Priloga 2 - Obr. št. 7: Vzorec okvirnega sporazuma za dobavo hitrih antigenskih testov za SARS-CoV-2


Priloga 2 - Obr. št. 7:

Vzorec okvirnega sporazuma za dobavo hitrih antigenskih testov za SARS-CoV-2



ki ga dogovorita in skleneta


NAROČNIK


Naziv: ZDRUŽENJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE


Sedež: Vnesite sedež 


ID št. za DDV: Vnesite ID številko za DDV


Matična številka: Vnesite matično številko


Telefon: Vnesite kontaktno telefonsko številko


E-pošta: Vnesite elektronski naslov


Skrbnik okvirnega sp.: Vnesite ime in priimek skrbnika okvirnega sporazuma


Podpisnik: Vnesite ime in priimek zakonitega zastopnika - podpisnika okvirnega sporazuma


in


PONUDNIK/STRANKA OKVIRNEGA SPORAZUMA


Naziv: Vnesite naziv ponudnika


Sedež: Vnesite sedež 


ID št. za DDV: Vnesite ID številko za DDV


Matična številka: Vnesite matično številko


Telefon: Vnesite kontaktno telefonsko številko


E-pošta: Vnesite elektronski naslov


Skrbnik okvirnega sp.: Vnesite ime in priimek skrbnika okvirnega sporazuma


Podpisnik: Vnesite ime in priimek zakonitega zastopnika - podpisnika okvirnega sporazuma


kot sledi



  1. Pravna podlaga

1. člen

Pogodbeni stranki sklepata ta okvirni sporazum na podlagi:

  • pooblastil posameznih naročnikov za izvedbo javnega naročila ter izvedenega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, z oznako JN-1595/2020, objavljenem na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2020 pod številko JN007975/2020-B01 ter na portalu EU dne 24. 12. 2020 pod številko 2020/S 251-628819.



  1. Predmet okvirnega sporazuma


2. člen

Predmet okvirnega sporazuma je sukcesivno naročanje in dobava hitrih antigenskih testov za SARS-CoV-2 na lokacije naročnikov na območju RS za obdobje dveh let.


Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnikov, s katerimi ima sklenjen okvirni sporazum, zahteva, da podajo cene za novo blago, ki ga želi naročnik dodatno naročiti tekom trajanja okvirnega sporazuma in ga ponudnik ponuja, ni pa bilo vključeno v ponudbo, ki jo je dal ponudnik naročniku. Prav tako si naročnik pridržuje pravico, da v primeru spremenjenih okoliščin naroči blago drugega proizvajalca, dobavitelja, druge kataloške številke ali drug tip blaga, pod pogojem, da kvaliteta takšnega blaga ustreza vsem tehničnim zahtevam naročnika iz dokumentacije o javnem naročilu.


V takšnem primeru mora ponudnik zagotoviti vzorce takšnega blaga, da naročnik lahko preveri ustreznost blaga glede na njegove tehnične zahteve.


Kot spremenjene okoliščine štejejo vse okoliščine, ki niso v krivdni sferi naročnika ali ponudnika in predstavljajo oviro za naročanje zadostnih količin blaga, ki ga naročnik potrebuje.


Ponudba, št. ………………………… , z dne ………………………………………, ter DJN sta sestavni del tega sporazuma. Razpisane ocenjene količine blaga so okvirne, dejansko naročene količine so odvisne od dejanskih potreb naročnika v obdobju veljavnosti okvirnega sporazuma.


Ne glede na izvedeno povpraševanje se naročnik ne zavezuje, da bo dejansko nabavil količine, po katerih povprašuje oz. da jih bo nabavil v povpraševanju navedenih količinah. Naročnik si pridržuje pravico, da poveča ali zmanjša obseg naročenega blaga in ga prilagodi dejanskim potrebam. Ponudnik nima nobenih pravic iz naslova izgubljenega dobička ali nastanka druge škode v primeru, da bo obseg naročenega blaga manjši od predvidenega.



  1. Izvajanje sporazuma – predložitev ponudb


3. člen

Naročnik se zavezuje, da bo vse ponudnike, s katerimi ima sklenjen okvirni sporazum, pozval k predložitvi ponudb ob ponovnem odpiranju konkurence.


Naročnik bo odpiranje konkurence izvedel praviloma za obdobje 12 mesecev, lahko pa tudi krajše obdobje ali za vnaprej določeno količino. Naročnik lahko konkurenco odpre kljub temu, da se obdobje veljavnosti posamezne pogodbe še ni izteklo, kadar to zahtevajo potrebe naročnika, dobavitelj iz posamezne pogodbe pa v tem primeru nima pravice do povračila kakršnekoli škode.

V kolikor ni v posameznem odpiranju konkurence drugače določeno, morajo biti v cenah zajeti vsi stroški, vključno s stroški transporta in dobave na zahtevano lokacijo naročnika, razen DDV. Naročnik bo nato v tem obdobju oz. do izvedenega ponovnega odpiranja konkurence blago naročal pri ponudniku, ki bo oddal dopustno ponudbo in bo izbran na podlagi merila navedenega v tem okvirnem sporazumu oz. merila navedenega v povpraševanju.


Naročnik bo uporabil merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, kjer je ponudbena cena edino merilo, razen če bo v posameznem odpiranju konkurence opredeljeno drugače.


Naročila in s tem povezane dobave blaga bodo sukcesivne ali enkratne, odvisno od potreb naročnika, kar bo opredeljeno ob posameznem odpiranju konkurence.


V kolikor naročnik odpre konkurenco zato, ker dobavitelj po posamezni pogodbi ni ponudil cene, ki bi bila za največ 10% višja od cene drugega gospodarskega subjekta (peti odstavek 3. člena pogodbe) ima naročnik pravico, da ob ponovnem odpiranju konkurence ponudnikom pošlje podatke o tem, na kakšen način je zaznal nižje tržne cene in pri katerih dobaviteljih, kar bo ponudnikom omogočilo oddajo konkurenčnejše ponudbe.


4. člen

Ponudniki bodo morali v vsakem odpiranju konkurence ponuditi blago v skladu z naročnikovimi zahtevami.


Ponudniki lahko v vsakem odpiranju konkurence ponudijo tudi drugo blago (kot na primer blago drugega proizvajalca, dobavitelja, druge kataloške številke ali drug tip blaga) in niso vezani na blago (proizvajalca, kataloško številko, oznaka blaga ipd.), ki so ga ponudili v postopku javnega naročila oziroma pri preteklih odpiranjih konkurence, pod pogojem, da ustreza naročnikovim zahtevam.


V primerih iz tega člena mora ponudnik zagotoviti vzorce blaga, da naročnik lahko preveri ustreznost blaga glede na njegove tehnične zahteve.


Kadar ponudnik ne razpolaga z blagom istega proizvajalca v zahtevani količini, kakršno je naročnikovo povpraševanje, lahko ponudnik ponudi za isto blago, blago različnih proizvajalcev, pod pogojem, da vso ponujeno blago ustreza tehničnim zahtevam naročnika, razlikuje se le njegov proizvajalec.


Naročnik ima pravico, da v primeru, ko ponudnik, s katerim ima sklenjeno pogodbo v posameznem obdobju odpiranja konkurence ne more zagotoviti zadostnega števila kosov blaga, ki ga naročnik potrebuje, preostanek blaga, ki ga dobavitelj ne more zagotoviti, naroči od ostalih ponudnikov okvirnega sporazuma.


V kolikor bodo ponudniki v ponovnem odpiranju konkurence ponudili istovrstno blago (isti proizvajalec in model), kot v predhodnem, bodo v povpraševanju podali samo ceno in navedbo ponujenega blaga. Predložitev dokazil v tem primeru praviloma ne bo potrebna, saj so le-ta že predložili v predhodnem odpiranju konkurence, razen če bo naročnik to izrecno zahteval.


V kolikor pa bodo ponudili neko blago prvič (torej pri prvi oddaji ponudb ali pa drugo blago glede na pretekla odpiranja konkurence), bodo morali na zahtevo naročnika predložiti tudi dokazila o ustreznosti, če ne bo izrecno opredeljeno drugače. Prav tako bo naročnik zahteval tudi brezplačne vzorce.


Vzorci morajo biti pakirani v originalni embalaži, kakršni bodo dobavljeni tudi v primeru sklenitve pogodbe in so za naročnika brezplačni. Vzorci morajo imeti ustrezno spremno dokumentacijo in dodan tehnični list, iz katerega bo razvidna ustreznost ponujenega artikla, glede na zahteve iz povpraševanja. V kolikor bo naročnik potreboval za razjasnitev ustreznosti vzorcev dodatna pojasnila, jih mora ponudnik zagotoviti v času, ki ga bo naročnik opredelil v pozivu k predložitvi vzorcev, pojasnilu oz. dopolnitvi. V kolikor ponudniki v navedenem roku pojasnil, dokazil ali vzorcev ne posredujejo pravočasno, bo naročnik takšno ponudbo označil za nedopustno, saj bo štel, da ponudnik ni izkazal tehnične ustreznosti ponujenega blaga.


Ponudnik sme tekom trajanja okvirnega sporazuma ali pogodbe spremeniti podizvajalca (dobavitelja blaga) ali uvesti novega podizvajalca (dobavitelja blaga), če je to potrebno zaradi zagotavljanja zadostnih količin blaga, ki jih potrebuje naročnik, pri čemer naročnik pojasnjuje, da dobavitelj, s katerim je ponudnik v stalnem pogodbenem odnosu ne šteje za podizvajalca in ga kot takega ni potrebno priglasiti.


5. člen

Ponudniki pošljejo svoje ponudbe v roku, na naslov oz. na način, ki ga v povabilu opredeli naročnik.


Naročnik bo odločitev o oddaji naročila objavil na Portalu javnih naročil ter po pravnomočnosti odločitve z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo za dobavo blaga.


Naročnik od ponudnika, s katerim ima sklenjen okvirni sporazum, pričakuje aktivno oddajo ponudb pri posameznih odpiranjih konkurence. V primeru da se ponudnik ne odziva na povpraševanja (se zaporedoma vsaj dvakrat ne javi na povpraševanja, na katera je vabljen) lahko naročnik šteje, da ponudnik nima interesa za sklenjen sporazum in lahko z obvestilom odstopi od tega sporazuma s posameznim ponudnikom, ne da bi zahteval odškodnino zaradi pasivnosti ponudnika.


6a. člen

Elektronsko povpraševanje preko spletne aplikacije


Odpiranje konkurence praviloma poteka v elektronski obliki preko v ta namen postavljenega informacijskega sistema. Naročnik v informacijskem sistemu eJN ustvari povpraševanje, pri čemer opredeli predmet povpraševanja ter primeren rok za oddajo ponudb.


Informacijski sistem s strani naročnika po elektronski pošti, ki jo navede ponudnik v okvirnem sporazumu, hkrati pošlje podatek o odprtem povpraševanju vsem ponudnikom, ki imajo z naročnikom sklenjen okvirni sporazum. Naročnik pri oddaji povpraševanja dokazuje zgolj, da je sporočilo zapustilo njegov informacijski sistem in ne odgovarja za to, da bo ponudnik dejansko prejel elektronsko sporočilo. V informacijskem sistemu je vsakemu ponudniku ob istem času na voljo enak obseg informacij o aktualnih povpraševanjih.


Ponudnik s podpisom okvirnega sporazuma izjavlja, da je seznanjen in soglaša, da naročnik oz. v naročnikovem imenu njegov pogodbeni obdelovalec, za potrebe elektronskega naročanja obdeluje v okvirnem sporazumu navedene osebne podatke za elektronsko oddajo ponudb.


Po preteku roka za oddajo ponudb lahko naročnik izvede odpiranje ponudb preko elektronskega sistema.

Vse komunikacije v informacijskem sistemu se beležijo v elektronski dnevnik.


Splošni pogoji uporabe informacijskega sistema so objavljeni na spletnih straneh sistema in zavezujejo vse uporabnike sistema.


6b. člen

Klasičen način izvedbe povpraševanja


Naročnik lahko povpraševanje vedno izvaja tudi pisno, preko elektronske pošte, pri čemer se postopek smiselno prilagodi glede na tak način komuniciranja.


V primeru nujne dobave, za kar se šteje dobava, ki mora biti izvedena v roku 3 delovnih dni od izvedbe povpraševanja, si naročnik pridržuje pravico izvesti povpraševanje ustno, preko telefona, pri čemer posameznega ponudnika naročnik seznani z naslednjimi podatki: kakšna je količina blaga, ki je predmet povpraševanja, in kakšen je rok za oddajo ponudbe. V tem primeru morajo ponudniki na naročnikovo (ustno) povpraševanje najpozneje v roku 4 ur oddati pisno ponudbo na elektronski naslov, ki ga sporoči naročnik. Naročnik bo po prejemu ponudbe praviloma še isti delovni dan, kot je rok za prejem ponudb, obvestil ponudnike o prejetih ponudbah in cenah in izdal odločitev o oddaji posameznega naročila.


7. člen

Kontaktni podatki za izvajanje odpiranj konkurence


Ime in priimek osebe, ki bo oddajala ponudbe: Vnesite ime in priimek


Mobilna tel. številka osebe, ki bo oddajala ponudbe: Vnesite kontaktno mobilno številko


E-naslov osebe, ki bo oddajala ponudbe: Vnesite elektronski naslov



E-naslov, na katerega bo ponudnik prejemal obvestilo o ustvarjenem povpraševanju v sistemu in obvestila o izidu ter ostala relevantna obvestila: Vnesite elektronski naslov

Tel. številka osebe, ki je pooblaščena s strani ponudnika za prejem povpraševanj v primeru nujne dobave: Vnesite telefonsko številko


Vsako morebitno spremembo navedenih podatkov ponudnik pravočasno sporoči naročniku.



  1. Obveznosti naročnika

8. člen

Naročnik bo naročal blago sukcesivno, za določeno obdobje, glede na potrebe, kar opredeli v povabilu v postopku povpraševanja / odpiranja konkurence. Naročnik se ne obvezuje k določenemu obsegu nabave blaga, saj je v tem primeru vrsta in količina v trenutku sklepanja okvirnega sporazuma zanj neugotovljiva in je odvisna od njegovih tekočih potreb.

Naročnik se obvezuje, da bo:

  • naročal blago pri tistemu ponudniku, ki je bil pri posameznem povpraševanju z odločitvijo izbran kot najugodnejši, in sicer za enkratno dobavo ali sukcesivne dobave v določenem obdobju, navedenem v povabilu k oddaji ponudb, pri čemer v ničemer ne prevzema kakršnekoli zaveze ali odgovornosti, da bo naročilo izvedel v celotni ocenjeni količini;

  • blago praviloma naročal pisno po elektronski pošti ali faksu, izjemoma v primeru nujnih dobav (6b. člen okvirnega sporazuma) pa tudi po telefonu, pri čemer bo naročilo pisno potrdil naslednji delovni dan;

  • prevzemal blago na način in pod pogoji, določenimi s tem okvirnim sporazumom oz. konkretno pogodbo (razen v primerih višje sile) in redno plačeval dobavljeno blago skupaj z DDV;

  • vse pomanjkljivosti in napake, ki jih bo odkril, javil ponudniku pisno najkasneje v roku 8 delovnih dni;

  • ustrezno spremljal in nadzoroval izvajanje tega okvirnega sporazuma.



  1. Obveznosti ponudnika


9. člen

Ponudnik se obvezuje, da bo:

  • dobavljal naročniku blago na način in pod pogoji, določenimi s tem okvirnim sporazumom oz. konkretno pogodbo (razen v primerih višje sile);

  • izvajal svoje pogodbene obveznosti v dogovorjenih rokih;

  • naročnika obveščal o akcijskih ponudbah blaga, ki je predmet okvirnega sporazuma oz. konkretne pogodbe;

  • takoj pisno opozoril naročnika na okoliščine, ki bi lahko otežile ali onemogočile kvalitetno in pravilno dobavo;

  • z naročnikom sodeloval ter na njegovo zahtevo predložil dokazila o kakovosti blaga oz. skladnosti z DJN;

  • dobavljal blago z rokom uporabe še najmanj 6 mesecev od datuma dobave;

  • vse napake in pomanjkljivosti odpravil brezplačno takoj, če to ni možno, pa najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva prejema obvestila o napaki;

  • omogočal ustrezen nadzor naročniku;

  • za vsako posamezno četrtletje (do 10. v mesecu za pretekle tri mesece) Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije posredoval podatke o skupni vrednosti naročil vseh naročnikov brez DDV;

  • oddajal ponudbe na posamezno povpraševanje naročnika, razen če to iz objektivno opravičenih razlogov ne bo mogoče.


Neutemeljena zavrnitev naročila ali odstopanje od naročenega načina izvedbe pomeni kršitev obveznosti iz tega okvirnega sporazuma, zaradi katere lahko naročnik izvede kritni kup, razdre okvirni sporazum, v primeru škode pa tudi zahteva odškodnino.


Če zamuda ponudnika ali napake v izvedbi bistveno zmanjšajo pomen posla, lahko naročnik razdre okvirni sporazum ali prekliče naročilo, oziroma naroči kritni kup na stroške ponudnika.



  1. Garancije ponudnika


10. člen

Dobavitelj se zavezuje, da bo ponujeno blago novo, nerabljeno in tehnično brezhibno ter da bo v celoti ustrezalo tehničnim zahtevam naročnika iz DJN ter zahtevani kvaliteti. Dobavljeno blago ne sme odstopati od ponujenega vzorca.


V primeru napak se zavezuje zamenjati neustrezno blago z novim, ustreznim blagom, v roku, ki je določen s strani naročnika.


Naročnik lahko vedno preveri kakovost blaga, tudi med izvajanjem dobave. Če ugotovi, da kakovost ni skladna z oddano ponudbo, stroške preverjanja kakovosti v celoti trpi ponudnik.



  1. Prevzem blaga

11. člen

V kolikor v konkretni pogodbi ni določeno drugače, se prevzem blaga opravi praviloma z dobavnico, ki jo na podlagi pravilno količinsko izročenega in kakovostno ustreznega blaga, ter spremljajočih dodatkov in listin, podpišeta predstavnika obeh strank. Prevzem se odpravi na način in na mestih, navedenih v konkretnih pogodbah.


V primeru odstopanja v kvaliteti ali količini se postopa v skladu z določili tega okvirnega sporazuma in določili konkretne pogodbe. V primeru odstopanja med deklarirano in dejansko količino se to vpiše v zapisnik, katerega se posreduje ponudniku. V kolikor se ugotovi, da je količina manjša kot je bila naročena, ponudnik preide v zamudo.



  1. Rok in način plačila

12. člen

Ponudniki izstavljajo naročniku račune za vsako dobavo na podlagi enotnih pogodbenih cen brez DDV in dejanskih količin, na podlagi podpisane dobavnice.


V primeru sukcesivnih dobav se računi izstavljajo na podlagi dejanskih dobavljenih količin in enotnih pogodbenih cen brez DDV mesečno za dobave v preteklem mesecu, oziroma po posamezni sukcesivni dobavi, če je to primerno.


Vezano na določbe Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, bo ponudnik izdani račun naročniku poslal izključno v elektronski obliki (e-račun).


Rok plačila bo naveden v konkretni pogodbi; v kolikor ni posebej naveden, je rok plačila 30 (trideset) dni od dneva prejema pravilno izstavljenega računa ponudnika, pri čemer je za čas veljavnosti določil Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) skladno s 1. točko 19. člena za javne zdravstvene zavode veljaven 60 dnevni plačilni rok.


V primeru zamude pri plačilu je naročnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti za čas zamude.


Če se naročnik ne bo v celoti strinjal z izstavljenim računom, ga bo v roku 8 dni po prejemu pisno in z obrazložitvijo v celoti zavrnil, ponudnik pa je dolžan izstaviti nov račun z novim datumom. Plačilni rok prične teči z dnem, ko naročnik prejme in potrdi nov račun. Če ponudnik v dogovorjenem roku ne prejme naročnikovega pisnega ugovora z navedbo razlogov za ugovor, se šteje, da je račun s tem dnem v celoti potrjen. Naročnik je v tem primeru dolžan plačati pogodbeno ceno za dobavljeno blago v plačilnem roku.



  1. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti


13. člen

Ponudnik mora naročniku v roku sedmih (7) dni po podpisu okvirnega sporazuma, kot pogoj za veljavnost okvirnega sporazuma, predložiti 3 (tri) menične izjave in 3 (tri) lastno podpisane menic s pooblastilom za njihovo izpolnitev, v višini finančnega zavarovanja 15.000 EUR.


Rok veljavnosti finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora biti najmanj 10 dni po poteku roka za izpolnitev ponudnikovih pogodbenih obveznosti (tj. 10 dni dlje od trajanja okvirnega sporazuma).


Ponudnik mora zagotoviti, da bodo ves čas trajanja okvirnega sporazuma menice vnovčljive. V primeru, da ponudnik za unovčenje menice na računu nima dovolj sredstev in posledično naročnik ne more unovčiti menice, lahko naročnik z njim prekine pogodbo in/ali oz. okvirni sporazum.


Naročnik lahko menico unovčil v naslednjih primerih:

  • če ponudnik, po tem ko je bil s strani naročnika izbran pri posameznem odpiranju konkurence, neupravičeno ne sklene pogodbe o dobavi blaga;

  • če ponudnik krši določbe okvirnega sporazuma in s tem ovira naročnika pri zagotavljanju ustrezne količine blaga;

  • če se ponudnik ne odzove na upravičene zahteve naročnika, ki so določene v tem okvirnem sporazumu;

  • če ima naročnik do ponudnika terjatev iz naslova kritnega kupa iz tega okvirnega sporazuma,

  • če ima naročnik do ponudnika kakršnokoli drugo terjatev zaradi povzročitve kakršnekoli škode ali kršitve tega okvirnega sporazuma ali zavez iz oddane ponudbe.


V kolikor naročnik ne razpolaga tudi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v okviru posamezne sklenjene pogodbe (zaradi prenizke vrednosti), lahko naročnik predmetno finančno zavarovanje unovči tudi v naslednjih primerih:

  • če naročeno blago pri posamezni dobavi ne bo skladno z zahtevami iz okvirnega sporazuma oz. konkretne pogodbe oz. ne bo odgovarjalo standardom in kvaliteti, ki so zahtevani;

  • če dobavitelj dvakrat (2x) zaporedoma v roku ne dobavi blaga, razen v primeru višje sile;

  • če ima naročnik do dobavitelja terjatev iz naslova kritnega kupa;

  • če ima naročnik do dobavitelja kakršnokoli drugo terjatev zaradi povzročitve kakršnekoli škode ali kršitve te pogodbe ali zavez iz oddane ponudbe.


Naročnik lahko v primerih, naštetih v tem členu, unovči polni znesek finančnega zavarovanja, finančno zavarovanje pa uveljavi po predhodnem pisnem opominu, ponudnika mora o tem, da ga je uveljavil, obvestiti elektronsko ali pisno po pošti, najkasneje tri dni po dnevu, ko ga je predložil v izplačilo.


Če naročnikova škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko naročnik zahteva razliko povrnitve nastale škode od ponudnika v celoti.



  1. Kritni kup

14. člen

Če stranka sporazuma (ponudnik) ne dobavlja blaga v skladu s tem sporazumom in zamuda pri dobavi blaga ni posledica višje sile ali razlogov na strani naročnika, ima naročnik pravico kupiti blago, ki je predmet posamične dobave, pri drugem ponudniku oz. stranki sporazuma, stranka sporazuma pa je dolžna naročniku nadomestiti razliko v ceni med ceno brez DDV iz ponudbenega predračuna in ceno brez DDV, po kateri je naročnik blago kupil.


Naročnik je dolžan ponudniku poslati obvestilo o nameravanem kupu iz prejšnjega odstavka tega člena, v katerem navede številko in datum naročilnice z izjavo, da bo naročeno blago kupil pri drugem ponudniku oz. stranki sporazuma, nato pa lahko izvrši kritni kup.


Razliko med ceno brez DDV, po kateri je naročnik izvršil kritni kup in ceno brez DDV iz ponudbenega predračuna je dolžan naročnik dokazati s kopijo računa, po katerem je kritni kup plačal, ponudnik pa je dolžan razliko odšteti pri izstavitvi prvega naslednjega računa oz. jo plačati v 8. dneh po izstavitvi bremepisa.


V kolikor je naročnik primoran izvesti kritni kup zaradi neizvedene dobave blaga oz. zamude pri dobavi blaga v skladu s tem sporazumom trikrat, ima pravico, da brez odpovednega roka odstopi od tega okvirnega sporazuma ter tudi od pogodbe, ki je trenutno veljavna.



  1. Nastopanje s podizvajalci

(člena se brišeta, če ponudnik ne nastopa s podizvajalci)

15. člen

V kolikor ponudnik pri izvajanju naročila nastopa s podizvajalci, se zavezuje, da bo z njimi sklenil pogodbe, v katerih bo natančno določena vrsta in obseg dela ter cena za opravljene storitve. Eventualna neposredna plačila podizvajalcem se uredijo z asignacijo. Če podizvajalec ne zahteva neposrednega plačila, mora (glavni) izvajalec najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije poslati svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo. Izvajalec mora za vsako zamenjavo podizvajalca pridobiti predhodno soglasje naročnika.

16. člen

Podatki o podizvajalcu:

Naziv: Vnesite naziv podizvajalca


Sedež: Vnesite sedež podizvajalca


Zakoniti zastopnik: Vnesite ime in priimek zakonitega zastopnika


Kontaktni podatki: Vnesite kontaktne podatke


Opis del: Vnesite opis del


Delež oddanih del: Vnesite delež oddanih del v % od celote




  1. Protikorupcijska klavzula


17. člen

Ničen je okvirni sporazum, pri katerem kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku.



  1. Razvezni pogoj


18. člen

Ta okvirni sporazum je sklenjen pod razveznim pogojem, ki se uresniči v primeru izpolnitve ene od naslednjih okoliščin:

• če bo naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca okvirnega sporazuma ali njegovega podizvajalca;

• če pristojni državni organ pri izvajalcu okvirnega sporazuma ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja okvirnega sporazuma ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.


Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti okvirnega sporazuma še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo.


V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je okvirni sporazum razvezan z dnem sklenitve novega okvirnega sporazuma ali pogodbe o izvedbi javnega naročila.


Če naročnik v zakonsko določenem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je okvirni sporazum razvezan trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.



  1. Veljavnost okvirnega sporazuma

19. člen

Okvirni sporazum je sklenjen z dnem podpisa zadnje od pogodbenih strank in velja do 28. 2. 2023. Okvirni sporazum je sestavljen v 3 (treh) enakih izvodih, od katerih prejme naročnik 2 (dva) izvoda, ponudnik pa 1 (enega).


20. člen

Naročnik lahko, poleg razlogov, določenih v drugih členih tega okvirnega sporazuma, odstopi od okvirnega sporazuma tudi, če zaradi sprememb v poslovanju ne bi več potreboval blaga, ki je predmet javnega naročila ali zaradi drugih poslovnih razlogov, pri čemer odpoved stopi v veljavo z dnem, ko ponudnik prejme obvestilo o odpovedi.


Naročnik lahko odstopi od okvirnega sporazuma zaradi ponavljajočih napak pri dobavi oziroma zaradi zamud pri dobavi, zaradi spremembe kvalitete dobavljenega blaga glede na ponudbo ponudnika, zaradi neupravičenih podražitev ali pa zaradi ostalih pisno dokumentiranih reklamacij, neodzivnosti ponudnika oziroma nespoštovanja določil okvirnega sporazuma, pri čemer lahko naročnik odpove okvirni sporazum brez dodatnih utemeljevanj in dokazovanj s pisno odpovedjo, ki stopi v veljavo z dnem, ko ponudnik prejme obvestilo o odpovedi.



Naročnik lahko odstopi od okvirnega sporazuma brez odpovednega roka, če je seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ter v primerih določenih v 96. členu ZJN-3.


V primeru bistvenih ali ponavljajočih se kršitev določil okvirnega sporazuma lahko od okvirnega sporazuma odstopi katera koli od pogodbenih strank, v primeru ko okvirni sporazum ni razvezan že po samem zakonu. Pogodbena stranka, ki zahteva odstop od okvirnega sporazuma, mora pred tem pustiti drugi stranki možnost, da v dodatnem primernem roku izpolni svoje obveznosti.


V primeru, da naročnik ali njegov pooblaščenec izvede novo javno naročilo z istovrstnega področja, ali organ, pooblaščen za izvedbo skupnega javnega naročila za to področje, izvede javno naročilo, ki je po veljavni zakonodaji obvezujoče za naročnika, okvirni sporazum preneha z dnem začetka veljavnosti (oziroma z dnem začetka izvajanja storitev, če ta nastopi po začetku veljavnosti) pogodbe z novo izbranim izvajalcem na podlagi pravnomočne odločitve o oddaji novega naročila. V primeru že sklenjenih pogodb za dobavo na podlagi izvedenega povpraševanja za posamezno obdobje v okviru sklenjenih okvirnih sporazumov je prenehanje okvirnega sporazuma mogoče po izteku teh pogodb.



  1. Posebne in končne določbe

21. člen

Če se pogodbeni stranki izrecno ne dogovorita drugače, se za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti, ki niso urejene s tem okvirnim sporazumom, uporabljajo določila obligacijskega zakonika in drugih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja.


Pogodbeni stranki se dogovorita, da bosta poskušali vse spore iz tega okvirnega sporazuma rešiti sporazumno z neposrednimi pogovori med pooblaščenimi predstavniki obeh pogodbenih strank. V kolikor sporazum med strankama ne bi bil mogoč, se dogovorita, da bo o sporih iz tega okvirnega sporazuma odločalo stvarno pristojno sodišče po sedežu naročnika.


22. člen

Okvirni sporazum se lahko spremeni ali dopolni s pisnim aneksom, ki ga sprejmeta in podpišeta obe pogodbeni stranki. Če katerakoli od določb tega okvirnega sporazuma je ali postane neveljavna, to ne vpliva na ostale določbe. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki mora čim bolj ustrezati namenu, ki ga je želela doseči neveljavna določba.




Vnesite kraj, dne datum


Vnesite kraj, dne datum




NAROČNIK:


PONUDNIK:







10

Document Metadata

Filed: December 23rd, 2020