastanka škodnega dogodka, ali če se ne glede na količino alkohola v organizmu ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. Vozniki, ki skladno z določili citiranega zako- na ne smejo imeti alkohola v organizmu, izgubijo zavarovalne pravice, če kršijo ta določila;

b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoho- liziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholizi- ranosti oziroma jo odkloni ali uživa alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v organizmu, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče.

Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

a) če se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pre- gledom ugotovi prisotnost mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v krvi ali slini;

b) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zara- di uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči ugo- tavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče;

c) če se po prometni nesreči izmakne ali odkloni preiskavo ozi- roma možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.

5) če je voznik škodo povzročil namenoma;

6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehnič- nega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhib- no. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja ali se pri njegovi uporabi niso upoštevali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila in je takšna pomanjkljivost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom;

7) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi v skladu z zakonsko dolžnostjo posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

(3) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prej- šnjih določbah tega člena:

1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:

a) da ni kriv za obstajanje okoliščin iz 2., 6. in 7. točke (1) odstav- ka tega člena;

b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholizi- ranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,

c) da je vozilo, ki ga je vozil voznik, bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da je vozilo bilo tehnično brezhibno, če je imelo veljaven tehnični pregled in so se pri njegovi uporabi upoštevali veljavni predpisi o tehnični brezhibnosti, delih ali opremi vozila.

2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 1), 2), 3), 4) in 6) točke (1) odstavka tega člena (deljena odgovornost) in so mu te okoliščine morale biti znane, če ta del škode zavarovalnica izplača, čeprav je oškodovančev zahtevek v tem delu neutemeljen.

(4) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po (1) odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačil skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. V primeru iz 5. točke (1) odstavka tega člena pa lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.

1.4. člen – OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje avtomobilske odgo- vornosti se skladno s premijskim sistemom zavarovalnice upoštevajo okoliščine oziroma podatki o vozilu ter podatki o zavarovalcu, zava- rovancu in uporabniku vozila.

1.5. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA

(2) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.

(3) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovalnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Zato ji mora dati samo resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.

(4) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava, ali če je vložena obto- žnica, ali če je izdana odločba v upravno-kazenskem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi ji je zavarovalni primer že prijavil.

(5) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali je proti njemu vložena odškodninska tožba, ali premoženjsko-pravni zahtevek

v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.

(6) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.

(7) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen, da bi zahtevke zavrnil, zlasti pa jih ne sme pripoznati.

(8) Kršitev teh obveznosti ima za posledico zmanjšanje dajatev zavaro- valnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.

1.6. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

(1) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po teme- lju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, določenih s predpisi odškodninskega prava ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zava- rovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima proti zavarovancu, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali njen preostanek.

(2) Zavarovalnica je pooblaščena, da v imenu zavarovanca daje vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne glede povračila škode ali obrambe pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.

(3) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zava- rovalnica samo v primeru, če je izrecno pristala na zagovornika in se zavezala k povračilu stroškov.

(4) Stroške pravdnega postopka zavarovalnica povrne, če se je zavarova- nec pravdal s soglasjem zavarovalnice, ali če je zavarovanca zastopala oseba, ki jo je določila zavarovalnica. Ti stroški se povrnejo v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.

(5) Zavarovalnica postane prosta obveznosti do zavarovanca iz prejšnjih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto oziroma njen preostanek.

1.7. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

(1) Zavarovalna premija se skladno s premijskim sistemom določa za posamezno vozilo, upoštevajoč škodno dogajanje v preteklem času trajanja zavarovanja vozila določene vrste. Upošteva se tudi pretekli čas zavarovanja brez prijavljene škode. Na podlagi le-tega se določi ustrezni premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati. Izhodiščna zavarovalna premija za zavarovanje avtomobilske odgovornosti je zavarovalna premija, ki je s premijskim sistemom določena za zavarovanje vozila določene vrste.

(2) Premijski razredi, ki veljajo za zavarovanje avtomobilske odgovornosti so navedeni v naslednjem odstavku pri čemer je odstotek izhodiščne zavarovalne premije posameznega premijskega razreda določen v premijskem sistemu zavarovalnice.

(3) Premijski razredi so naslednji:

Premijski razredi
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17	18	19	20

(4) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja na način:

1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zava- rovanec sklenil prvič in zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;

2) vsako zavarovalno leto brez prijavljenega zavarovalnega primera za vozilo iste vrste omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);

3) prijavljeni zavarovalni primeri v preteklem zavarovalnem letu oziro- ma obdobju z vozilom iste vrste imajo za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus);

4) razvrščanje do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede po teh zavarovalnih pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega premijskega razreda za zadnje zavarovalno obdobje in škodnega dogajanja v preteklih zavarovalnih obdobjih.

(5) V primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do koriščenja ugodnosti iz naslova škodnega dogajanja ne prenese na novega zava- rovanca oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca če je tako dogovorjeno (darovalec s tem izgubi ugodnosti). Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do ugodnosti iz naslova škodnega dogajanja prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste.

ni navedenega premijskega razreda, se šteje, da je bil zavarovanec razvrščen v 14. premijski razred.

(7) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku treh let likvidirana brez izplačila odškodnine ali je celotni izplačani znesek (glavnica, zamudne obresti, stroški regresnega postopka, stroški obdelave zahtevka) iz kakršnegakoli naslova regresiran, kakor tudi, če zavarovanec sam povrne škodo, škodo povzroči nepooblaščen voznik, za čigar ravnanje ni odgovoren zavarovanec in ni član ožje družine oziroma če škoda z zavarovanim vozilom nastane v času mobilizacije ali zasega oblasti v mirodobnem času.

(8) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico zahtevati ponovni obra- čun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije, če se po sklenitvi zavarovalne pogodbe ugotovi, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o preteklem premijskem razredu ali o preteklem škodnem dogajanju.

2. POGLAVJE: ZAVAROVANJE VOZNIKA MOTORNEGA VOZILA ZARADI TELESNIH POŠKODB (ZAVAROVANJE AO-PLUS)

2.1. člen – SPLOŠNE DOLOČBE

(1) Zavarovanje po določilih tega poglavja je možno skleniti Ie ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti po teh pogojih. Če preneha kritje po zavarovanju avtomobilske odgovornosti, z istim dnem preneha tudi kritje po tem zavarovanju.

(2) Za to zavarovanje se smiselno uporabljajo tudi določila poglavja za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, če niso v nasprotju z določili v tem poglavju.

(3) Za zavarovalni primer po tem zavarovanju se glede bonusa in malusa uporabljajo določila poglavja za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

(4) Za zavarovanje po določilih tega poglavja se pravni predpisi o povračilu nepremoženjske škode delno uporabljajo zgolj za določanje višine dajatve zavarovalnice zavarovancu, sicer pa veljajo za to zavarovanje, če ni drugače določeno, predpisi o zavarovalni pogodbi, zlasti pa predpisi o premoženjskih zavarovanjih.

2.2. člen – ZAVAROVALNO KRITJE

(1) Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano nepremoženjsko škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb ob prometni nesreči z motornim vozilom, na katerega je vezano zavarovanje avtomobilske odgovornosti, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče s tem vozilom.

(2) V primeru smrtne prometne nesreče zavarovanca kot povzročitelja prometne nesreče povrne zavarovalnica nastale pogrebne stroške zaradi te smrti njegovim svojcem.

(3) Zavarovalno kritje po teh pogojih je omejeno izključno na povrnitev nepremoženjske škode zavarovancu oziroma v primeru njegove smrti na povrnitev pogrebnih stroškov njegovim svojcem.

2.3. člen – OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Dajatve zavarovalnice so omejene z zavarovalno vsoto, dogovorjeno v polici.

(2) Zavarovalno kritje velja samo za primere, ko je zavarovanec sam izključ- no odgovoren za svojo nepremoženjsko škodo. V primeru deljene krivde se dajatev zavarovalnice zmanjša za delež krivde, ki jo gre pripisati drugim udeležencem v prometni nesreči.

(3) Dajatev zavarovalnice zavarovancu, če s temi pogoji ni drugače dogo- vorjeno, se ugotavlja po pravnih predpisih o povrnitvi nepremoženjske škode v Republiki Slovenije.

(4) V odstopanju od prejšnjega odstavka se ob ugotavljanju dajatve zava- rovalnice zavarovancu upoštevajo naslednje omejitve:

1) ne upošteva se nepremoženjska škoda zaradi strahu;

2) škoda zaradi poškodbe hrbtenice in tkiv na ali ob hrbtenici je krita samo, če je medicinsko ugotovljena in dokazana sveža poškodba na kateremkoli delu hrbteničnega skeleta, ali če so popoškodbeno nastale nestabilnosti med vretenci celotne hrbtenice sveže in hkrati takšne, da je medsebojni premik vretenc na funkcionalnih posnetkih hrbtenice v eni smeri večji od treh milimetrov;

3) nepremoženjska škoda zaradi postkomocijskega sindroma ni krita, pri čemer se za postkomocijski sindrom šteje skupek težav po pretresu možganov.

(5) Dajatev zavarovalnice svojcem zavarovanca zaradi nastalih pogrebnih stroškov se ne ugotavlja za vsak primer posebej, temveč je s tem zavarovanjem sporazumno določena v višini 3.550,00 EUR.

(6) Če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

(7) Če zavarovanec v prometni nesreči z motornim vozilom ni uporabljal varnostnega pasu, se dajatev zavarovalnice zniža za 20 odstotkov.

Navedeno zmanjšanje dajatve zavarovalnice se upošteva tudi v pri- merih, ko se dajatev izplača svojcem zavarovanca.

(8) Zavarovalnine iz kateregakoli nezgodnega zavarovanja se ne vštevajo v dajatve zavarovalnice iz tega zavarovanja.

(9) Zavarovalno kritje po določilih tega poglavja ni podano za zahtevke zavoda za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavaro- valnic zdravstvenega zavarovanja in drugih posrednih oškodovancev.

(10) Zavarovalno kritje po določilih tega poglavja zajema izključno dajatve zavarovalnice po 3. in 5. odstavku tega člena. Zavarovalno kritje ne zajema povrnitve stroškov, nastalih zaradi uveljavljanja pravic iz tega zavarovanja (odvetniški stroški, stroški zdravniških potrdil ipd).

(11) Zavarovalnica ima pravico znesek zavarovalnine zmanjšati za znesek neplačane zapadle premije.

2.4. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Glede nezavarovanih nevarnosti, ki izključujejo dajatve zavarovalnice, se za to zavarovanje uporabljajo določila pogojev glede nezavarovanih nevarnosti, ki so sestavni del poglavja o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

(2) Zavarovalnega kritja ni, če do prometne nesreče pride:

1) na vožnji, opravljeni brez vednosti in odobritve lastnika, solastni- ka oziroma skupnega lastnika vozila ali osebe, ki ga nedvomno zastopa (pri odvzemu vozila);

2) na vožnji v sklopu hudodelskih podvigov ipd.;

3) ob prevozu nuklearnih ali drugih radioaktivnih snovi, če so telesne poškodbe neposredna ali posredna posledica jedrske cepitve ali žarčenja teh snovi.

(3) Zavarovalnega kritja po tem zavarovanju ni, če je za prometno nesrečo izključno odgovorna druga oseba ali osebe (lastnik, solastnik oziroma skupni lastnik drugega, v prometni nezgodi soudeleženega vozila, voznik konjske vprege, kolesar, pešec ipd.).

2.5. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Za primere, ko zavarovanec izgubi pravice iz tega zavarovanja se uporabljajo določila pogojev glede izgube zavarovalnih pravic, ki so sestavni del poglavja o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

(2) Izguba zavarovalnih pravic po prejšnjem odstavku tega člena prizadene tudi pravice iz tega zavarovanja svojcev zavarovanca.

3. POGLAVJE: ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA

3.1. člen – SPLOŠNE DOLOČBE

3.2. člen – PREDMET ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(2) Določila tega poglavja se uporabljajo za zavarovanje avtomobilskega kaska vozil in dodatne opreme.

(3) Predmet zavarovanja so osebna vozila (v nadaljevanju: vozila) in njihovi sestavni deli.

(4) Za sestavne dele vozila šteje oprema vozila, orodje, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(5) Predmet zavarovanja je tudi vgrajena dodatna oprema vozila. Za tako dodatno opremo šteje oprema, ki jo proizvajalec serijsko ne vgradi v določen tip vozila ampak je v vozilo vgrajena na zahtevo vsakokra- tnega lastnika vozila. Tako vgrajena dodatna oprema je vključena v zavarovanje.

(6) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila.

(7) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določila o podzavarovanju navedena v členu 3.11. teh pogojev.

3.3. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI SPLOŠNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uni- čenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali od voznikove volje neodvisnih dogodkov naštetih v nadaljevanju tega odstavka:

1) prometna nesreča, pri čemer je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;

2) padec ali udarec predmeta;

3) požar, pri čemer zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji, ki nastane zaradi pregoretja električne instalacije, razen če se je razvil požar;

4) nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje;

5) direkten udar strele;

6) eksplozija, razen jedrska eksplozija;

7) vihar, pri čemer je vihar veter s hitrostjo 17,2 m v sekundi oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

8) toča;

9) potres;

10) zemeljski plaz, pri čemer je zemeljski plaz zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.

Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geo- loško odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal.

Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.

11) snežni plaz, pri čemer je snežni plaz zdrs snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz.

12) padec zračnega plovila;

13) manifestacija in demonstracija;

14) objestno dejanje tretjih oseb, kot so na primer udarci, odrgnine in lom delov predmeta zavarovanja;

Iz naslova objestnih dejanj tretjih oseb so krite škode kjer ne pride do tatvine predmeta zavarovanja, njegovih sestavnih delov ali predmetov, ki se nahajajo v njem (npr. tatvina osebnih predmetov v vozilu);

15) poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči ose- bam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

16) namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

17) poplava, hudourniška ali visoka voda, pri čemer je poplava, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišča, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

Za poplavo se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

a) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

b) na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

c) na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

d) zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi nasproti stihij- skemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

e) zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila.

3.4. člen – ZAVAROVANJE NEVARNOSTI DELNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Zavarovanje delnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uni- čenja, poškodovanja ali izginitve predmeta zavarovanja, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, razvrščenih v kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja.

1) Kombinacija kraja Krite so škode na vozilu:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov in naprav in sicer le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilu ali zakle- njeni v vozilu;

c) ki so posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila. Zavarovanje krije tudi stroške menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobilskih ključev oziroma tatvine elektronske naprave za

odklepanje vrat in zagon motorja vozila. Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po določilih tega poglavja šteje za upravičenega uporabnika oziroma tisti, ki ima vozilo v posesti po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

2) Kombinacija kraja vozila Krite so škode na vozilu:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) ki so posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila. Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za upravičenega uporabnika oz. tisti, ki ima vozilo v

posesti po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

2) Kombinacija parkirišče

Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi poškodovanja ali uničenja parkiranega osebnega vozila, ki je nastalo z neposrednim dotikom neznanega motornega vozila (škoda na parkirnem prostoru), ni pa krita škoda, ki jo povzroči tovor, ki se prevaža z neznanim motornim vozilom;

b) zaradi strešnih snežnih plazov in zaradi ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

Zavarovanec ima v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

3) Kombinacija steklo

Krite so škode na vozilu nastale zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenega stekla (vetrobransko steklo, zadnje steklo, stranska stekla, steklena streha).

Zavarovanec ima v enem zavarovalnem obdobju pravico do uvelja- vljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

4) Kombinacija svetlobna telesa in ogledala Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih svetlobnih teles (vključno z ohišjem, steklom in žarnicami in krmilniki);

b) zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih vzvratnih ogledal (vključno z ohišjem).

Zavarovanec ima v enem zavarovalnem obdobju pravico do uvelja- vljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

5) Kombinacija divjad

Krita je škoda na vozilu, ki nastane med vožnjo z neposrednim naletom oziroma trkom divjadi ali domačih živali, ni pa krita nadalj- na škoda, ki nastane kot posledica dogodkov po neposrednem naletu oziroma trku z divjadjo ali domačo živaljo.

Zavarovanec ima v enem zavarovalnem obdobju pravico do uvelja- vljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

6) Kombinacija nadomestno vozilo

Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo zavarovančevo vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katerekoli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali nevarnosti delnega avtomobilskega kaska. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila za čas potrebnega popravila zavarovančevega vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi tovarniških normativov za izvedbo popravila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila od vključno prvega dne od dne nastanka škode na vozilu do popravila oziroma do najdenja izginulega vozila ali do izplačila zavarovalnine. Stroški najema nadomestnega vozila zajemajo stroške najemnega dne in stroške kilometrine (dnevno prevoženi kilometri). Višina stroškov najemnega dne in obseg kilometrine morata biti navedena v zavarovalni polici. Stroški najema nadome- stnega vozila so kriti največ do 10 dni, razen v primeru škodnega primera iz kombinacije kraja in kraja vozila, kjer zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 30 dni. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za upodabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.). V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potre- ben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Zavarovanje stroškov najema nadomestnega vozila ne more skle- niti oseba, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

8) Kombinacija kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice

Zavarovanje krije stroške:

a) menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobilskih ključev oziroma tatvine elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila;

b) pridobitve nove registrske tablice kot posledica tatvine registrske tablice in sicer enake registrske tablice kakršno je zavarovanec imel pred tatvino le-te;

c) pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov zavarovan- ca ali upravičenega uporabnika kot posledica tatvine osebnih dokumentov iz vozila oziroma pridobitve novih (dvojnik) oseb- nih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledica uničenja osebnih dokumentov v prometni nesreči.

Pred izplačilom zavarovalnine mora zavarovanec ali upravičen uporabnik predložiti ustrezna dokazila o prijavi na Upravni enoti oziroma o objavi v Uradnem listu kjer to zahteva upravni postopek. Za osebne dokumente štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje zavarovanega vozila. Zavarovanje krije stroške pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov do višine 200 EUR.

(2) Zavarovalno kritje po kombinaciji parkirišče, kombinaciji steklo, kombi- naciji svetlobna telesa in ogledala in kombinaciji divjad se lahko sklene skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ali z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska. Zavarovalno kritje po kombinaciji kraja, kombinaciji nadomestno vozilo in kombinaciji kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice se lahko sklene skupaj z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska.

3.5. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ti pogoji ne obsegajo, zlasti pa ne:

1) poškodovanje ali uničenje motorja in drugih delov vozila zaradi izgube olja ali hladilne tekočine pri vožnji po poškodovanju vozila;

2) škode zaradi izgube pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter hladilne tekočine iz kateregakoli vzroka;

3) škode, ki jo povzroči tovor, razen v primeru prometne nesreče;

4) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen, če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve;

5) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo;

6) če zavarovanec ali oseba, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila škodo povzroči namenoma oziroma, če gre za neresnično prikazovanje okoliščin ali vzroka škode z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi s strani zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila (goljufija);

7) škode, ki nastane pri prevozu z drugim vozilom po kopnem, plovilom po rekah, jezerih in morju ali zračnim plovilom ter pri prevozu poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila;

8) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravlje- nem popravilu;

9) škode zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, drža- vljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takšnih dogodkih, min, torpedov, bomb ali drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, ome- jevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) škode, ki nastane v neposredni ali posredni povezavi s teroristič- nim dejanjem, tudi če je na škodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, pre- mično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

11) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

12) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije, vibracij ipd.;

13) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

14) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški dodatnega najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in varovanja zavarovanih stvari razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja zavarovane stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju);

15) škode na pnevmatikah, ki nastanejo zaradi blokiranja koles;

16) škode nastale zaradi normalne rabe vozila;

17) škode na vozilu, ki jo povzročijo živali (npr.: obgriženje, raztrganje, opraskanje). Zavarovanje krije škode v primeru neposrednega naleta oziroma trka vozila z divjadjo ali domačo živaljo, kot je navedeno v opisu zavarovalnega kritja pri kombinaciji divjad;

18) škode in pomanjkljivosti, ki so obstajale v trenutku sklenitve zava- rovanja in so bile oziroma bi morale biti zavarovalcu ali zavarovancu znane oziroma mu niso mogle biti neznane.

(2) Z zavarovalnimi pogoji ni mogoče dogovoriti in skleniti zavarovanja za škodo, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast.

3.6. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja:

1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to dolo- čeno v zavarovalni pogodbi;

3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema voz- niškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je v času prometne nesreče voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola.

Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v primerih:

b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno ali analizo urina natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugo- tavljanja svoje alkoholiziranosti ali če uživa alkohol ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka nesreče;

5) če je v času prometne nesreče kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

a) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmede- nosti zaradi uporabe mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

b) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možno- sti ugotavIjanja prisotnosti mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu;

6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehnič- nega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljav- nega prometnega dovoljenja ali se pri njegovi uporabi niso upo- števali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila in je takšna pomanjkljivost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom;

7) če je škoda povzročena zaradi hude malomarnosti zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila;

8) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi v skladu z zakonsko dolžnostjo posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavaro- vanec izgubi zavarovalne pravice;

2) zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil ali dajanjem vozil v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, mamil ali psihoak- tivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi oziroma če je voznik zavarovanega vozila zapustil kraj prometne nesreče.

(3) Voznik je dolžan izplačano zavarovalnino iz druge točke prejšnjega odstavka povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

(4) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če ne izpolni obve- znosti iz člena 3.13. teh pogojev.

3.7. člen – OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje avtomobilskega kaska se skladno s premijskim sistemom zavarovalnice upoštevajo okoliščine oziroma podatki o vozilu ter podatki o zavarovalcu, zavarovancu in uporabniku vozila.

(2) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega in delnega avtomobilskega kaska, razen za kombinaci- jo nadomestno vozilo in kombinacijo kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice se upošteva nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja, za naslednje zavarovalno obdobje pa nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja za naslednje zavarovalno obdobje.

(3) Nabavna vrednost novega vozila je prodajna cena vozila pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil pri čemer prodajna cena novega vozila ne vsebuje morebitih popustov, ki jih prodajalec vključi v ceno. Nabavna vrednost novega vozila je povzeta iz slovenske izdaje kataloga Eurotax

na podlagi česar, mora biti v zavarovalni pogodbi navedena tudi iden- tifikacijska kataloška koda vozila.

(4) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

(5) Za določitev zavarovalne premije po kombinaciji nadomestno vozilo in kombinaciji kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice se upošteva tehnične lastnosti vozila skladno z veljavnim premijskim sistemom zavarovalnice.

(6) Če je osnova za izračun premije nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja brez davka na dodano vrednost, mora biti to v zavarovalni polici navedeno.

(7) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določila o podzavarovanju navedena v členu 3.11. teh pogojev.

3.8. člen – SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI

(1) Z zavarovalno pogodbo je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode zaradi česar se dajatev zavarovalnice zniža za znesek soude- ležbe zavarovanca pri škodi (franšiza).

(2) Zavarovalnica ne povrne škode, ki je manjša od franšize. Če pa je škoda višja, se od nje odbije franšiza.

(3) Franšiza je v zavarovalni pogodbi določena v odstotku od nabavne vrednosti novega predmeta zavarovanja na dan škodnega dogodka in sicer:

1) pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi splošnega avtomobil- skega kaska: v višini 1% od nabavne vrednosti novega predmeta zavarovanja na dan škodnega dogodka;

2) pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi delnega avtomobilskega kaska: v višini 0,5% od nabavne vrednosti novega predmeta zavarovanja na dan škodnega dogodka.

(4) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska velja, da se franšiza upošteva pri vseh zavarovalnih primerih.

(5) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi delnega avtomobilskega kaska velja, da se franšiza upošteva pri vseh zavarovalnih primerih iz nasle- dnjih kombinacij:

1) kombinacija kraja;

2) kombinacija parkirišče;

3) kombinacija steklo;

4) kombinacija svetlobna telesa in ogledala;

5) kombinacija divjad.

3.9. člen – UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali izginitve stvari (popolna škoda): po vrednosti zavaro- vane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.

Za ugotavIjanje višine škode je odločilna tržna vrednost zavaro- vane stvari oziroma nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za izgubljeno vrednost. Izgubljena vrednost se ugotavlja na podlagi starosti predmeta zavarovanja, izrabljenosti, prevoženih kilometrov, splo- šnega stanja predmeta zavarovanja, načina uporabe, sprememb modela vozila, števila prejšnjih lastnikov kakor tudi cen, ki jih na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje.

2) pri poškodovanju zavarovane stvari (delna škoda): po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza. Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbija ustrezni znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi obrabe, razen če se namesto uničenih oziroma poškodovanih delov kupijo novi deli, pri čemer se pri obračunu škode odbije znesek v višini obrabe. Novi nadomestni deli pri katerih se odbije znesek v višini obrabe so: pnevmatike, akumulatorji, izpušni sistemi, katalizatorji, zavorne obloge, zavorni diski, zavorni bobni, ležaji, amortizerji, ponjave, hidravlična delovna olja, platnene strehe in podobno.

Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavlja- nju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanj- kanja nadomestnih delov zavarovane stvari ni mogoče popraviti. Na zahtevo zavarovalnice oziroma na podlagi dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, se lahko pri odpravi škode v vozilo vgradijo originalom enakovredni homologirani nadomestni deli.

(2) Če vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, znaša manj od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako, kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari. Na isti način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in po stanju stvari na dan ugotavljanja škode. Stranki se lahko dogovorita, da se vrednost ostankov določi z njihovo prodajo. Kupnina pripada zavarovancu, zavarovalnica pa obra- čuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo zavarovane stvari in kupnino.

(4) Če pri zavarovalnem primeru tatvine oziroma drugih oblik protipravnega odvzema se zavarovano stvar najde pred iztekom 30 dni, računajoč od dneva prijave pristojnemu organu za notranje zadeve, je zavarovanec to stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena. Če zavarovana stvar ni najdena v roku 30 dni, se škoda obračuna kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če se zavarovano stvar pozneje najde, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži. Nadaljni postopek likvidacije škode oziroma vračila zavarovalnine je naveden v četrtem odstavku člena 3.11. teh pogojev.

(5) Pri ugotavljanju škode na vozilu je potrebno upoštevati tudi škodo zaradi:

a) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastalo pri njegovem reševanju;

b) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

c) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju;

d) izginitve stvari, ki so sestavni del vozila.

3.10. člen – STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM

(1) Zavarovanje osebnega vozila krije naslednje stroške:

1) stroške reševanja, nakladanja, vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega pooblaščenega servisa, če vozilo ni v voznem stanju zaradi poškodovanja vozila kot posledica uresničitve ene izmed nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska.

2) stroške vleke ali prevoza ostankov uničenega vozila, če je to storjeno po nalogu zavarovalnice;

3) stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo zavaro- vančevo osebno vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katerekoli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali če je zavarovan- čevo osebno vozilo izginilo zaradi nevarnosti delnega avtomo- bilskega kaska po kombinaciji kraja. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila prve tri dni od dne pričetka popravila vozila na servisu do popravila oziroma od dne ko zavarovanec na podlagi izginotja vozila zaprosi za nadomestno vozilo do najdenja izginulega vozila pri čemer so stroški omejeni do višine 30 EUR na dan najema nadomestnega vozila ter stroške kilometrine do največ 100 prevoženih kilometrov na dan. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za upodabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.). V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potreben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Pri določitvi časa najema nadomestnega vozila se upoštevajo ustrezni tehnični normativi za izvedbo popravila.

Zavarovanje krije stroške najema vozila za čas potrebnega popra-

vila zavarovančevega vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi tovarniških normativov za izvedbo popravila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povr- ne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Kritje stroškov najema nadomestnega vozila po tej točki ne pripada osebi, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica. Kritje stroškov navedenih v tej točki se izključuje z nudenjem asistenčne pomoči, če je zavarovanec koristil zavarovanje avto- mobilske asistence.

(2) Zavarovanje stroškov v zvezi z zavarovalnim primerom katerekoli vrste vozil ne krije naslednjih stroškov:

1) stroške za odstranitev in zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi);

2) stroške posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru;

3) stroške odstranjevanja, razkladanja in prekladanja tovora;

4) stroške čiščenja cestišča.

3.11. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Zavarovalnica plača pri zavarovanju vozila ugotovljeno škodo v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovane stvari.

(2) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom navedene v členu 3.10. teh pogojev vendar tako, da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari. Zavarovalnica plača stroške tudi preko vrednosti zavarovane stvari, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.

(3) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjena franšiza, se dajatev zavaro- valnice zniža za dogovorjeni znesek franšize.

(4) Pri zavarovalnem primeru tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po

preteku 30 dni od dneva, ko je zavarovanec zavarovani primer prijavil pristojnemu organu za notranje zadeve in so v tem roku izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo zavarovalnine.

Če se zavarovano stvar stvar najde po 30 dneh, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če je bila zavarovana stvar uničena ali poškodovana, se zavarovančeva obve- znost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugoto- vljena škoda na zavarovani stvari. Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar, s posredovanjem zavarovalnice skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah tretjega odstavka člena 3.9. če pa mu je bila izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(5) Če je v zavarovalni polici navedeno, da se pri izplačilu zavarovalnine vrednost davka na dodano vrednost ne upošteva in se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je potrebno pri izplačilu zavaroval- nine upoštevati tudi davek na dodano vrednost, je zavarovalec pred izplačilom zavarovalnine dolžan doplačati zavarovalno premijo v višini razlike med premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije brez davka na dodano vrednost in premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije z davkom na dodano vrednost.

(6) V kolikor je takšna odločitev zavarovalnice, se lahko v primeru delne škode zavarovalnina obračuna tudi pavšalno (po ocenitvi). V takem primeru se upoštevajo interni ceniki in normativi zavarovalnice. Pavšalno (po ocenitvi) izplačilo zavarovalnine ni mogoče za zavarovalne primere poškodb stekel, ogledal, svetlobnih teles in varnostnih elementov (zračne blazine, varnostni pasovi, pripadajoča oprema za delovanje varnostnih elementov tj. napeljava, elektronska in električna oprema).

(7) Ne glede na način obračuna zavarovalnine ima zavarovalnica v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in do vračila zamenja- nih delov vozila in sicer delov, ki so v zapisniku cenilca predvideni za zamenjavo.

(8) Če se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je bila v začetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od osnove za obračun zavarovalne premije, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavaro- valnica, sorazmerno zmanjša (podzavarovanje), razen če je bilo drugače dogovorjeno. Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

3.12. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

(1) Zavarovalna premija se skladno s premijskim sistemom določa za posamezno vozilo, upoštevajoč škodno dogajanje pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v preteklem času trajanja zavarovanja vozila določene vrste. Upošteva se tudi pretekli čas zavarovanja brez prijavljene škode pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za posa- mezno vozilo. Na podlagi tega se, skladno s premijskim sistemom, pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska določi enak premijski razred kot je določen pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

(2) Premijski razredi, ki veljajo za zavarovanje avtomobilskega kaska so navedeni v naslednjem odstavku pri čemer je odstotek izhodiščne zavarovalne premije posameznega premijskega razreda določen v premijskem sistemu zavarovalnice.

(3) Premijski razredi so naslednji:

Premijski razredi
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11	12	13	14	15	16	17	18	19	20

(4) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja na način:

1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki ga je zavarovanec sklenil prvič in zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;

2) vsako zavarovalno leto brez prijavljenega zavarovalnega primera pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti omogoča pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);

3) prijavljeni zavarovalni primeri pri zavarovanju avtomobilske odgo- vornosti v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju imajo pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavaroval- nem letu (malus);

4) razvrščanje do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti po teh pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega premijskega razreda za zadnje zava- rovalno obdobje in škodnega dogajanja v preteklih zavarovalnih obdobjih.

(6) Zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premij- ski razred na podlagi izjave zavarovanca o predhodnem premijskem razredu in številu zaporednih let brez prijavljene škode pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Če na predhodni zavarovalni polici pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti ni navedenega premijskega razreda, se šteje, da je bil zavarovanec razvrščen v 14. premijski razred.

(7) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku treh let likvidirana brez izplačila odškodnine ali je celotni izplačani znesek (glavnica, zamudne obresti, stroški regresnega postopka, stroški obdelave zahtevka) iz kakršnegakoli naslova regresiran, kako tudi, če zavarovanec sam povrne škodo, škodo povzroči nepooblaščen voznik, za čigar ravnanje ni odgovoren zavarovanec in ni član ožje družine oziroma če škoda z zavarovanim vozilom nastane v času mobilizacije ali zasega oblasti v mirodobnem času.

3.13. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) najpozneje v treh dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih treh dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost;

3) takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zava- rovalnem primeru;

4) stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari pustiti nespremenje- no, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oziroma da bi bila škoda manjša;

5) ob pisni prijavi po zavarovalnem primeru predložiti tudi zavarovalno polico, katero je prejel na podlagi sklenjenega zavarovanja.

(2) Zavarovanec mora posredovati zavarovalnici vse resnične in izčrpne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec o škodnem primeru takoj obvestil pristojni organ za notranje zadeve. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(3) Zavarovanec je dolžan v primeru tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila, ob prijavi škode predložiti zavarovalnici naslednje: originalne in rezervne ključe vozila oziroma originalne in rezervne elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila ter obesek z identifikacijsko kodo (šifro) ključa oziro- ma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila. Predložiti mora tudi prometno dovoljenje vozila, potrdilo o nakupu vozila ter druge dokumente potrebne za izplačilo zavarovalnine. Zavarovalno kritje za v tem odstavku uvodoma omenjene nevarnosti je podano samo v primeru, če vse zgoraj našteto v trenutku nastopa zavaroval- nega primera nahaja izven zavarovanega vozila.

(4) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zava- rovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zavarovalnica zaradi teh kršitev. Pri tem je mišljena tudi škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.

(5) Zavarovanec zavarovalnino uveljavlja sam, ob pomoči predstavnikov zavarovalnice. Zavarovalnica ne krije stroškov morebitnega zastopanja zavarovanca pri uveljavljanju zavarovalnine.

3.14. člen – UGOTAVLJANJE IN OCENITEV ŠKODE

(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najka- sneje v treh dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

(2) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja komisija strokovnjakov (izvedencev).

(3) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedenca se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zava- rovalnico ali zavarovancem oziroma zavarovalcem. Pred začetkom

izvedeniškega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(4) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

3.15. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje.

(2) Za stvari, ki so uničene ali izginule oziroma je bila izplačana zavaroval- nina za popolno škodo (ekonomska ali tehnična škoda), zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha. Prenehanje zavarovalnega kritja velja za vsa kasko zavarovanja vključena v zavarovalni polici.

(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zavarovalne pri- mere, pri katerih so bile poškodovane, uničene ali so izginile ostale zavarovane stvari.

3.16. člen – UPRAVIČENI UPORABNIK

(1) Poleg zavarovanca, je upravičeni uporabnik (voznik) tudi oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila.

(2) Ko z zavarovanim vozilom upravlja upravičeni uporabnik, pri obravna- vanju škodnega primera veljajo tudi določila navedena na zavarovalni polici.

(3) Vednost in ravnanje upravičenega uporabnika se šteje za vednost in ravnanje zavarovanca.

(4) Upravičeni uporabnik je tudi najemnik in zakupnik, katermu je zava- rovanec, ki opravljajo dejavnost izposoje ali dajanja v zakup, prepustil upravljanje zavarovanega vozila od njega pooblaščenem vozniku. Vednost in ravnanje upravičega uporabnika se šteje za vednost in rav- nanje zavarovanca. Če je v tem odstavku definiran upravičeni uporabnik kršil določila zavarovalne pogodbe, katerih kršitev ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic, jih izgubi samo upravičeni uporabnik.

4. POGLAVJE: NEZGODNO ZAVAROVANJE VOZNIKOV IN POTNIKOV PRI UPRAVLJANJU IN VOŽNJI Z VOZILI

in razkladanju blaga z vozila ali prikolice, pri manipulacijah z vozi- lom, ki so v neposredni zvezi s prometom;

2) če je zavarovanje sklenjeno za sopotnike in sprevodnika - med vožnjo pri nakladanju in razkladanju blaga z motornega vozila ali prikolice, pri manipulacijah z vozilom, ki so v neposredni zvezi s prometom;

(2) V zavarovanje niso vključene nezgode, ki nastanejo:

1) pri avtomobilskih hitrostnih dirkah, rallyju in kartingu, kakor tudi pri treningu za njih;

2) zaradi vzrokov navedenih v členu 4.15. teh pogojev;

3) pri upravljanju in vožnji brez vednosti oziroma odobritve lastnika motornega vozila (nedovoljena uporaba).

4.6. člen – OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

(1) Višina obveznosti zavarovalnice se presoja glede na višino zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici.

(2) Obveznost zavarovalnice je v primeru nezgode zaobsežena z naslednji- mi pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi – zavarovalninami (podrob- neje sta obseg in način določitve višine zavarovalnine opredeljena v členu 4.8. teh pogojev):

1) Zavarovalnina v primeru nezgodne smrti:

Zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za smrt, če zavarovanec zaradi nezgode umre. Če zaradi nezgode umre zavarovanec, ki je mlajši od 14 let, izplača zavarovalnica zavaro- valnino za pogrebne stroške, vendar samo do višine, ki jo določi strokovna služba zavarovalnice.

2) Zavarovalnina v primeru invalidnosti:

4.7. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA, ZAVAROVANCA OZIROMA UPRAVIČENCA

Zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto za invalidnost, če zaradi nezgode pri zavarovancu nastopi popolna invalidnost. Če zaradi nezgode nastopi delna invalidnost zavarovanca, izplača zavaroval- nica zavarovalnino v odstotku od zavarovalne vsote za invalidnost (linearna invalidnost). Zavarovalnica izplača skupaj za vse popolne in delne invalidnosti kot posledica ene ali več nezgod, največ dogovorjeno zavarovalnino za 100% invalidnost, upoštevaje tudi morebitne invalidnosti zavarovanca, ki so nastale pred sklenitvijo nezgodnega zavarovanja.

4.1. člen – SPLOŠNE DOLOČBE

4.2. člen – XXXXXXXXXX XXXXX

(1) Nezgodno zavarovanje po določiih tega poglavja se lahko sklene za zavarovanje voznikov in potnikov pri upravljanju in vožnji z motornimi vozili. Navedene osebe se zavarujejo ne glede na zdravstveno stanje, splošno delovno sposobnost in starost.

(2) Zavarovanec ne more biti oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, duševno motena oseba, delovno nesposobna oseba ali oseba z motnjami v živčnem sistemu.

(3) Če oseba v smislu prejšnjega odstavka ne more biti zavarovana oseba oziroma med trajanjem zavarovanja postane oseba, ki ne more biti zavarovanec, zanjo zavarovalno kritje ne velja oziroma ne velja več. Istočasno se zanjo konča zavarovanje, zavarovalnica pa od dneva, ko je postala oseba nezmožna za zavarovanje, ni upravičena do zavarovalne premije.

(4) Zavarovalno pogodbo, pri kateri je zavarovanec oseba, ki ima omejeno poslovno sposobnost ali ji je poslovna sposobnost v celoti odvzeta, lahko sklenejo samo starši oziroma skrbniki zavarovanca.

4.3. člen – XXX XXXXX ZA NEZGODO

(1) Za nezgodo šteje vsak nenaden, nepredviden, od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na telo zavarovanca ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost.

(2) Nezgodo predstavljajo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, strmoglavljenje, ranitev z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom.

4.4. člen – VELJAVNOST ZAVAROVALNEGA KRITJA

Zavarovalna pogodba in s tem zavarovalno kritje za vsakega posamezne- ga zavarovanca preneha, ne glede na to, kako je v pogodbi dogovorjeno glede trajanja zavarovalnega kritja, ob 24.00 uri tistega dne, ko:

1) zavarovanec umre, ali se ugotovi 100 % invalidnost (tudi kot skupni seštevek odstotkov delnih invalidnosti), ne glede na to, ali so delne invalidnosti posledice nezgod, ki so nastale pred sklenitvijo tega zavarovanja;

2) zavarovanec postane nesposoben za zavarovanje kot to določa člen

4.2. teh pogojev.

4.5. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) V zavarovanje so vključene nezgode, ki nastanejo pri upravljanju in vožnji z motornimi vozili, in sicer:

1) če je zavarovanje sklenjeno za voznika ali za njegovega spremlje- valca - pri upravljanju in vožnji z motornim vozilom, pri nakladanju

(1) Zavarovalnica ne more izpolniti svojih obveznosti, ki so dogovorjene z zavarovalno pogodbo, brez sodelovanja zavarovalca, zavarovanca oziroma upravičenca.

(2) Zavarovanec je v primeru nezgode dolžan:

1) takoj, ko je to mogoče (najpozneje v 48 urah po nezgodi), iti k zdravniku oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in nudenja pomoči;

2) nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter glede načina zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih;

3) zavarovalnici pisno prijavi nezgodo, brž ko mu zdravstveno stanje to omogoča;

4) izpolniti obrazec zavarovalnice za prijavo nezgode;

5) v prijavi nezgode zavarovalnici podati vsa potrebna obvestila in podatke, zlasti o kraju in času, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki je zavarovanca pregledal neposredno po nezgodi ali ga je zdravil, izvid zdravnika o vrsti telesnih poškodb, o nastalih in morebitnih posledicah, kakor tudi vse podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je zavarovanec morebiti imel že pred nezgodo.

(3) Če je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec to takoj pisno prijaviti zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo (izpis iz knjige umrlih, zdravniško potrdilo o smrti in vzroku smrti oziroma obdukcijski zapisnik).

(4) Za ugotovitev pomembnih okoliščin, ki so povezane s prijavljeno nezgodo, lahko zavarovalnica zahteva od zavarovanca, zavarovalca, upravičenca naknadna pojasnila, te osebe pa so zahtevana pojasnila dolžne dati oziroma so dolžni pooblastiti zavarovalnico za pridobitev vseh potrebnih podatkov in pojasnil od katerekoli druge pravne ali fizične osebe.

(5) Zavarovanec oziroma upravičenec se obvezuje, da bo zahtevano medicinsko dokumentacijo pridobil sam na lastne stroške in jo predložil na vpogled zdravniku cenzorju zavarovalnice.

(6) Zavarovalnica si pridržuje pravico, da lahko zahteva dodatne preglede zavarovanca pri zdravnikih, ki jih za to pooblasti sama. Stroške teh pregledov nosi zavarovalnica.

(7) Za povrnitev dogovorjenih stroškov je potrebno zavarovalnici predložiti originalne račune, ki jih obdrži zavarovalnica.

(8) Dokler zavarovanec oziroma upravičenec ne izpolni obveznosti dolo- čenih v tem členu, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine in ne pride v zamudo.

4.8. člen – DOLOČITEV VIŠINE ZAVAROVALNINE

(1) Zavarovalnica je dolžna plačati zavarovalnino oziroma povračilo stro- škov samo, če nezgoda nastane med trajanjem zavarovalnega kritja in če so bile posledice nezgode, ki predstavljajo zavarovalni primer po teh pogojih, medicinsko ugotovljene najkasneje v enem letu po nezgodi.

(2) Način določitve višine zavarovalnine:

1) Nezgodna smrt; Če zavarovanec umre zaradi nezgode v roku enega leta po nezgodi, mora upravičenec predložiti zavarovalno polico in dokazila, da je bila smrt posledica nezgode. Predložiti je potrebno tudi dokazila o plačilu premij, če zavarovalnica tako zahteva. Če oseba, ki nastopa kot upravičenec, ni kot taka izrec- no navedena v zavarovalni pogodbi, mora dokazati pravico do zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti.

2) Trajna invalidnost; Če so zaradi nezgode trajno omejene zava- rovančeve telesne sposobnosti se po tem poglavju šteje, da je nastopila trajna invalidnost. Če zaradi nezgode nastopi invalidnost, mora zavarovanec predložiti zavarovalno polico, dokazilo o plačilu premij, dokazilo o okoliščinah nastanka nezgode in dokaze o ustaljenih posledicah za določitev končne stopnje trajne invalidno- sti (zdravniško spričevalo o invalidnosti). Če zavarovanec umre zaradi nezgode v roku enega leta od nezgode, upravičencem ne pripada zavarovalnina iz naslova trajne invalidnosti. Pri določitvi višine zavarovalnine veljajo še naslednja določila:

a) Končna stopnja invalidnosti se določa po Tabeli invalidnosti zaradi nezgode (v nadaljevanju: Tabela), ki je navedena v zavarovalni pogodbi. Če kakšna oblika posledice ali izgube posameznih udov ali organov v tabeli ni predvidena, določi stopnjo invalidnosti skla- dno s podobnimi oblikami posledic ali izgub, ki so predvidene v tabeli, zdravnik cenzor zavarovalnice. Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali delovno področje (poklicna spo- sobnost), se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.

b) Ob izgubi ali poškodbi več udov ali organov zaradi ene ali več nezgod, se odstotki invalidnosti za vsak posamezni ud ali organ seštevajo, vendar izplača zavarovalnica za trajno invalidnost največ zavarovalnino za 100 % invalidnost.

c) Za večkratne poškodbe na istem udu ali organu, ki zapustijo trajne posledice, lahko zavarovalnica v skupnem znesku izplača največ tisti odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki je po Tabeli določen za popolno izgubo uda ali organa.

d) Če je bil zavarovanec invalid že pred nezgodo, se obveznost zava- rovalnice določa po novi invalidnosti, neodvisno od prejšnje, razen v primeru, če zavarovanec izgubi ali poškoduje že prej poškodovan ud, organ ali sklep. V takem primeru izplača zavarovalnica le razliko med prejšnjo stopnjo invalidnosti (ki se prav tako ugotavlja po Xxxxxx) in novo stopnjo invalidnosti, vendar največ razliko do invalidnosti, ki je po tabeli predvidena za popolno izgubo uda ali organa oziroma negibnosti sklepa, upoštevaje določila drugega odstavka člena 4.6. teh pogojev, ki se nanaša na invalidnost.

e) Stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogo- če pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo, vendar ne pred potekom enega leta po nezgodi. Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi stopnja invalidnosti.

f) Dokler ni mogoče ugotoviti stopnje zavarovančeve invalidnosti, mora zavarovalnica izplačati znesek, ki nesporno ustreza odstotku invalidnosti, za katerega se lahko na podlagi zdravniške doku- mentacije že tedaj ugotovi, da bo ostal trajno.

g) Če obstaja dvom o ustreznosti ugotovljene končne stopnje inva- lidnosti lahko zavarovanec v treh letih po dnevu nezgode ob predložitvi ustrezne dokumentacije zahteva ponovno ugotovitev stopnje invalidnosti in s tem ponovno določitev višine ustrezne zavarovalnine. Pravica zahtevati naknadno ugotovitev stopnje invalidnosti po tej točki pripada tudi zavarovalnici.

h) Če zavarovanec umre v roku enega leta po nezgodi in vzrok smrti ni nezgoda ter je že bila ugotovljena stopnja invalidnosti, izplača zavarovalnica zavarovalnino za že ugotovljeno stopnjo invalidnosti; če stopnja invalidnosti še ni bila ugotovljena, pa zavarovalnino za tisto stopnjo invalidnosti, s katero bi morala računati na podlagi celotne zdravstvene dokumentacije.

i) Če zavarovanec umre zaradi iste nezgode ali iz drugega razloga po enem letu od nezgode, izplača zavarovalnica za že ugotovljeno stopnjo invalidnosti; če stopnja invalidnosti še ni bila ugotovljena, pa zavarovalnino za tisto stopnjo invalidnosti, s katero bi morala računati na podlagi celotne zdravstvene dokumentacije.

(3) Zavarovalnica ima pravico na svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravniku, zdravniških komisijah ali zdra- vstvenih ustanovah. V primeru, da zavarovanec oziroma upravičenec zavarovalnici to onemogoči, je zavarovalnica prosta svojih obveznosti.

4.9. člen – IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

(1) Zavarovalnica izplača zavarovalnino zavarovancu oziroma upravičencu v 14 dneh po tem, ko je prejela zadnji potrebni dokument, s katerim je v skladu s členoma 4.7. in 4.8. teh pogojev nesporno dokazan obstoj in višina njene obveznosti.

(2) Vse dokler upravičenec oziroma zavarovanec ne izpolni vseh obve- znosti iz zavarovalne pogodbe, zavarovalnica ne more izpolniti svoje obveznosti, niti ne prične teči rok iz prejšnjega odstavka.

(3) Če se zavarovalnina izplača po pošti ali banki se šteje, da je izplačilo izvršeno ob 24.00 uri tistega dne, ko je bilo na pošti ali banki potrjeno vplačilo.

(4) Če zavarovalnica ne izvrši izplačila v navedenem roku, ima upravičenec pravico do zakonskih zamudnih obresti.

4.10. člen – STROŠKI POVEZNI Z UVELJAVLJANJEM ZAHTEVKA

(1) Stroške medicinske dokumentacije ter potnih in drugih stroškov ali izgub, ki jih je imel zavarovanec ali upravičenec z uveljavljanjem in dokazovanjem svojih pravic, krije zavarovanec oziroma upravičenec v celoti sam.

(2) Stroške odvetniških in drugih storitev zastopanja pri prijavljanju in ugo- tavljanju zavarovalnega primera krije upravičenec oziroma zavarovanec v celoti sam.

(3) Zavarovalnica povrne stroške samo za tisto medicinsko in drugo dokumentacijo, ki izhaja iz zdravniškega pregleda, na katerega je zavarovalnica zavarovanca izrecno napotila.

4.11. člen – IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Zavarovalnica in zavarovanec ali zavarovalec oziroma upravičenec imajo pravico zahtevati, naj o določenih spornih dejstvih glede vrste in obsega posledic po nezgodi oziroma glede tega, ali in v kolikšni meri je poškodba zavarovanca v vzročni zvezi z nezgodo, odločajo zdravniki izvedenci.

(2) Enega izvedenca imenuje zavarovalnica, drugega pa nasprotna stranka. Imenovana izvedenca pred pričetkom dela imenujeta tretjega izveden- ca, ki da svoje strokovno mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka plača stroške izvedenca, ki ga je imenovala. Za tretjega izvedenca plača vsaka stranka polovico stroškov.

4.12. člen – ZASTARANJE ZAHTEVKOV

(1) Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

(2) Če upravičenec dokaže, da do dneva, določenega v prejšnjem odstav- ku, ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči od dneva, ko je za to zvedel; v vsakem primeru pa terjatev zastara v petih letih od dneva, določenega v prejšnjem odstavku.

4.13. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV

(1) Če na polici ali v posebnih ali dopolnilnih pogojih ni drugače dogovor- jeno, ali sploh ni ničesar določenega, veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti njegovi zakoniti dediči (upravičenost do izplačila zavarovalnine se v teh primerih izkazuje s pravnomočnim sklepom sodišča o dedovanju).

(2) Za primer invalidnosti je upravičenec zavarovanec sam, razen če ni drugače dogovorjeno.

(3) Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalna vsota xxxxx- ma povračilo stroškov izplača njegovim staršem oziroma skrbniku. Zavarovalnica lahko zahteva od teh oseb, da za ta namen predložijo pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa.

4.14. člen – OMEJITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

(1) Zavarovalnica zniža zavarovalnino za 50% v primerih, če se ugotovi, da zavarovanec ob nezgodi ni bil pripet z varnostnim pasom, kot to predpisuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa.

4.15. člen – IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

(1) Obveznost zavarovalnice ne nastane, če pride do nezgode:

1) zaradi potresa;

2) zaradi vojne, vojnih operacij ali uporov;

3) v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na nezgodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

4) zaradi udeležbe v oboroženih akcijah;

5) pri upravljanju motornih ali drugih vozil, brez predpisanega veljav- nega dovoljenja za upravljanje; šteje se, da zavarovanec ima pred- pisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje;

6) ob izvajanju poklicnih dejavnosti v zvezi z vzdrževanjem in delom neposredno povezanim z zračnimi (tudi vesoljskimi) plovili;

7) zaradi poskusa ali izvršitve samomora ne glede na razlog;

8) zaradi tega, ker je zavarovalec, upravičenec ali zavarovanec namerno povzročil nezgodo; če pa je več upravičencev, nima zavarovalnica nobene obveznosti do tistega upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo;

9) pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja, pri pobegu ali udeležbi pri takšnem dejanju, v primeru, ko je zavarova- nec ali upravičenec storilec, sostorilec, napeljevalec ali pomagač

pri takih dejanjih;

10) pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, pri katerem je zavarovanec sodeloval ali ga je povzročil z verbalnim ali drugačnim izzivanjem;

11) zaradi vpliva ionizirajočega sevanja, jedrskega orožja ali jedrske energije;

12) zaradi uporabe drog oziroma drugih psihoaktivnih substanc ali zaradi prekomerne uporabe zdravil, v nasprotju z navodili lečečega zdravnika;

13) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psiho- aktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola ali pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v primerih kot so navedeni v poglavju o zavarovanju avtomobilske odgovornosti v določbah, ki opredeljujejo izgubo zavarovalnih pravic.

(2) Obveznost zavarovalnice je izključena tudi za nezgode:

1) ki imajo za posledico poškodbe vratu ali vratne hrbtenice in te vrste poškodbe niso medicinsko dokumentirane najkasneje 48 ur po nezgodi;

2) za katere ne obstaja uradno potrdilo o vzroku in nastanku. Za uradno potrdilo šteje policijski zapisnik, izjave prič, razen prič prvega dednega reda (izjave prič morajo biti podane pred notar- jem), in zdravniško potrdilo, ki izkazuje, da je prišlo do nezgodne poškodbe.

(3) Zavarovalnica nima obveznosti izplačila zavarovalnine, če v času nastanka zavarovalnega primera zavarovalno kritje ni obstajalo.

4.16. člen – NAČIN SKLENITVE ZAVAROVANJA

(1) Nezgodno zavarovanje se sklene brez poimenske navedbe

zavarovancev.

(2) Pri sklenitvi zavarovanja brez poimenske navedbe zavarovancev, so v zavarovanje vključene le nezgode, ki se pripetijo z motornim ali drugim vozilom, ki je točno določeno in opisano v polici.

(3) Če bi ob nezgodi, ne računajoč voznika motornega vozila, bilo število z zavarovanjem zajetih oseb večje od števila, navedenega v polici, se zavarovalne vsote zmanjšajo v razmerju med številom navedenim v polici in in številom oseb, ki so ob nezgodi zajete v zavarovanje.

(4) Za voznika motornega vozila se po teh pogojih šteje oseba, ki je upravljala vozilo ob nezgodi.

4.17. člen – OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije se upošteva višina zavarovalnega kritja.

5. POGLAVJE: ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE ZARADI UPORABE MOTORNEGA VOZILA

5.1. člen – SPLOŠNE DOLOČBE

5.2. člen – ZAVAROVALNO KRITJE

To zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji:

1) stroške obrambe v kazenskih in upravno-kazenskih postopkih zaradi prometne nesreče, ki je nastala z uporabo zavarovanega vozila; niso pa krite denarne kazni, izrečene v teh postopkih;

2) stroške uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava za škodo, ki jo uveljavljajo zavarovane osebe v zvezi s prome- tno nesrečo pri uporabi zavarovanega motornega vozila, ki je nastala zaradi telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti zavarovane osebe ter zaradi uničenja, poškodbe ali izginitve zavarovančeve stvari, kakor tudi za stroške obrambe pred zahtevki drugih oseb za povračilo škode, ki izvirajo iz uporabe zavarovanega motornega vozila.

5.3. člen – XXXXXXXXXXX VSOTA

(1) Ne glede na število zavarovancev, upravičenih iz enega zavarovalnega primera, je zgornja meja obveznosti zavarovalnice zavarovalna vsota, ki je navedena v polici.

(2) Če ima iz enega zavarovalnega primera pravico do zavarovalne zaščite več zavarovancev, zavarovalna vsota pa ne zadošča za kritje stroškov njihove pravne zaščite, se pravice zavarovancev do zavarovalnice sorazmerno zmanjšajo.

(3) Zavarovalna vsota, navedena v polici, velja ves čas trajanja zavarovanja, ne glede na število zavarovalnih primerov.

5.4. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Za zavarovalni primer šteje prometna nesreča, zaradi katere je proti zavarovancu uveden kazenski ali upravno-kazenski postopek ali v kateri zavarovanec utrpi škodo, za katero je odgovorna oseba, ki ni zavarovana s tem zavarovanjem ali zaradi katere proti zavarovancu uveljavljajo povračilo škode.

5.5. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije stroškov pravne zaščite:

1) pri uveljavljanju medsebojnih zahtevkov sozavarovanih oseb in

proti sklenitelju zavarovanja, kakor tudi ne proti zavarovalnici, ki krije odgovornost navedenih oseb;

2) pri uveljavljanju zahtevkov iz zavarovalnih pogodb s to pogodbo zavarovanih oseb;

3) pri uveljavljanju zahtevkov zaradi poškodovanja tovora, ki se proti plačilu prevaža z zavarovanim vozilom;

4) za zavarovalne primere, ki jih je zavarovanec prijavil zavarovalnici kasneje kot eno leto po prenehanju te zavarovalne pogodbe, razen če jih ni mogel prijaviti zaradi objektivnih razlogov;

5) pri dogodkih, ki so v posredni ali neposredni povezavi z vojnimi dogodki, notranjimi nemiri in nasilnimi dejanji, ki so posledica demonstracij ali manifestacij;

6) pri dogodkih, ki so v posredni ali neposredni povezavi z nukle- arnimi dogodki in drugimi dogodki, ki v nesorazmernem obsegu povzročijo škode na osebah in stvareh (katastrofalne škode);

7) za škodo, ki nastane v neposredni ali posredni povezavi s tero- rističnim dejanjem, tudi če je na škodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristićno dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življe- nje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.

(2) Z zavarovalnimi pogoji ni mogoče dogovoriti in skleniti zavarovanja za škodo, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast.

5.6. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Za primere ko zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo izgubijo pravice iz tega zavarovanja se uporabljajo določila pogojev glede izgube zavarovalnih pravic, ki so sestavni del zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

5.7. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA

(1) Zavarovanec je dolžan:

1) zavarovalnico takoj in izčrpno obvestiti o zavarovalnem primeru in o ukrepih državnih organov proti zavarovancu ter ji izročiti vso dokumentacijo, ki jo ima;

2) dati zavarovalnici možnost, da zavarovančeve odškodninske zahtevke izvensodno uveljavlja sama;

3) predložiti zavarovalnici pred plačilom v kontrolo vse račune za obrambo ali uveljavljanje zahtevkov, razen če o njih odloči sodišče ali upravni organ;

4) storiti vse, da se stroški po nepotrebnem ne zvišujejo, posebno ne z nepotrebnim podaljševanjem sodnih in upravnih postopkov, ter najprej zahtevati povračila stroškov od osebe, ki jih je kakorkoli dolžna povrniti;

5) pred sodnim uveljavljanjem ali obrambo zahtevkov, posebej še pred izpodbijanjem sodne odločbe ali sklenitvijo poravnave, zavarovalnico vprašati za mnenje o možnostih za uspeh; mnenje zavarovalnice je za zavarovanca zavezujoče.

(2) Če zavarovanec krši katero od obveznosti iz prejšnjega odstavka, mora zavarovalnici povrniti škodo, ki jo ima ta zaradi zavarovančeve kršitve.

5.8. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

(1) Zavarovalnica krije vse potrebne stroške, ki nastanejo z uveljavljanjem zavarovančevih pravnih interesov od trenutka prijave zavarovalnega primera zavarovalnici.

(2) Stroški, ki so nastali pred prijavo zavarovalnega primera, so kriti le, če so nastali zaradi ukrepov nasprotne stranke, ukrepov sodišča ali upravnega organa ali zaradi ukrepov zavarovanca, če so bili ti neod- ločljivi za zaščito njegovih interesov, vendar niso nastali več kot 14 dni pred prijavo zavarovalnega primera, razen če ga zavarovanec iz objektivnih razlogov ni mogel prijaviti.

(3) Za potrebne stroške se štejejo stroški, ki nastanejo pri uveljavljanju tistih zavarovančevih pravnih interesov, pri katerih obstaja precejšnja verjetnost za uspeh. Preverjanje take verjetnosti ni potrebno pri stroških obrambe v kazenskem postopku.

(4) Zavarovalno kritje obsega izvensodno varovanje pravnih interesov, kar lahko opravi zavarovalnica sama ali pooblaščeni odvetnik, ter zastopanje pred sodišči in upravnimi organi na vseh stopnjah.

(5) Zavarovalnica krije:

1) stroške odvetnika po odvetniški tarifi, veljavni v kraju, kjer ima odvetnik ali njegov substitut svoj sedež;

2) stroške sodnega oziroma upravnega postopka, ki jih mora plačati zavarovanec, in sicer: sodne oziroma upravne takse ter stroške izvedencev, prevajalcev in prič. Niso pa kriti stroški izvršbe v kazenskem in upravno-kazenskem postopku;

3) v pravdnem postopku za plačilo odškodnine tudi stroške naspro- tne stranke, če jih mora plačati zavarovanec. Pod istimi pogoji krije zavarovalnica tudi stroške nasprotnega udeleženca v kazenskem oziroma upravno-kazenskem postopku, če ta nastopa kot sub- sidiarni tožilec oziroma kot predlagatelj zahteve.

(6) Kadar se pravdni postopek konča s poravnavo, je zavarovalnica dolžna plačati le tiste stroške, ki ustrezajo razmerju med dobljenim in izgublje- nim delom odškodnine, razen če je poravnavo odobrila zavarovalnica.

(7) V izvršilnem postopku na podlagi izvršljive sodne odločbe ali poravnave krije zavarovalnica pri izterjavi zavarovančevih odškodninskih zahtevkov stroške za največ tri izvršilne poskuse; ne krije pa stroškov, ki bi jih moral zavarovanec kakorkoli plačati nasprotnemu udeležencu.

(8) Kadar mora zavarovanec v tujini plačati kavcijo, da bi se začasno izognil kazenskemu pregonu, jo namesto njega založi zavarovalnica. Zavarovanec jo mora zavarovalnici vrniti v šestih mesecih od dneva njenega plačila v protivrednosti plačane tuje valute po srednjem menjal- niškem tečaju na dan vračila.

(9) Z zahtevki iz tega zavarovanja razpolagajo samo zavarovanec in soza- varovane osebe, druge osebe pa proti zavarovalnici nimajo direktnih zahtevkov. Direktni zahtevek proti zavarovalnici pa ima odvetnik, xxxx- xxxx je za zastopanje zavarovančevih pravnih interesov pooblastila zavarovalnica.

(10) Zavarovalnica mora najkasneje v 14-ih dneh po vložitvi zahtevka in prejemu potrebne dokumentacije za presojo upravičenosti zahtevka zavarovanca pisno obvestiti, da je zavarovalno kritje podano, ali pa zahtevek z utemeljitvijo zavrniti.

5.9. člen – IZBIRA ODVETNIKA

(1) Zavarovanec ima pravico izbrati odvetnika in ga pooblastiti za zaščito svojih pravnih interesov skladno s temi pogoji, vendar le v soglasju z zavarovalnico.

(2) Če zavarovanec ne more izbrati odvetnika in je najetje le-tega za interese zavarovanca nujno, to stori zavarovalnica, pooblasti pa ga zavarovanec.

(3) Zavarovanec ima pravico izbrati odvetnika, ki ima sedež v kraju, katere- ga sodišče oziroma upravni organ je na prvi stopnji pristojen za izvajanje postopka. Če je v tistem kraju samo eden ali pa če nima tam sedeža noben odvetnik, lahko izbere odvetnika kjerkoli, vendar v oddaljenosti največ 100 km zračne linije od sedeža pristojnega sodišča oziroma upravnega organa.

(4) Če pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka nastopa kot nasprotna stranka iz istega škodnega dogodka oseba, ki je zavarovana pri isti zavarovalnici, mora zavarovalnica zavarovanca o tem nemudoma obvestiti. V tem primeru mora zavarovalnica na njegovo zahtevo zaščito pravnih interesov takoj prepustiti odvetniku.

(5) Odvetnik za svoje delo odgovarja zavarovancu. Zavarovalnica za delo odvetnika ne prevzema nobene odgovornosti.

5.10. člen – PRESOJA VERJETNOSTI ZA USPEH

(1) Če zavarovalnica zavarovancu odkloni zavarovalno zaščito, ker meni, da ni precejšnje verjetnosti za uspeh, zavarovanec pa pri svojem zahtevku vztraja, se spor med njima reši v izvedeniškem postopku z odvetniki.

(2) Zavarovanec mora v 15-ih dneh po prejemu odklonitve zavarovalnice pisno predlagati uvedbo izvedeniškega postopka in istočasno imeno- vati odvetnika. Če zavarovanec odvetnika ne imenuje v navedenem roku, se šteje, da predlog za izvedeniški postopek ni bil podan.

(3) Po prejemu zavarovančevega predloga za izvedbo izvedeniške- ga postopka mora zavarovalnica v osmih dneh imenovati svojega odvetnika.

(4) Oba odvetnika v osmih dneh imenujeta tretjega odvetnika. Skupaj sestavljajo izvedeniško komisijo. Komisija mora o spornem vpraša- nju odločiti v 15-ih dneh. Komisija odloča z večino glasov. Odločitev komisije je za zavarovanca in zavarovalnico zavezujoča.

(5) Izvedeniška komisija sprejme odločitev v pisni obliki. V njej odloči tudi o stroških izvedeniškega postopka, ki jih stranki nosita v sorazmerju z uspehom v tem postopku.

5.11. člen – PREHOD ZAHTEVKOV NA ZAVAROVALNICO

(1) Zavarovančevi zahtevki za plačilo stroškov, ki mu jih je v skladu s temi pogoji plačala zavarovalnica, preidejo na njo (subrogacija). Če je zava- rovanec dobil povrnjene stroške, ki mu jih je plačala tudi zavarovalnica, od druge osebe na podlagi drugega pravnega temelja, mora o tem takoj obvestiti zavarovalnico in ji vrniti od nje plačani znesek v 30-ih dneh od dneva, ko je prejel drugo plačilo. Od tega dne je dolžan plačati zavarovalnici tudi zakonite zamudne obresti, če je zavarovalnica plačala v domači valuti. Če je plačala stroške v tuji valuti, jih je dolžan povrniti v protivrednosti po srednjem menjalniškem tečaju na dan vračila.

(2) Zavarovanec je dolžan zavarovalnici pomagati pri uveljavljanju stroškov od druge osebe in ji na njeno zahtevo izročiti odstopno izjavo.

5.12. člen – OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije se upošteva višina zavarovalnega kritja.

6. POGLAVJE: ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ASISTENCE

6.1. člen – SPLOŠNE DOLOČBE

(2) Obseg zavarovalnega kritja je v zavarovalni pogodbi določen kot “osnovno kritje”. Obseg asistenčnih storitev in najvišje dajatve zava- rovalnice so določene v členu 6.6. teh pogojev.

(3) Dajatev zavarovalnice je odvisna tudi od mesta nastanka okvare ozi- roma poškodbe vozila (Slovenija ali tujina) kakor tudi od vzroka za nevoznost vozila (okvara ali prometna nesreča).

(4) Zavarovane osebe so ob nastanku asistenčnega primera upravičene do zavarovalnega kritja, da postopajo v skladu s členom 6.7. teh pogojev.

6.2. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Zavarovancu z zavarovanjem avtomobilske asistence zavarovalnica nudi storitve in kritje stroškov za primere, ko je zavarovano vozilo nevozno zaradi okvare, poškodovanja, uničenja ali izginitve.

(2) Zavarovalnica nudi zavarovalno kritje tudi za primere, če je zavarovano vozilo nevozno, ker med vožnjo zmanjka dizelskega ali bencinskega goriva ali če nastopijo težave z avtomobilskimi ključi.

6.3. člen – OKVARA, POŠKODBA, UNIČENJE, IZGINITEV IN PROMETNA NESREČA VOZILA

(1) Okvara je vsaka mehanska, električna in/ali elektronska napaka vozila, zaradi katere je vozilo nevozno. Za okvaro se ne smatra, če je vozilo vozno, vendar ni tehnično brezhibno (npr.: pregorela žarnica, nedelo- vanje odpiranje ali zapiranje oken, nedelovanje brisalcev…).

(2) Za poškodbo vozila se šteje, ko je vozilo zaradi prometne nesreče, padca ali udarca kakega predmeta, namernega poškodovanja, požara, viharja ali toče nevozno. Za poškodbo se ne smatra, če je vozilo vozno, vendar ni tehnično brezhibno (npr. poškodba zunanjih vzvratnih ogledal, poškodovanje svetlobnih teles…).

(3) Za uničenje vozila se šteje, ko je obseg poškodb na vozilu, nastalih zaradi vzrokov navedenih v drugem odstavku tega člena, tako velik, da vozila ni več mogoče popraviti.

(4) Za izginitev vozila se šteje protipravni odvzem vozila oziroma protipravni odvzem dela vozila zaradi česar je vozilo nevozno. Za protipravni odvzem vozila se ne šteje, če je storilec oseba, ki ima po volji lastnika opravek z vozilom.

(5) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.

6.4. člen – ZAVAROVANA VOZILA

(1) Zavarovanje avtomobilske asistence je skladno s premijskim sistemom zavarovalnice mogoče skleniti za osebna vozila, ki so registrirana v Sloveniji:

(2) Zavarovano vozilo lahko glede na vrsto izdelave in opreme služi za prevoz ne več kot devetih oseb (vključno z voznikom).

6.5. člen – ZAVAROVANCI

(1) Poleg zavarovanca je zavarovana tudi oseba, ki ima po volji lastnika opravek z vozilom, skupaj z ostalimi potniki, ki potujejo v zavarovanem vozilu (sozavarovane osebe) pri čemer pa število potnikov v vozilu ne sme preseči števila registriranih potniških mest.

(2) Kot zavarovanci se ne štejejo potniki, ki se prevažajo v vozilu kot priložnostni potniki (štoparji) ali potniki, ki se v vozilu prevažajo proti plačilu.

(3) Vsa določila, ki veljajo za zavarovanca, veljajo tudi za sozavarovane osebe. Te osebe so poleg zavarovanca obvezane k ukrepom za zmanj- ševanje škode ob škodnem primeru.

6.6. člen – OBSEG ASISTENČNIH STORITEV IN DAJATEV ZAVAROVALNICE (osnovno kritje)

1 Pomoč na kraju okvare ali poškodbe vozila

(1) Če zavarovano vozilo zaradi okvare ali poškodbe vozila ni več vozno, zavarovalnica organizira vzpostavitev voznosti na kraju okvare ali poškodbe s pomočjo mobilne pomoči na cesti. Okvare, ki jih je mogo- če popraviti na kraju okvare ali poškodbe so tiste, ki jih je mogoče popraviti v roku 60 minut. Za take okvare se štejejo predvsem izpra- znjena pnevmatika, manjša mehanska oziroma električna / elektronska okvara (izpraznjena baterija, pregorele varovalke, pretrgan jermen ipd.). Zavarovalnica ne krije stroškov rezervnih delov in pripadajočega materiala.

(2) Če na kraju okvare ali poškodbe vozila ni mogoče usposobiti za nadalj- njo vožnjo, zavarovalnica organizira vleko oziroma prevoz zavarovanega vozila, vključno s prtljago. Zavarovalnica prevzame stroške reševanja vozila in transporta vozila do najbližje pooblaščene servisne delavnice upoštevajoč naslednje omejitve:

1) vleka oziroma prevoz vozila, če se zavarovalni primer zgodi v

Sloveniji: do najbližjega pooblaščenega servisa in največ 200 EUR;

2) vleka oziroma prevoz vozila, če se zavarovalni primer zgodi v tujini:

do najbližjega pooblaščenega servisa in največ 300 EUR.

(3) Na željo zavarovanca zavarovalnica organizira transport vozila od mesta okvare ali poškodbe vozila do mesta določenega s strani zavarovanca. V tem primeru zavarovalnica ne krije stroškov, ki so višji od stroškov transporta vozila od kraja okvare ali poškodbe vozila do najbližje poo- blaščene servisne delavnice, ter ne organizira in ne krije stroškov naknadnega transporta vozila do pooblaščene servisne delavnice.

(4) Če v zavarovanem vozilu med vožnjo zmanjka dizelskega ali bencin- skega goriva, zavarovalnica organizira dostavo goriva v količini, ki bo zavarovancu omogočila prevoz vozila do najbližjega mesta za oskrbo z gorivom. Zavarovalnica v okviru storitve iz tega odstavka ne krije stroškov goriva.

(5) Če zavarovano vozilo ostane nevozno zaradi težav z avtomobilskimi ključi (izguba, tatvina, poškodba ključev oziroma zaklenitev ključev v zavarovano vozilo), zavarovalnica organizira dostavo rezervnih ključev. Zavarovalnica v okviru storitve iz tega odstavka ne krije stroškov škode, ki nastane zaradi posega v vozilo, kot tudi ne krije stroškov zamenjave ključev ali ključavnice.

2 Nadomestno vozilo

(1) Če zavarovano vozilo zaradi okvare ali poškodovanja kot posledice prometne nesreče ni več vozno ali je bilo ukradeno, zavarovalnica krije stroške najema vozila in sicer brez voznika.

(2) Do kritja stroškov uporabe nadomestnega vozila v Sloveniji so upravi- čeni le zavarovanci, katerih vozilo ni več vozno zaradi poškodovanja kot posledice prometne nesreče in tisti, katerim se je okvara vozila zgodila v oddaljenosti 50 km ali več od stalnega prebivališča zavarovanca.

(3) Če je zavarovanec upravičen do kritja stroškov za uporabo nadome- stnega vozila, vrsto le tega določi zavarovalnica oziroma se nadomestijo stroški najema osebnega vozila brez voznika.

(4) Če zavarovano vozilo zaradi poškodovanja kot posledice prometne nesreče v Sloveniji ni več vozno, zavarovalnica na željo zavarovanca organizira dostavo nadomestnega vozila na kraj prometne nesreče.

(5) Razen neposrednih stroškov najema se ne nadomestijo drugi stroški v zvezi z najemom vozila, kot so stroški zavarovanja, stroški goriva, stroški cestnin in podobno.

(6) Najvišje dajatve zavarovalnice za stroške opisane v tej točki so:

1) stroški najema nadomestnega vozila, če se zavarovalni primer zgodi v Sloveniji: do 24 ur in do prevoženih 100 km;

2) stroški najema nadomestnega vozila, če se zavarovalni primer

zgodi v tujini: do 3 dni in največ 300 EUR.

(7) Če ima zavarovanec na osnovi sklenjenega zavarovanja avtomobilskega kaska zavarovanega vozila pravico do uveljavljanja stroškov najema nadomestnega vozila, se oba zahtevka, ki bi nastala iz istega vzroka ne moreta uveljavljati skupaj.

3 Dostava rezervnih oziroma nadomestnih delov

(1) Če zavarovano vozilo zaradi okvare, poškodovanja kot posledice pro- metne nesreče ali izginitve delov vozila ni več vozno in so za potrebe popravila nujni rezervni deli, ki jih na kraju škodnega dogodka ni mogo- če dobiti, priskrbi zavarovalnica potrebne rezervne dele in prevzame stroške za njihovo dostavo.

(2) Zavarovalnica ne nadomesti stroškov samih rezervnih delov.

4 Pomoč v primeru smrti zavarovanca v tujini

(1) Če zavarovanec umre v prometni nesreči v tujini, zavarovalnica orga- nizira prevoz posmrtnih ostankov zavarovanca do kraja pokopa v Republiki Sloveniji.

(2) Prevoz posmrtnih ostankov zavarovanca mora zavarovalnica uskladiti s sorodniki zavarovanca.

(3) Zavarovalnica ne krije stroškov prevoza posmrtnih ostankov.

5 Xxxxxxx xxxxxxxxxxx

(1) Če se izkaže, da je iskanje zavarovane osebe, ki je zaradi potovanja z zavarovanim vozilom, oddaljena od svojega stalnega prebivališča več kot 50 km, preko javnih medijev nujno, zavarovalnica prevzame organizacijo in stroške iskanja zavarovanca preko medijev.

(2) Po tej točki šteje iskanje zavarovanca za nujno v naslednjih primerih:

a) smrtni primer, težja obolelost ali nesreča bližnjega svojca zavaro- vane osebe;

b) večja škoda na nepremičnini zavarovane osebe.

6.7. člen – POSTOPEK OB NASTOPU ASISTENČNEGA PRIMERA

(1) V primeru potrebe po pomoči mora biti pred kakršnimkoli ukrepanjem, asistenčni primer nemudoma prijavljen na ustrezno telefonsko številko asistenčnega klicnega centra.

(2) Asistenčnemu klicnemu centru se mora sporočiti naslednje podatke:

• številka zavarovalne police; • številka šasije vozila;

• ime in xxxxxxx xxxxxxxxxxx; • lokacija;

• naslov zavarovanca; • število oseb v vozilu;

• znamka in model vozila; • opis težave.

• registrska številka vozila;

(3) Zavarovanec je dolžan upoštevati navodila asistenčnega klicnega centra glede nudenja in organiziranja pomoči. V nasprotnem primeru izgubi svoje pravice iz tega zavarovanja.

6.8. člen – OMEJITVE ASISTENCE

(1) Zavarovanje avtomobilske asistence krije v enem zavarovalnem letu največ tri asistenčne primere.

(2) Pravico do nudenja asistenčne storitve zaradi okvare vozila imajo zavarovanci, katerih vozilo v času okvare ni bilo starejše od 15 let šteto od leta proizvodnje vozila.

(3) Pravico do nudenja asistenčne storitve zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve vozila imajo zavarovanci ne glede na starost vozila v času poškodovanja, uničenja ali izginitve vozila.

6.9. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

Zavarovalnica je prosta dajatev iz zavarovalne pogodbe v primeru, da je škodni dogodek nastal:

1) zaradi vojne, terorističnih dejanj, demonstracij, manifestacij, notra- njih nemirov;

2) zaradi naravnih nesreč in drugih dogodkov višje sile;

3) zaradi naklepnih dejanj zavarovanca. Kot naklep se šteje tudi ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;

4) zaradi vednosti o pokvarjenosti ali pomanjkljivosti zavarovanega vozila;

5) kot posledica ionizirajočega sevanja;

6) kot posledica sodelovanja zavarovanega vozila na avtomobilskih tekmovanjih, dirkah, testnih vožnjah oziroma na treningih za nave- dena sodelovanja;

7) pri pripravi ali izvedbi kaznivih dejanj;

8) pri uporabi vozila za prevoz oseb proti plačilu (taxi);

9) pri uporabi vozila v pridobitne namene v smislu prevoza oseb in/ ali blaga ali pri oddajanju vozila v najem (rent-a-car).

6.10. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavaro- valne pogodbe:

1) če vozilo upravlja oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja oziroma oseba, ki ji je bilo le-to uradno odvzeto ali ji je bila izrečena prepoved vožnje;

2) če vozilo upravlja oseba, ki je pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi. Za določitev dovoljene meje vsebnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi se upoštevajo predpisi države kjer se je prometna nesreča zgodila;

3) če za zavarovano vozilo ni opravljen obvezen tehnični pregled oziroma, če le to ni registrirano;

4) če zavarovano vozilo ni uporabljano v skladu z določili zavarovalne pogodbe;

5) če število oseb, ki se prevažajo v zavarovanem vozilu presega število registriranih potniških mest;

6) če zavarovanec ob škodnem primeru ne pokliče takoj in pred kakršnimkoli ukrepanjem asistenčnega klicnega centra;

7) če asistenčnemu klicnemu centru poda neresnične podatke o okoliščinah škodnega primera in neresnične podatke o asistenč- nem zavarovanju;

8) če se glede obsega storitve in višine stroškov izvajalca asistenčne storitve predhodno ne uskladi z zavarovalnico;

9) če zavarovanec ne ukrepa s ciljem, da je nastala škoda čim manjša ter da ne prepreči nadaljnje škode;

10) če zavarovanec ne upošteva navodil zavarovalnice oziroma asi- stenčnega klicnega centra;

11) če zavarovanec ne oskrbi zavarovalnice z vsemi potrebnimi dokumenti, podatki in drugimi formalnostmi in ji tako onemogoči prevzem kritja in reševanje zavarovalnega primera;

12) če zavarovanec ne obvesti zavarovalnice o vseh možnih dvojnih in večkratnih zavarovanjih ter onemogoči uveljavljanje morebitne regresne pravice zavarovalnice.

(2) Če je zavarovanec privarčeval stroške na račun zavarovalnice, katere bi moral brez nastopa zavarovalnega primera poravnati sam, ima zava- rovalnica pravico zavarovalno dajatev v višini privarčevanih stroškov zmanjšati.

(3) Če se po opravljeni asistenčni storitvi izkaže, da zavarovanec zaradi neobstoja zavarovalnega kritja po tej zavarovalni pogodbi, ni bil upra- vičen do storitev in dajatev zavarovalnice, mora vse stroške, ki jih je imela zavarovalnica zaradi tega, skupaj z zamudnimi obrestmi povrniti.

6.11. člen – NUDENJE ORGANIZACIJE STORITEV KATERIH STROŠKE V CELOTI KRIJE ZAVAROVANEC

(1) Zavarovalnica oziroma asistenčni klicni center po potrebi in na željo zavarovanca nudi organizacijo storitev v tujini katerih celotne stroške, razen same organizacije, krije zavarovanec sam.

(2) Za organizacijo storitve se šteje predvsem posredovanje podatkov, ki zavarovancu pomagajo za nadaljevanje potovanja ali za vrnitev v kraj stalnega prebivališča.

(3) Storitve za katere zavarovalnica oziroma asistenčni klicni center nudi organizacijo, so naslednje:

1) transport vozila iz tujine v Slovenijo;

2) organiziranje prihoda osebnega zdravnika zavarovanca v tujino;

3) nadomestitev potovalnih dokumentov, če se v odsotnosti iz kraja stalnega prebivališča z zavarovanim vozilom izgubijo ali ukradejo potni dokumenti zavarovanca (potni list, osebna izkaznica, vizum, vozniško dovoljenje ali prometno dovoljenje).

6.12. člen –OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije se upošteva višina zavarovalnega kritja določena v členu 6.6. teh pogojev.

6.13. člen –KONČNE DOLOČBE

(1) Če so asistenčne storitve opravljene v državi, ki ne uporablja EUR za lokalno denarno valuto, so stroški s strani zavarovalnice kriti do protivrednosti v lokalni valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan opravljene asistenčne storitve.

(2) Vsa sporočila in izjave je potrebno podajati v pisni obliki.

(3) Asistenčne storitve zavarovalnice so organizirane s pomočjo pogod- benega partnerja Europ Assistance Ges.m.b.H.

7. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE (VELJAVNO ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ V TEH POGOJIH)

7.1. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku

24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja in če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana. Pri tem velja, da pričetek zavarovalnega kritja ne more biti pred dnem sklenitve pogodbe.

(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.

(3) Zavarovalna pogodba je sklenjena za obdobje enega leta.

(4) Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja ni bila vročena zavarovalčeva izjava, da ne pristane na takšno podalj- šanje. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.

(5) Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

(6) Zavarovalna pogodba in s tem zavarovalno kritje preneha, ne glede na to, kako je v pogodbi dogovorjeno glede trajanja zavarovalnega kritja, ob 24. uri tistega dne, ko:

1) poteče rok za plačilo premije po členu 7.2. teh pogojev, premija oziroma posamezni obrok pa ni bil plačan;

2) je zavarovalna pogodba odpovedana po členu 7.4. teh pogojev.

7.2. člen – PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Prvi obrok premije oziroma celotno zavarovalno premijo plača zava- rovalec ob potrditvi naročila za sklenitev zavarovanja pri čemer se za sklenitev zavarovalne pogodbe smatra potrditev plačila prvega obroka premije oziroma celotne zavarovalne premije kar je odvisno od izbranega načina plačila.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija skladno z navodili o plačevanju premije plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pri- padajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu lahko zaračunajo zamudne obresti. Če je bilo dogovorjeno obročno plačevanje premije, pa posamezni obrok ni plačan v roku, ki je za to predviden, lahko na podlagi zahteve zava- rovalnice, zapade v plačilo celoletna premija. Dogovor o obročnem plačevanju premije je s tem odpovedan. Za vsak dan prekoračitve roka plačila premije lahko zavarovalnica zaračuna zakonske zamudne obresti in stroške pošiljanja opominov.

(3) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na lastno tveganje in svoje stroške.

(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja kot dan plačila premije tisti dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti ali banki.

(5) Obračun zapadle premije po polici je potrebno opraviti preden se opravi izplačilo zavarovalnine iz vseh zavarovanj na polici razen če gre za izplačilo odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti. V primeru izplačila zavarovalnine za primer popolne škode (ekonomske ali tehnične) ali tatvine vozila zapade v plačilo premija za celotno zava- rovalno obdobje, ki se nato obračuna pri zavarovalnini.

(6) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(7) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz šestega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaro- valno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz šestega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opo- zorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(8) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz šestega odstavka

tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije in v skladu s sedmim odstavkom tega člena zavarovalnica zavarovalne pogodbe ni odpovedala, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.

7.3. člen – PRENEHANJE ZAVAROVANJA IN VRAČILO PREMIJE

(1) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom zavarovalnega obdobja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.

(2) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja vozila, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavaro- valnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera. Preostala doba trajanja zavarovanja avtomobilskega kaska se računa od dneva prejema pisnega zahtevka zavarovalca za vračilo premije.

(3) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi neplačevanja premije pred dnem, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja, pripada zavaroval- nici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. Pri tem se upoštevajo tudi določila četrtega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na razlog za prenehanje zavarovalne pogodbe ima zavarova- lec pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera. Pri zavarovanju avtomobilskega kaska ima zavarovalec pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera iz naslova kateregakoli kasko zavarovanja (splošnega avtomobilskega kaska in zavarovanja delnega avtomobilskega kaska). Vračilo premije za pre- ostalo dobo trajanja zavarovanja se ne izvaja iz naslova zavarovanja avtomobilske asistence.

(5) Vračilo premije na zahtevo zavarovalca se lahko opravi na podlagi dokazil o izpolnitvi pogojev za vračilo premije.

(6) Prenehanje zavarovanja v drugih primerih, razen navedenih v tem členu, ni mogoče.

(7) Vračilo premije v vseh primerih je zmanjšano za običajne administrativne stroške, določene s cenikom oz. sklepom zavarovalnice, ki nastanejo pri postopku vračila premije.

7.4. člen – ODPOVED IN ODSTOP OD ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico odpovedati zavarovalno pogodbo v vseh delih razen v delu, ki se nanaša na obvezno zavaro- vanje (zavarovanje avtomobilske odgovornosti).

(2) V primeru odpovedi zavarovalne pogodbe po tem členu veljajo nasle- dnja določila:

1) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalca; Zavarovalec lahko zavarovalno pogodbo odpove v roku enega meseca od dneva odklonitve izplačila zahtevka za izplačilo zava- rovalnine s strani zavarovalnice.

2) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalnice; Zavarovalnica lahko zavarovalno pogodbo odpove z enomesečnim odpovednim rokom v roku enega meseca od:

• dneva odklonitve zahtevka za izplačilo zavarovalnine;

• dneva, ko izplača zavarovalnino.

(3) Do prenehanja zavarovalne pogodbe pripada zavarovalnici ustrezni del premije. Zavarovalec ima pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja skladno s 7.3. členom teh pogojev.

(4) Zavarovalec ima pri zavarovalni pogodbi, sklenjeni na daljavo, pra- vico, da v štirinajstih (14) dneh zavarovalnici sporoči, da odstopa od zavarovalne pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Zavarovalec nima pravice do odstopa pri zavarovalni pogodbi za obvezno zavarovanje (zavarovanje avtomobilske odgovornosti). Če je zavarovalna pogodba že začela veljati, ima zavarovalnica v primeru odstopa od zavarovalne pogodbe s strani zavarovalca pravico, da zavarovalcu zaračuna sorazmeren del premije glede na že pretečeno dobo zavarovanja. Če je na podlagi sklenjene zavarovalne pogod- be že prišlo do zavarovalnega primera, ki ima za posledico izplačilo odškodnine oziroma zavarovalnine, odstop od zavarovalne pogodbe ni mogoč.

7.5. člen – UPORABA IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

(1) Zavarovalnica se zavezuje osebne podatke, potrebne za pogajanja pred sklenitvijo in sklenitev zavarovalne pogodbe ter za obravna- vanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovalne pogodbe, obdelovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja posameznega zavarovanja. Primeroma osebni podatki obse- gajo: osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonske številke, naslove elektronske pošte, davčno številko. Zavarovalec se s sprejemom teh pogojev zavezuje dodatno poleg navedenih predložiti tudi tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene obdelave po tem odstavku in jih zavarovalnica ne more pridobiti na drugi pravni podlagi ali bi jo to obremenilo z nesorazmernimi stroški.

(2) Zavarovalec s sprejemom teh pogojev soglaša, da lahko zavarovalnica njegove osebne podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega

prebivališča, telefonske številke in naslove elektronske pošte, upo- rablja tudi za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, dogodkih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega oglasnega gradiva (neposredno trženje). Za namene kontaktiranja zavarovalec dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov kot so primeroma: telefon, osebna pošta, elektronska pošta ali druga obvestila v spletnih aplikaci- jah zavarovalnice. Zavarovalec s sprejemom teh pogojev potrjuje, da je seznanjen s svojo pravico, da lahko skladno zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kadarkoli pisno ali na drug dokazljiv način zahteva, da zavarovalnica trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja.

7.6. člen – PISNA OBLIKA IN STROŠKI V ZVEZI S POLICO

(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki, z izjemo obvestila zavaroval- nice po členu 7.7. teh pogojev.

(3) Če se zavarovalcu oziroma zavarovancu na njegovo zahtevo izda dvojnik zavarovalne police ali potrdilo o škodnem dogajanju, je zava- rovalec dolžan plačati administrativne stroške, določene s cenikom zavarovalnice, ki nastanejo pri obdelavi zahtevka za izdajo takega dokumenta.

7.7. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren in zanesljiv način (dnevno časopisje, radio, televizija, internet in podobno).

(2) Zavarovalec ima pravico, da v tridesetih (30) dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega obdobja.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega obdobja spremeni v skladu z novimi zava- rovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavaroval- nim obdobjem spremeni premija za zavarovanje avtomobilskega kaska zaradi spremembe tiste vrednosti vozil, ki služi kot vrednostna osnova za določitev premije. V tem primeru je zavarovalec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.

7.8. člen – SPREMEMBA NASLOVA IN DRUGIH PODATKOV TER VROČANJE POŠILJK S STRANI ZAVAROVALNICE

(1) Zavarovalnica bo pisna obvestila zavarovalcu (tudi zavarovancu) poši- ljala na naslov, ki ga je navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica bo pisna obvestila pošiljala tudi na elektronski naslov, ki ga je zavarovalec navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če zavarovalec med časom trajanja zavarovalne pogodbe spremeni svoj naslov ali elektronski naslov je o tem dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico oziroma v roku 15 dni od dneva spremembe. Če je zavarovalec spremenil naslov prebivališča, pa tega ni sporočil zava- rovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega prebivališča.

(2) V primeru, da poskus vročitve priporočene pošiljke ali priporočene pošiljke s povratnico ali osebne vročitve preko pooblaščene organiza- cije za opravljanje tovrstnih vročitev ni uspešen (npr. zaradi preselitve ali odklonitve sprejema), zavarovalnica vrnjeno pošiljko šteje za vročeno. Zavarovalec se izrecno strinja, da se v tem primeru pošiljka šteje za vročeno na dan prvega poskusa vročitve pošiljke na naslovu, ki je bil zavarovalnici s strani zavarovalca nazadnje sporočen, ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.

(3) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

7.9. člen – OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA

(1) Določila veljavna za zavarovanje avtomobilske odgovornosti:

1) Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije in držav, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pri- druženih članic oziroma območju držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) ter območju ostalih držav.

2) Zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v državah, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih z zava- rovalno pogodbo. Če pa so pogodbene vsote višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, prevzema zava- rovalnica obveznost do teh višjih vsot.

3) V vseh ostalih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Republike Slovenije.

(2) Določila veljavna za zavarovanje avtomobilske asistence:

1) Zavarovalno kritje velja v Republiki Sloveniji in v državah Evrope, katerih nacionalni biroji so vključeni v sistem zelene karte (v poglav- ju o zavarovanju avtomobilske asistence opredeljano kot tujina), razen v Albaniji in državah nekdanje Sovjetske zveze.

2) Pri transportu zavarovanega vozila po vodi, se zavarovalno kritje ne prekine, če ležita odpremni in namembni kraj znotraj geografskega območja veljavnosti zavarovalnega kritja. Če leži namembni kraj izven geografske veljavnosti zavarovalnega kritja, se le-to prekine z zaključkom nakladanja zavarovanega vozila na plovilo.

(3) Določila veljavna za ostala zavarovanja, razen za zavarovanje avtomo- bilske odgovornosti in za zavarovanje avtomobilske asistence: Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na območju sledečih držav Evrope:

Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper (samo področja, ki so pod nadzorom vlade Republike Cipra), Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Polska, Portugalska, Romunija, Rusija (samo evropski del oziroma področje do 60. poldnevnika), Slovaška republika, Slovenija, Srbija (samo Republika Črna gora in tista področja Srbije, ki so pod nadzorom vlade Republike Srbije), Španija, Švedska, Švica, Turčija (samo evropski del do Bosporske ožine), Ukrajina, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

7.10. člen – OSTALE DOLOČBE

(1) Zavarovalno pogodbo po teh pogojih je mogoče skleniti samo prek spleta na spletni strani xxx.x00.xx in se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, šteje za pogodbo sklenjeno na daljavo. Posebno ureditev za pogodbo, sklenjeno na daljavo, urejajo ti pogoji v četrtem odstavku člena 7.4. Na navedeni spletni strani so objavljeni tudi ti zavarovalni pogoji.

(2) Postopek sklepanja je voden tako, da se zahteva vnos podatkov, ki so pomembni za izračun premije in sklenitev zavarovalne pogodbe. V postopku sklepanja se lahko kontaktira klicni center na telefonsko številko 080 24 07.

(3) Na podlagi sklenitve zavarovalne pogodbe je zavarovalnica dolžna zavarovalcu izročiti zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica bo zavarovalcu polico, zavarovalne pogoje in ostalo pripadajočo dokumentacijo poslala po elektronski pošti na naslov elektronske pošte, ki ga je zavarovalec posredoval ob sklepa- nju zavarovanja. Če je bilo ob sklepanju dogovorjeno, da se izda tudi zelena karta, se le-to zavarovalcu pošlje po navadni pošti.

(4) Za namen pošiljanja dokumentov zavarovalcu in za namen obveščanja zavarovalca mora zavarovalec zavarovalnici ob sklepanju posredovati veljaven elektronski naslov do katerega redno dostopa. V primeru kasnejše spremembe elektronskega naslova, je zavarovalec dolžan le-to sporočiti zavarovalnici.

(5) Če zavarovalec po sklenitvi zavarovalne pogodbe zahteva spremembo zavarovalnega kritja, se novo zavarovalno kritje lahko določi v obsegu enega izmed ponujenih paketov zavarovalnega kritja.

(6) Sklenitev zavarovalne pogodbe, ki vsebuje tudi zavarovanje avtomobil- skega kaska je dovoljeno izključno v primeru, da je vozilo za katerega se sklepa zavarovanje nepoškodovano, razen, če so vse poškodbe vozila natančno opisane v postopku sklepanja. V primeru sklenitve zavarovalne pogodbe, ki vsebuje tudi zavarovanje avtomobilskega kaska se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici na njeno zahtevo omogočil ogled vozila najkasneje v roku treh dni, ko prejme zahtevo zavarovalnice. Če je ob ogledu vozila ugotovljeno, da so poškodbe vozila nastale pred sklenitvijo zavarovanja, ima zavarovalnica pravico razdreti zavarovalno pogodbo oziroma spremeniti zavarovalno kritje z začetkom zavarovalnega obdobja tako, da spremenjeno kritje ne vsebuje zavarovanja avtomobilskega kaska.

(7) Za zavarovanja pri katerih se premija določa na podlagi škodnega dogajanja v preteklem zavarovalnem obdobju je zavarovalec dolžan dati resnično izjavo o škodnem dogajanju v preteklem zavarovalnem obdobju.

(8) Zavarovalnica si pridružuje pravico, da v osmih dneh po sklenitvi zava- rovalne pogodbe odstopi od pogodbe in sicer v vseh delih razen v delu, ki se nanaša na zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

(9) V primeru suma poskusa ali izvedbe goljufije bo zavarovalnica postopala v skladu z veljavno zakonodajo.

(10) Sklenitev zavarovalne pogodbe in naknadno sporočanje sprememb je dovoljeno le v slovenskem jeziku.

(11) Spremembe podatkov lahko zavarovalec sporoča na telefonsko številko 080 24 07 ali jih sporoči na elektronski naslov xxxx@x00.xx. Če ima sprememba za posledico zmanjšanje oziroma povišanje premije, bo zavarovalnica zavarovalcu poslala obvestilo o spremembi premije in vrnila preveč plačano premijo oziroma bo zavarovalcu poslala poziv za plačilo dodatne premije.

7.11. člen –PRISTOJNOSTI V PRIMERU SPORA

(1) V skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, je s Pravilnikom o pritož- benem postopku pri zavarovalnici vzpostavljena shema izvensodnega

reševanja sporov med ponudniki zavarovalniških storitev in strankami (potrošniki), s čimer so zagotovljeni postopki reševanja pritožb zava- rovancev, potencialnih zavarovancev, zavarovalcev, oškodovancev in drugih upravičencev iz zavarovalne pogodbe.

(2) Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem zavaro- valnem združenju G.I.Z., Železna cesta 14, Ljubljana, kjer deluje varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu ter mediacijski center.

(3) Za morebitne sodne spore je pristojno stvarno pristojno sodišče v

Ljubljani.

7.12. člen – UPORABA ZAKONA

(1) Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico se uporabljaja slovensko pravo.

7.13. člen – KONTAKTNI PODATKI

(1) Zavarovalec lahko za morebitna vprašanja iz naslova sklenjene zava- rovalne pogodbe naslovi uporabi naslednje kontaktne podatke:

Naslov: X00.xx, p.p. 0000, 0000 Xxxxxxxxx Xxxxxxxxxxx xxxxxx: xxxx@x00.xx

Spletna stran: xxx.x00.xx Telefonska številka: 000 00 00

Fax številka: + 000 (0)0 00 00 000

7.14. člen – PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(1) Oznaki G24 in X00.xx ter njuni grafični podobi so do registracije istoi- menskih znamk znaki, ki jih je razvila in jih uporablja GENERALI zava- rovalnica d.d. Ljubljana.

(2) Zavarovalna pogodba je sklenjena po teh pogojih z GENERALI zava- rovalnico d.d. Ljubljana. Podrobnosti o zavarovalnici so na voljo na spletni strani xxx.xxxxxxxx.xx.

(3) Zavarovalni pogoji z oznako G24-15 so bili sprejeti s strani uprave družbe GENERALI zavarovalnice d.d. Ljubljana na seji dne 28. 9. 2015 in se uporabljajo od 6. 10. 2015 dalje.

(4) Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zava- rovalni nadzor, Trg xxxxxxxxx 0, Xxxxxxxxx.

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.

Document Metadata

Table of Contents

ZAVAROVALNI POGOJI ZA AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE G24-15

Document Metadata