Contract
Die Österreichische Hagelversicherung Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit Agro Zavarovalnica, podružnica v Sloveniji Titova cesta 63, 2000 Maribor
Tel.: 02/0000000, GSM: 041/791090 Matična št.:6588239000, DŠ:64507785
xxxx@xxxxxxxxxxxxxxxxx.xx, xxx.xxxxxxxxxxxxxxxxx.xx
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE PROTI TOČI V SLOVENIJI
(veljajo od 1.1.2022)
Vsebina
1. člen Zavarovani riziko, kulture
2. člen Obseg zavarovanja
3. člen Trajanje zavarovanja
4. člen Ponudba, sprejem, začetek zavarovalnega kritja
5. člen Konec kritja
6. člen Obvestilo o spremembah zavarovanja za tekoče leto
7. člen Naknadno zavarovanje
8. člen Zavarovalna vsota
9. člen Nadzavarovanje
10. člen Premija
11. člen Plačilo premije
12. člen Posledice, če premija ni plačana
13. člen Sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega razreda
14. člen Menjava lastništva
15. člen Zavarovanje na tuj račun
16. člen Obveznosti zavarovanca v primeru nastanka škode
17. člen Cenitev škode
18. člen Plačilo odškodnine
19. člen Pristojno sodišče, vročanje
20. člen Način obveščanja
21. člen Klavzula o zbiranju osebnih podatkov
22. člen Uporaba zakona
23. člen Reševanje sporov
24. člen Definicije pojmov
1. člen Zavarovani riziko, kulture
1. Zavarovatelj nadomesti zavarovancem škodo (izgubo količine pridelka), nastalo zaradi toče in drugih elementarnih rizikov (točka 3) na zavarovanih kulturah.
2. Osnovno zavarovanje: Zavarovatelj nadomesti zavarovancem škodo (izgubo količine pridelka), nastalo zaradi toče na zavarovanem pridelku. Škoda na zrnju koruze kot posledica rizika toče in posledično pojava glivičnih bolezni – fusarioz, se nadomesti od razvojne faze BBCH 73 »zgodnja mlečna zrelost«, v kolikor
a) je zaradi toče poškodovano minimalno 2% zrn v storžu ali
b) če je poškodovano minimalno 10% zrn v storžu in pridelek ni uporaben za krmo ter se predloži dokazilo, da je bil pridelek uničen. Odškodnina v tem primeru znaša do 80% zavarovalne vsote za riziko toče. Cenilci lahko znižajo odškodnino glede na trenutno ceno pridelka koruze na slovenskem tržišču. Odškodnina se obračuna od preostanka zavarovalne vsote, v kolikor je bila že predhodno izplačana škoda po toči. V kolikor se po opravljeni zaključni cenitvi razsežnost škode zaradi fusarioz poveča, se ne izplača dodatna odškodnina.
3. Dodatno zavarovanje: se lahko sklene poleg zavarovanja za riziko toče, pri čemer se v nadaljevanju našteti riziki a) nadomestna setev, b) vihar in c) poplava lahko zavarujejo skupaj ali posamezno za določeno kulturo. Zavarovanje za d) kalitev zrn v klasu žitaric se lahko sklene izključno v kombinaciji z rizikom poplave.
a) Nadomestna setev: nadomesti se škoda zaradi pozebe, poplave, viharja in škodljivcev živalskega izvora (izvzeta je
zavarovalnega obdobja. Nadomestijo se dejanski stroški ponovne setve, največ do 200 EUR/ha po opravljeni ponovni setvi iste ali druge, ravno tako za riziko nadomestne setve (po pozebi / poplavi / viharju / živalskih škodljivcih) zavarovane poljedelske kulture. Pri zavarovanju pridelka sladkorne pese se nadomestijo dejanski stroški ponovne setve, največ do 300 EUR/ha po opravljeni ponovni setvi iste ali druge, ravno tako za riziko nadomestne setve (po pozebi / poplavi / viharju / živalskih škodljivcih) zavarovane poljedelske kulture. Ponovna setev mora biti opravljena do 15.6. V kolikor pri škodah, ki so nastale do 30.5. ponovna setev zaradi prevelike vlažnosti tal ni mogoča, se izplača nadomestilo stroškov v višini 100 EUR/ha, pri sladkorni pesi pa znaša nadomestilo stroškov 150 EUR/ha. Odškodnina za ponovno setev se na poškodovani kulturi izplača največ enkrat za zavarovalno obdobje, razen če zavarovanec sklene še dodatno novo polico za zavarovanje kultur, ki so bile ponovno posejane. Prezimne kulture so kulture, ki so posejane med avgustom in novembrom tekočega leta, spravilo pridelka pa sledi v naslednjem letu. Te so v tekočem letu zavarovane le, če jih bo zavarovanec zavaroval tudi v prihodnjem letu v enakem ali večjem obsegu. Pri zgodnjih škodah po toči na kulturah, kjer je možno opraviti ponovno setev do 31.05. z isto ali drugo kulturo iz zavarovalne police, se nadomestijo stroški ponovne setve, vendar samo do maksimalne višine dejanskih stroškov 200 EUR/ha oziroma za sladkorno peso do 300 EUR/ha.
b) Vihar: Nadomesti se škoda, ki nastane od 1.6. dalje na zavarovanih kulturah. Kot škoda se smatra znaten izpad pričakovanega pridelka, ki ga povzroči vihar v obliki izgube zrnja, loma, preloma ali izruvanja rastlin.
Zavarovane niso škode, ki so posledica nepopolne oplodnje in poleganja pridelka, kar je lahko na primer povezano z uporabo prevelikih odmerkov gnojil. Poleganje rastlin se od prelomov razlikuje predvsem v tem, da se ob voznih poteh in ob robovih polj skoraj ne pojavlja.
c) Poplava: Nadomesti se nastala škoda od 1.6. dalje na zavarovanih kulturah. Kot škoda se šteje zmanjšanje pričakovane količine pridelka zaradi poplave.
d) Riziko kalitev zrn v klasu žitaric
Nadomesti se nastala škoda na kulturah pšenica, rž, pira, tritikala, ječmen in oves, ki nastane kot posledica kalitve zrn v klasih na stoječih rastlinah. Zrna v klasu morajo izkazovati vidne znake pričetka kalitve, ko povrhnjico zrna prebije xxxxxx in so s prostim očesom vidne koreninice in klični listi. Fiziološke spremembe na zrnju brez opisanih znakov (deformirana, skrita ali latentna kalitev) se ne štejejo kot kalitev zrn v klasu.
Za kalitve, ki nastanejo v zrnu skladiščenih žit (npr. na tleh), zavarovatelj ne krije nastale škode. Pri naštetih kulturah zavarovatelj nadomesti škodo, v kolikor več kot 10% zrn kaže opisane znake kalitve na stoječih klasih na posameznem GERKu. Pri tritikali jamči zavarovatelj za nastalo škodo, v kolikor je na posameznerm GERKu vidna škoda na več kot 30% zrn v stoječem klasu. Odškodnina znaša 20% zavarovalne vsote za riziko toče, maksimalno 200,00 EUR/ha.
4. Kulture, ki so navedene v naslednji tabeli so zavarovaljive za
škoda po divjadi) na zavarovanih kulturah do 30.5. tekočega rizike, navedene pod točko 3 pod a), b) in c), pri čemer vedno
velja, da je potrebno zavarovati vse pridelovalne površine, ene in iste kulture (2. člen, točka 1).
Skupina | Kultura |
Žita | Pšenica, rž, sirek, ajda, pira, dvozrna pšenica, ječmen, tritikala, oves, proso, krmna žita, ostale žitne mešanice |
Koruza | Koruza (silažna / v zrnju) |
Oljnice | Sončnice, lan, mak, oljna ogršcica, žafranika, bela gorjušica |
Stročnice | Krmni grah, krmni bob, grašica, sladka lupina, soja |
Gomoljnice, korenovke | Krmna in sladkorna pesa, krmna in strniščna repa, hren, oljna buča, krompir |
Pridelava semena | Trave, travne in deteljne semenske mešanice |
5. Za škode, ki nastanejo zaradi delovanja ostalih elementarnih rizikov, bolezni rastlin, škodljivcev, nepravilne obdelave, prezrelosti, zakasnitve v spravilu pridelka in ostalih podobnih dogodkov, zavarovatelj ne izplača nadomestila.
2. člen Obseg zavarovanja
1. Proti toči morajo biti zavarovani vsi posevki in plodovi iste kulture. V nasprotnem primeru se smatra, da k zavarovanju spada ves pridelek, ki sodi k posamezni kulturi. Pri kršitvi obveznosti celovitega zavarovanja se v primeru škode celotna zavarovalna vsota za to vrsto pridelka razdeli med vse zavarovane in nezavarovane površine, na katerih se ta vrsta pridelka prideluje in se tako zniža hektarska vrednost kulture (ZV/ha).
2. Pri žitu, stročnicah in oljnicah je zavarovan le plod.
3. Pri kulturah z več žetvami ali obiranji na leto se zavaruje ves letni pridelek.
4. V vinogradih velja zavarovanje le za grozdje. Rodni les trte, trsnice (cepljenke), selekcijski vinograd (cepiče), podlage (ključe, zarodišče) in sadike vinske trte, kot tudi povečan obseg dela v vinogradu (zaščita trt, redčenje grozdov, oteženo obiranje) zaradi večje občutljivosti pridelka, je mogoče zavarovati posebej.
5. Vsako kmetijsko gospodarstvo mora zavarovati poljščine, hmelj, grozdje in sadje na ločenih zavarovalnih pogodbah.
6. Za pridelke, katere toča na različnih delih neenakomerno poškoduje, je možen dogovor, da se zavarovalna vsota razdeli na posamezne dele.
7. Zavarovanec mora izbrati odbitno franšizo:
a) Toča: zavarovanec ima možnost izbire med naslednjimi odbitnimi franšizami.
Varianta I (15% OF): nadomestijo se škode, v kolikor te presežejo 15% zavarovalne vsote poškodovane površine ali dela površine. Od odškodnine se odšteje odbitna franšiza v višini 15% od zavarovalne vsote površine ali dela površine.
Varianta II (20% OF): nadomestijo se škode, v kolikor te presežejo 20% zavarovalne vsote poškodovane površine ali dela površine. Od odškodnine se odšteje odbitna franšiza v višini 20% od zavarovalne vsote površine ali dela površine.
Varianta III (30% OF): nadomestijo se škode, v kolikor te presežejo 30% zavarovalne vsote poškodovane površine ali dela površine. Od odškodnine se odšteje odbitna franšiza v višini 30% od zavarovalne vsote površine ali dela površine.
Varianta IV (0% OF): nadomestijo se škode, v kolikor te presežejo 10% zavarovalne vsote (škodni prag) poškodovane površine ali dela površine. Od odškodnine zavarovatelj ne odšteje odbitne franšize (razen pri zavarovanju sadja in hmelja).
Izbrana odbitna franšiza je izpisana na zavarovalni ponudbi in na polici in velja celoten čas trajanja zavarovalne pogodbe za vse zavarovane kulture. Odbitna franšiza se obračuna od zavarovalne vsote za poškodovano kulturo ali njen del.
Odbitna franšiza se obračuna od vseh škod, ki jih zavarovanec utrpi v enem zavarovalnem obdobju (3. člen, točka 3). Pri razdelitvi zavarovalne vsote v skladu s točko 6 tega člena, se ta odbitna franšiza obračuna le od zavarovalne vsote za poškodovani del pridelka.
b) Vihar in poplava: pri škodi zaradi viharja ali poplave (1. člen, točka 3, b) in c)) na kulturah, ki so navedene v 1. členu v tabeli pod točko 4, se upošteva enaka zavarovalna vsota kot pri toči. Tudi izbrana varianta odbitne franšize je enaka, le da v primeru Varianto VI (0% OF), se lahko izbere le za riziko viharja, ne pa tudi za riziko poplave.
c) Nadomestna setev: škoda zaradi pozebe, poplave , viharja in škodljivcev živalskega izvora pri kulturah, ki so navedene v 1. členu v tabeli pod točko 3, se nadomesti izključno samo takrat, ko je poškodovanega vsaj 10% površine polja (škodni prag), na kateri je potrebna ponovna setev.
d) Kalitve zrn v klasu: pri večkratnih škodah zaradi toče, viharja in poplave se vedno ugotavlja skupna škoda. Vsakokratna škoda po toči, viharju in poplavi mora biti višja od izbrane odbitne franšize. Za škodo zaradi kalitve zrn v klasu se ne izplača odškodnina na posameznem GERKu, v kolikor v istem zavarovalnem obdobju že obstaja odškodninski zahtevek za izplačilo škode po riziku suša.
3. člen Trajanje zavarovanja
1. Zavarovalne pogodbe se sklenejo za nedoločen čas, pri čemer lahko vsaka stranka od nje odstopi ob koncu zavarovalnega obdobja.
2. O nameravanem odstopu ali zmanjšanju obsega zavarovalnega kritja mora pisno (s priporočeno poštno pošiljko) obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred koncem zavarovalnega obdobja, to je do 30. septembra tekočega zavarovalnega obdobja. Odpoved zavarovalne pogodbe lahko poda zavarovanec oziroma njegov pooblaščenec s predloženim pisnim pooblastilom.
3. Zavarovalno obdobje je koledarsko leto.
4. Zavarovalna pogodba je lahko v mirovanju, če v enem ali več koledarskih letih ni pridelave zavarovanega pridelka. Vsi dogovorjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe kot npr. začasno kritje (6. člen, 4.točka) in premijska stopnja (10. člen, točka 2) ostanejo enaki.
4. člen
Ponudba, sprejem, začetek zavarovalnega kritja
1. Vlogo za zavarovanje se odda pisno z izpolnitvijo zavarovalne ponudbe na obrazcu zavarovatelja. Obrazec se izpolni v celoti in z resničnimi navedbami.
2. Pisna ponudba zavarovatelju za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, 8 dni od dneva, ko je prispela k zavarovatelju. Če zavarovatelj v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejel in da je pogodba sklenjena.
V tem primeru velja pogodba za sklenjeno od dne, ko je ponudba prispela k zavarovatelju.
3. Xxxxxxxxx, ki so bili v tekočem zavarovalnem obdobju že poškodovani zaradi zavarovaljivega rizika, v istem obdobju ni več mogoče zavarovati. Če se kasneje ugotovi, da so bili zavarovani pridelki predhodno že poškodovani, se zavarovanje prekine, že vplačana premija pa povrne.
4. Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne ob 12. uri petega dne po tem, ko je bila zavarovalna premija plačana. V primeru obročnega odplačila se zavarovalno kritje prične petega dne ob 12. xxx po plačilu prvega obroka zavarovalne premije. Za zavarovalne ponudbe, ki so prispele pred 15.3., zavarovatelj prevzame vnaprejšnje (začasno) kritje. Vnaprejšnje (začasno) kritje preneha s plačilom premije oz. prvega obroka premije, najkasneje s 15.3. tekočega zavarovalnega obdobja.
S plačilom dogovorjenega dela premije iz predhodnega zavarovalnega obdobja do roka, ki ga določi in sporoči zavarovatelj, se vzpostavi začasno kritje za tekoče zavarovalno obdobje. Začasno kritje preneha s plačilom premije oz. 1. obroka premije za tekoče zavarovalno obdobje oz. najkasneje s
25.5. tekočega zavarovalnega obdobja.
5. Zavarovalna ponudba za zavarovanje rizika pozebe za ozimne kulture, ki so navedene v 1. členu v tabeli pod točko 4, mora prispeti k zavarovatelju najkasneje do 30.11.
5. člen
Konec zavarovalnega kritja
1. Zavarovalno kritje za riziko toče preneha:
a) pri vseh žitaricah, stročnicah, oljnicah in semenski pesi po spravilu s polja, najkasneje po poteku desetega dne po spravilu,
b) v vinogradu po končani trgatvi, najkasneje 31.10.,
c) pri tobaku po spravilu xxxxxx,
d) pri zeleni krmi s spravilom s polja, že prej po baliranju,
e) pri čebuli po spravilu s polja,
f) pri vseh ostalih rastlinah takoj, ko niso več ukoreninjene v tleh.
2. Pri škodi zaradi viharja na kulturah, ki so navedene v 1. členu pod točko 3, preneha kritje najkasneje tistega dne, ko bi zavarovana kultura morala biti pospravljena s polja.
3. V kolikor zavarovalno kritje v skladu s točko 1 in 2 ne preneha že prej, preneha s koncem vsakokratnega zavarovalnega obdobja (3. člen, točka 3).
4. Pri pridelkih, za katere obstajajo ter veljajo dodatni zavarovalni pogoji, le-ti urejajo trajanje zavarovalnega kritja.
6. člen
Obvestilo o spremembah zavarovanja za tekoče leto
1. Zavarovanec mora za vsako zavarovalno obdobje zavarovatelju sporočiti podatke o pridelku, ki ga zavaruje, pri čemer mora upoštevati obveznost zavarovanja celotnega pridelka v skladu z 2. členom, točka 1. Kulture, ki si sledijo v letni pridelavi (npr. druga kultura v ciklusu pridelave), je potrebno zavarovati posebej na ločeni zavarovalni ponudbi.
2. Rok za sporočanje podatkov je do 15. maja, pri grozdju in tobaku do 15. junija. V kolikor zavarovatelj prejme obvestilo v navedenem roku, prične zavarovalno kritje veljati v skladu s 4. točko 4. člena.
3. Če do roka, navedenega v točki 2, sporočanje podatkov izostane, se premija na podlagi zavarovalnega razmerja preteklega leta plača po tarifni stopnji, ki velja v tekočem letu. V tem primeru se zavarovalno kritje prične v skladu s 4. točko 4. člena.
Zavarovatelj ob odobrenem in vzpostavljenem vnaprejšnjem kritju skladno s 4. točko 4. člena jamči v skladu z zavarovalnim razmerjem iz prejšnjega leta in z zavarovalnimi vsotami na hektar, ki so bile osnova za zadnji obračun premije, vendar največ do višine skupne zavarovalne vsote posamezne kulture iz prejšnjega leta. Pri razširitvi pridelovalne površine zavarovane kulture iz prejšnjega leta, se upošteva njena lanska skupna zavarovalna vsota in se porazdeli na novo posajeno površino s to kulturo (pride do zmanjšanja hektarske vrednosti).
4. O vrsti pridelka, ki ga zavarovanec želi zavarovati, je treba zavarovatelja obvestiti prek njegovih obrazcev. Obrazce je treba izpolniti v celoti in z resničnimi navedbami. Če navedbe v bistvenih točkah niso pravilne ali popolne, se smatra enako, kot če zavarovatelj obvestila do termina, navedenega v točki 2, ni prejel (točka 3).
5. Če zavarovanec krši obveznost prijave v skladu s točko 3 in 4, lahko zavarovatelj po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je zvedel za neresničnost ali nepopolnost prijave, odstopi od pogodbe, ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjim prevzetim rizikom.
6. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovatelj sporočil zavarovalcu svoj odstop od pogodbe. Če zavarovatelj predlaga zavarovancu zvišanje premije, ta pa predloga ne sprejme, je pogodba razdrta, v štirinajstih dneh od dneva prejetja predloga.
7. Če se pogodba razdre, mora zavarovatelj vrniti del že plačane premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.
8. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razdrtjem pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo s premijsko stopnjo, ki bi morala biti plačana glede na dejanski riziko.
9. Začasno kritje pri nadomestni setvi (po rizikih pozebe, poplave, viharja in škodljivcev živalskega izvora): zavarovatelj prevzame začasno kritje za zavarovane ozimne kulture do 15. marca naslednjega zavarovalnega obdobja. Ozimne kulture so tiste, ki se sejejo med avgustom in novembrom in žanjejo naslednje leto. Začasno kritje ozimnih kultur preneha s plačilom premije oz. prvega obroka premije za novo zavarovalno obdobje, najkasneje pa 15. marca. Odškodnina se izplača na podlagi pravilno opravljene ponovne setve, vendar najkasneje do 15. junija novega zavarovalnega obdobja. Pogoj za izplačilo odškodnine je, da zavarovanec v novem zavarovalnem obdobju sklene zavarovanje, ki je po obsegu enako ali večje od tistega v predhodnem zavarovalnem obdobju.
7. člen Naknadno zavarovanje
Če je po povzročeni zgodnji škodi zaradi toče možna ponovna setev ali saditev iste ali druge kulture do 15. junija, potem se stroški povrnejo do višine dejanskih stroškov ponovne pridelave, vendar največ do 200 €/ha. Ponovno zasajena kultura ima za tekoče zavarovalno obdobje zavarovalno kritje po polici.
8. člen Zavarovalna vsota
1. Zavarovanec mora v zavarovalni ponudbi (4. člen, točka 1) in v obvestilu o spremembah zavarovanja za tekoče leto (6. člen, točka 1) navesti zavarovalno vsoto za vsako posamezno površino.
Zavarovalna vsota je zmnožek površine in vrednosti zavarovanega pridelka na enoto površine, ki jo izbere zavarovanec.
Pri trajnem travinju od treh odkosov naprej in pri krmnih kulturah (detelja, travno deteljna mešanica in lucerna) hektarska vrednost na ponudbi (v EUR/ha) predstavlja zavarovalno vsoto za vsak posamezni odkos/ha.
Zavarovatelj lahko za posamezne pridelke določi najnižjo letno hektarsko vrednost in vse tiste vrednosti, ki so nižje, zviša do maksimalne vrednosti na hektar. Premija se obračuna na popravljeno zavarovalno vsoto.
2. Če zavarovalna vsota bistveno odstopa od vrednosti preteklega leta in če zavarovanec ne dokaže, da je to odstopanje upravičeno z dejanskimi vrednostmi, bo zavarovancu za čas trajanja pogodbe obračunana premija v skladu z lanskimi zavarovalnimi vsotami.
3. Zavarovanec lahko zahteva znižanje zavarovalne vsote, če se po vložitvi ponudbe pokaže, da bo pričakovana vrednost pridelka odstopala od izbrane zavarovalne vsote na zavarovalni ponudbi za več kot 20% in v kolikor iz naslova zavarovanja še ni bilo vložene prijave škode.
Tak zahtevek je dovoljen samo:
a) za žita in vse ostale poljščine, kot so na primer korenovke in gomoljnice, stročnice in oljnice, zelenjava in krmne rastline do 31. maja;
b) za grozdje in tobak do 30. junija.
Zavarovatelj povrne polovico razlike v premiji. Znižanje zavarovalne vsote se upošteva od začetka zavarovalnega obdobja. Znižanje zavarovalne vsote po navedenih rokih ni več mogoče.
4. Pisni zahtevek za povišanje ali znižanje zavarovalne vsote velja kot sprejet, če ga zavarovatelj v roku 8 dni po prejemu ne odkloni. Povišanje zavarovalne vsote stopi v veljavo s plačilom premije oziroma s plačilom prvega obroka, v kolikor gre za obročno plačevanje, kot navaja 4. člen, točka 4. Pisni zahtevek za zvišanje premije po že nastalem škodnem dogodku s strani zavarovatelja ne bo odobren.
9. člen Nadzavarovanje
1. Izplačana zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z nastankom zavarovalnega primera. Višina odškodnine se določi na naslednji način:
- zavarovalna vsota je osnova, če je vrednost pridelka enaka zavarovalni vsoti ali večja od zavarovalne vsote (podzavarovanje);
- vrednost pridelka je osnova, če je zavarovalna vsota višja od vrednosti pridelka (nadzavarovanje).
Vrednost zavarovanih pridelkov se določi tako, da se ovrednoti predviden pridelek, ki bi bil dosežen, če ne bi prišlo do izgub zaradi vremenskih dejavnikov (zavarovanih in nezavarovanih rizikov).
2. Če si je pri sklenitvi pogodbe ena stranka pomagala s prevaro in si tako namerno izgovorila zavarovalno vsoto, ki je večja od resnične vrednosti zavarovane stvari, sme druga stranka zahtevati razveljavitev pogodbe.
Če je dogovorjena zavarovalna vsota večja od vrednosti zavarovane stvari, pri tem pa zavarovanec ni ravnal namerno, ostane pogodba v veljavi, zavarovalna vsota se zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari. Xxxxxxxxxx temu se zniža tudi premija.
V obeh primerih obdrži zavarovatelj že prejete premije in ima pravico do predpisane premije po polici za tekoče zavarovalno obdobje.
10. člen Premija
1. Izraz premija se uporablja za enkratno letno premijo. Premija je zmnožek zavarovalne vsote in premijske stopnje.
Premijska stopnja se določi glede na občutljivost posameznih posevkov in plodov in glede na krajevno ogroženost zaradi vremenskih rizikov.
2. Pri novo sklenjenih pogodbah se letna premija obračuna z 10/10. V naslednjih letih sledi razvrstitev v premijski razred (po desetinskem sistemu) glede na povprečni škodni rezultat v zadnjih desetih zavarovalnih letih.
Razvrstitev v višji premijski razred za največ tri razrede ali razvrstitev v nižji premijski razred je možna za največ en razred. To določilo stopi v veljavo z začetkom novega zavarovalnega obdobja, pri čemer je pomik v višji razred možen samo po izplačilu nadomestila škode iz predhodnega zavarovalnega obdobja.
Škodni rezultat | Premijski razred – desetine premije |
ŠR ≤ 70% | 7/10 |
70% <ŠR ≤ 80% | 8/10 |
80% <ŠR ≤ 90% | 9/10 |
90% <ŠR ≤ 100 % | 10/10 |
100% <ŠR ≤ 120% | 11/10 |
120% <ŠR ≤ 140% | 12/10 |
140% <ŠR ≤ 160% | 13/10 |
160% <ŠR ≤ 180% | 14/10 |
180% <ŠR ≤ 200% | 15/10 |
ŠR > 200% | 16/10 |
3. Škodni rezultat posamezne pogodbe se izračuna iz razmerja med izplačanimi odškodninami in vplačanimi premijami v skladu z 10. členom, točka 1, brez davka na promet od zavarovalnih poslov. Ob odpovedi pogodbe ostane razvrstitev v premijski razred veljavna še štiri leta. Ob ponovnem zavarovanju od petega leta naprej velja 10. člen, točki 1 in 2.
4. V kolikor pride do menjave lastništva, je naslednik razvrščen v premijski razred predhodnika.
5. Kot sestavni del premije veljajo tudi obstoječe ali šele med trajanjem pogodbe vpeljane pristojbine in davščine vseh vrst.
6. Sprememba razvrstitve v premijski razred v skladu s točko 2 ni razlog za prekinitev pogodbe.
7. Če se obdobje pridelave določene vrste pridelka razteza na dve zavarovalni obdobji, se premija nanaša na leto spravila pridelka.
11. člen
Plačilo premije
1. Premijo za prvo zavarovalno obdobje (koledarsko leto) mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, vendar ne prej kot s 15.3., premije za naslednja zavarovalna obdobja pa v roku za plačilo premije, ki je naveden na zavarovalni ponudbi in na zavarovalni polici.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, vendar ne prej kot s 15.3., razen če ni drugače dogovorjeno. Roki za plačila obrokov premije za tekoče in za prihodnja zavarovalna obdobja so navedeni na zavarovalni ponudbi in na zavarovalni polici. Ob nastanku zavarovalnega primera zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega obdobja in se pobotajo z zavarovalnino.
2. Če zavarovanec ob dospetju ni plačal premije (oz. vsaj njenega prvega obroka), potem ob zavarovalnem primeru ne nastopi obveznost zavarovatelja, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino. Ne plačani, a že zapadli zneski
premije so razlog za prenehanje zavarovalnega kritja v skladu z 937. členom Obligacijskega zakonika (OZ, UL RS, št. 97/07).
3. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali če je bil dogovorjen odlog plačila premije, ki ga zavarovanec do dneva zapadlosti ni poravnal, lahko zavarovatelj obračuna zamudne obresti od zneska odprte premije.
4. Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
5. Če je na podlagi sklenitve večletne pogodbe priznan dodatni popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo predčasno, lahko zavarovatelj terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovanec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
12. člen
Posledice, če premija ni plačana
1. Kritje po polici preneha 30. dan po tem, ko zavarovatelj pisno s priporočeno pošto obvesti zavarovanca o zapadlosti neplačane premije, vendar najprej na 30. dan po dnevu zapadlosti premije.
2. Zavarovatelj lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena in v kolikor premija ni bila plačana, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka. O odpovedi pogodbe mora pisno priporočeno obvestiti zavarovanca.
3. Če zavarovalec plača premijo z zamudnimi obrestmi znotraj enega leta po izteku roka iz prvega odstavka tega člena in zavarovalna pogodba v tem času ni bila prekinjena, je zavarovatelj v primeru nastopa zavarovalnega primera od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, dolžan plačati odškodnino zanj.
4. V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovatelj plačati zavarovalnino oziroma odškodnino.
13. člen
Sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega razreda
1. Če zavarovatelj v enem letu poviša premijski razred, ki je veljal v predhodnem letu, ali spremeni zavarovalne pogoje, ki predstavljajo osnovo za sklenitev pogodbe na način, ki je za zavarovanca neugoden, ima prizadeti zavarovanec – v primeru povišanja premijskega razreda – pravico odpovedati pogodbo s takojšnjo veljavnostjo.
Odpoved mora biti podana zavarovatelju obvezno pisno s priporočeno poštno pošiljko v roku dveh tednov:
- od obvestila o povišanju premije oziroma o spremembi pogojev ali
- po predložitvi police, na kateri je navedena povišana premija oziroma so navedeni spremenjeni pogoji.
2. Pravica do odpovedi se ne prizna v primeru, ko gre za povišanje pristojbin in davščin.
14. člen
Menjava lastništva
1. V kolikor pride do prodaje pridelkov, za katere je sklenjeno zavarovanje, stopi na mesto zavarovanca (prodajalca) pridobitelj (kupec) in za čas trajanja lastništva zavarovanih pridelkov prevzame vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnega razmerja.
2. Zavarovanec, ki ne obvesti zavarovatelja, da je bila zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi tudi za plačilo premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve.
3. Zavarovatelj bo terjatve proti pridobitelju (kupcu) iz naslova zavarovalnega razmerja priznal kot utemeljene in veljavne šele takrat, ko bo zanje izvedel.
4. O prodaji je dolžan prodajalec ali kupec takoj pisno obvestiti zavarovatelja, ter na njegovo zahtevo predložiti potrdila o prodaji. V kolikor prodajalec in kupec nista o prodaji takoj obvestila zavarovatelja, le-ta ni dolžan kriti škod, ki nastanejo po koncu zavarovalnega obdobja, v katerem naj bi bilo podano obvestilo o prodaji.
Ta pravna posledica ne nastopi, če zavarovatelj izve o spremembi lastništva dovolj hitro, in sicer v roku, ki mu omogoča, da bi lahko ob koncu zavarovalnega obdobja odstopil od pogodbe.
5. V primeru iz točke 1 lahko zavarovatelj kupcu odpove zavarovalno pogodbo ob koncu zavarovalnega obdobja, v katerem je izvedel o prenosu lastništva.
6. Zavarovatelj in pridobitelj zavarovane stvari (kupec) lahko odstopita od pogodbe s petnajstdnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata to sporočiti drugi stranki najpozneje v tridesetih dneh, odkar sta zvedela za odtujitev.
Pravica do odpovedi preneha, če se ne uveljavlja v roku trideset dni po pridobitvi lastništva. V kolikor kupec ne ve za zavarovanje, se pravica do odpovedi ohrani do poteka trideset dni od trenutka, v katerem izve za zavarovanje.
7. Če zavarovalno razmerje na podlagi določil iz točk 5 ali 6 preneha, mora prodajalec zavarovatelju plačati premijo do trenutka prenehanja zavarovalnega razmerja.
8. V primeru javne dražbe zavarovanih pridelovalnih površin ustrezno veljajo predpisi v točkah od 1 do 7.
9. Če postane nekdo upravičen do pridelka na zavarovanih pridelovalnih površinah na podlagi ustanovitve užitka, zakupne pogodbe ali podobnega razmerja, veljajo predpisi zgoraj navedenih točk.
10. Če pride zavarovalec v stečaj, se zavarovanje nadaljuje, vendar ima vsaka stranka pravico odstopiti od pogodbe, v treh mesecih od dneva, ko je bil uveden stečaj; v tem primeru gre v stečajno maso zavarovalca del plačane premije, ki ustreza preostalemu času zavarovanja. V primeru stečaja zavarovatelja neha zavarovalna pogodba veljati po izteku tridesetih dni od dneva, ko je bil stečaj uveden.
11. V primeru smrti zavarovanca preidejo vse pravice in obveznosti iz zavarovalne pogodbe na dediče.
15. člen Zavarovanje na tuj račun
Zavarovanje na tuj račun sklene zavarovalec v svojem imenu in na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče. Zavarovalec mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
16. člen
Obveznosti zavarovanca v primeru nastanka škode
1. Kadar nastopi zavarovalni primer, mora zavarovanec najkasneje v treh dneh o njem pisno obvestiti zavarovatelja. Če zavarovanec ne prijavi škode v navedenem roku, ima zavarovatelj pravico odkloniti zavarovančev zahtevek za izplačilo odškodnine.
Prijava mora vsebovati naslednje podatke: dan in uro pojava toče in oznako posevkov ali plodov, ki jih je toča poškodovala.
2. Škodo, ki jo je ocenil sam zavarovanec kot neznatno in za njo ne zahteva plačila odškodnine, lahko pri morebitni kasnejši
škodi upošteva kot skupno škodo. V tem primeru mora biti neznatna škoda vseeno pravočasno po nastanku prijavljena, vendar označena z opombo "Odškodnina se ne zahteva".
3. Do cenitve škode sme zavarovanec na poškodovanem pridelku brez privoljenja zavarovatelja izvajati le neodložljiva kmetijska dela in ukrepe, ki jih ni mogoče prestaviti na kasneje. Zavarovatelj je v skladu z določili točke 8 prost obveznosti plačila zavarovalnine, če je bil poškodovani pridelek pobran ali požet pred cenitvijo škode, ali če so bile njive posevkov obdelane brez privolitve zavarovatelja.
4. Zavarovanec je obvezan pooblaščencu zavarovatelja podati resnične podatke v zvezi s škodo, predložiti vso dokumentacijo, potrebno za ugotavljanje škode, in mu pokazati ali dovoliti ogled pridelka, ki je bil prijavljen kot poškodovan. V nasprotnem primeru je zavarovatelj prost obveznosti plačila v skladu z določili točke 8.
5. Zavarovanec je dolžan takoj po nastopu zavarovalnega primera ukreniti vse potrebno, da se prepreči povečanje škode ter se pri tem ravnati po navodilih zavarovatelja. Opraviti ter financirati mora vsa dela, ki so potrebna za nego in nadaljnji razvoj poškodovanih pridelkov v danih okoliščinah. Pri zgodnji škodi, ki nastane do 31. maja tekočega zavarovalnega obdobja, je zavarovalec obvezan na zahtevo cenilca zavarovatelja poskrbeti za omejevanje škode, tako da ponovno zasadi isto ali drugo kulturo. V primeru, da zavarovanec to obveznost krši, velja točka 8, 2. odstavek.
6. Stroške dela za zmanjšanje in omejevanje škode nosi zavarovanec sam.
7. Če je zrelost poškodovane kulture tako napredovala, da s spravilom ni mogoče čakati, mora zavarovanec pustiti na začetku, v sredini in na koncu poškodovane njive nedotaknjenih najmanj 20 m2 poškodovanih posevkov ali plodov, v vinogradu nepobranih po 5-10 trsov, v sadovnjaku pa nepobranih nekaj dreves, vse po prečni črti (diagonali), da ti vzorci služijo za objektivno ugotovitev oz. cenitev škode.
V nasprotnem primeru je zavarovatelj prost obveznosti plačila v skladu z določili točke 8.
8. Če zavarovanec krši katero od obveznosti iz točk 1, 3, 4 in 7, pride do oprostitve plačila zavarovalnine le, če kršitev bila storjena naklepno ali zaradi hude malomarnosti; v primeru kršitve zaradi hude malomarnosti je zavarovatelj obvezan za izplačilo, če kršitev ni vplivala niti na določitev zavarovalnega primera niti na določitev obsega odškodnine.
Če zavarovanec krši obveznost iz točke 5, je zavarovatelj prost plačila zavarovalnine, razen če kršitev ni bila posledica naklepa ali hude malomarnosti. V primeru hude malomarnosti je zavarovatelj obvezan do izplačila zavarovalnine v obsegu, ki tudi ob ustrezni izpolnitvi obveznosti zavarovanca ne bi bil manjši.
17. člen Cenitev škode
1. Ko zavarovatelj prejme prijavo o zavarovalnem primeru, je dolžan začeti z ugotavljanjem in cenitvijo škode v skladu z razvojno fazo poškodovanega pridelka.
2. Škodo določi en ali več cenilcev zavarovatelja, v kolikor v točkah 4 in 13 ni predvideno drugače, na stroške zavarovatelja pod pogojem, da zavarovatelj ocenjeno škodo preveri in odobri. Zavarovalec lahko sodeluje pri cenitvi škode osebno ali ga zastopa pooblaščena oseba. Če se pri določanju škode ne pojavi niti zavarovalec niti njegov pooblaščenec, se ocena lahko opravi v njegovi odsotnosti. V vsakem primeru se zavarovalcu predloži zapisnik v odobritev.
3. Če pridelek v istem zavarovalnem obdobju (člen 3, točka 3) večkrat prizadene toča ali druga zavarovana naravna nesreča, se ne glede na že opravljeno cenitev prejšnje škode ponovno
določi skupna škoda. Če je bila po škodnem dogodku zavarovalna vsota zvišana, potem se vse kasnejše cenitve škode opravijo ločeno.
4. Zavarovatelj lahko zahteva nadomestilo svojih stroškov,
- če je bila škoda prijavljena prepozno,
- če je v prizadetem kraju že bila opravljena splošna določitev škode in je za zavarovanca potrebno škodo ponovno posebej oceniti,
- če je zavarovanec v prijavi škode navedel nepravilne podatke,
- če se ugotovi, da škode ni mogoče povrniti,
- če zavarovanec zahteva ponovno ocenitev škode in če je ponovna ocena škode vsaj na enem območju pojava višja od predhodno ugotovljene,
- vedno takrat, ko je zavarovatelj obvezan plačati odškodnino v skladu s členom 16, točka 8.
5. Termin in metodo za cenitev oziroma določitev škode določi zavarovatelj ob upoštevanju razvojne faze poškodovanih kultur.
6. Zavarovatelj je cenitev škode odobril, če v roku 30 dni ne zahteva nove cenitve škode skladno s točko 2.
7. Če se zavarovanec ne strinja z oceno škode, ki jo je ugotovil cenilec zavarovatelja, mora takoj na kraju samem zahtevati ponovno cenitev škode. Upošteva se, da je zavarovanec to zahtevo izrazil, če podpiše ustrezno opombo na zapisniku o škodi. Če tega ne stori, se smatra, da se s cenitvijo škode strinja. Novo oceno škode izvede drugi cenilec zavarovatelja.
8. Če se zavarovanec ne strinja z novo oceno škode po ponovni cenitvi, opravljeni na zahtevo zavarovatelja (točka 6) ali na njegovo zahtevo (točka 7), mora v roku treh dni pri zavarovatelju pisno vložiti zahtevek - pritožbo na cenitev škode. Če tega zahtevka v tridnevnem roku ne poda, velja to kot strinjanje z izidom nove cenitve škode.
9. Podpis zavarovanca ali njegovega pooblaščenca na škodnem zapisniku (protokolu) velja kot strinjanje s cenitvijo, razen v primeru točke 8.
10. Kolektivni zahtevki zavarovancev za ponovno cenitev škode niso dopustni. Vsak zavarovanec mora podati individualno pritožbo.
11. Po pritožbi na cenitev škode, ki zajema vse pridelke, ki jih je zavarovanec prijavil kot poškodovane, se pod vodstvom predstavnika zavarovatelja opravi ponovna cenitev škode. Vsaka od strank izbere po enega neodvisnega cenilca s seznama cenilcev, ki ga predloži zavarovatelj. Seznam neodvisnih cenilcev se letno določi na skupščini predstavnikov zavarovatelja. Zavarovanec mora v zahtevku za ponovno cenitev škode s seznama imenovati cenilca, ki ga je izbral, kot tudi njegovega namestnika v primeru, da bo prvi zadržan.
12. Nova cenilca naredita zapisnik o ocenjeni škodi na obrazcu zavarovatelja. Če se njune ugotovitve ujemajo, potem je nova ocena škode za obe stranki zavezujoča. Če se ugotovitve ne ujemajo, je potrebno za cenitev zagotoviti dokaze. Ugotovitve o končni oceni škode na podlagi predloženih dokazov so zavezujoče za obe stranki, v kolikor ne pride do sodnega spora.
13. Pri ponovni cenitvi skladno s točko 8 plača vsaka stranka polovico stroškov postopka.
18. člen
Plačilo odškodnine
1. Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovatelj izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko je dobil obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.
2. Če pa je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovatelja ali njegovega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njegove obveznosti. To pomeni, da mora zavarovatelj plačati
odškodnino najkasneje v roku 14 dni po končanem postopku, potrebnem za ugotovitev nastale škode in s tem povezanih upravno-tehničnih postopkov.
3. Če znesek njegove obveznosti ni ugotovljen v roku iz prvega odstavka tega člena, mora zavarovatelj upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.
4. Terjatve zavarovatelja se obračunajo pri izplačilu odškodnine. Izplačilo odškodnine tretji osebi je mogoče le z dovoljenjem zavarovatelja.
19. člen
Pristojno sodišče, vročanje
1. Za vse pravne spore, ki nastanejo iz zavarovalnega razmerja, velja splošna sodna pristojnost.
2. Zavarovanec/zavarovalec mora obvestiti zavarovatelja o spremembi svojega naslova oziroma sedeža podjetja/KMG-MID ali svojega imena oziroma imena podjetja/KMG-MID v roku 15 dni od dneva spremembe. Obvestilo mora biti podano pisno.
3. Če je zavarovanec/zavarovalec spremenil svoj naslov oziroma sedež podjetja/KMG-MID ali svoje ime, oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovatelju, zadošča, da zavarovatelj obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovancu/zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova oziroma sedeža podjetja ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime oziroma ime podjetja/KMG-MID.
20. člen Način obveščanja
1. Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
2. Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki.
3. Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred iztekom določenega roka odpošlje s priporočenim pismom.
4. Obvestilo ali izjava ki jo mora prejeti nasprotna stranka, stopi v veljavo šele tedaj, ko jo ta prejme.
5. Pisna izjava je lahko poslana v vseh berljivih oblikah, torej tudi po faksu ali z elektronsko pošto. Če prejeta izjava nima lastnoročnega podpisa, podpisa v imenu podjetja ali varnega elektronskega podpisa, lahko zavarovanec oziroma zavarovatelj naknadno zahteva izjavo z originalnim podpisom. Rok za dopolnitev je veljaven, če se zahtevi za naknadno predložitev izjave ugodi in le-to pošlje v ustrezni obliki.
6. Vsi dogovori, ki odstopajo od teh splošnih zavarovalnih pogojev, ali posebni dogovori so veljavni le, če obstaja zanje pisna izjava zavarovatelja.
21. člen
Klavzula o zbiranju osebnih podatkov
S podpisom zavarovalne pogodbe zavarovalec in zavarovanec dovoljujeta, da zavarovatelj zbira, obdeluje, shranjuje, uporablja in posreduje osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanja, izterjavo dolga iz zavarovalnih pogodb (zavarovalne premije) in za likvidacijo škod pri državnih organih, bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah ter organizacijah.
22. člen Uporaba zakona
Za odnose med zavarovateljem, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
23. člen Reševanje sporov
1. Zoper odločitev zavarovatelja je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto enoto zavarovatelja, ki je v zadevi sprejela odločitev. Pritožba se lahko odda osebno ali po pošti v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovatelja.
2. Pritožbo najprej obravnava pristojni pritožbeni organ zavarovatelja. Odločitev pritožbenega organa je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovatelju niso možni.
V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovatelja, se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora (mediacija) pri Društvu Mediatorjev Slovenije, sicer pa v sodnem postopku pred pristojnim pritožbenim sodiščem.
24. člen Definicije pojmov
Zemljišče/parcela: tisti del katastrske občine, ki je v zemljiškem katastru označena z lastno številko.
Polje: z oznako razmejena in prepoznavna obdelovalna enota v naravi, ki sestoji iz ene ali več parcel.
Pridelovalno območje: zaokroženo območje na polju, ki je v rastni sezoni obdelano z eno samo kulturo.
Toča: padavina v trdem stanju, ledene tvorbe različnih velikosti,
ki nastanejo v ozračju in padejo na zemeljsko površino.
Vihar: kot viharni veter so označeni vremensko pogojeni premiki zračnih mas s hitrostjo vsaj 60 km/h (17,2 m/s).
Poplava: kadar zemljišča poplavijo hudourniki, reke, potoki ali
če popustijo nasipi ali jezovi, ki prestopijo bregove strug in kanalov ter povzročijo vsaj 48-urno neprekinjeno prekritje zemljišča z vodo. Na nagnjenih terenih se pojavi vodna erozija. Pozeba: temperatura pod 0° Celzija
Zavarovatelj: Österreichische Hagelversicherung – VVaG, Agro Zavarovalnica, podružnica v Sloveniji
Zavarovalec (sklenitelj): oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovateljem in se zaveže plačati premijo.
Zavarovanec: fizična ali pravna oseba, katere posevki in pridelki so zavarovani; zavarovalec in zavarovanec sta lahko ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun.
Plačnik: oseba, ki plača zavarovalno premijo
Zavarovalna pogodba: dogovor o sklenitvi zavarovanja Zavarovalna polica: listina, iz katere je razvidna vsebina zavarovalne pogodbe.
Premija: znesek, ki ga zavarovanec plača zavarovalnici v višini in v rokih, navedenih v zavarovalni pogodbi.
Osnovna premija: zavarovalna premija za riziko toče.
Dodatna premija: doplačilo k osnovni premiji za zavarovanje dodatnih rizikov.
Zavarovalna vsota (ZV): znesek, do katerega je zavarovan
pridelek. Navedena je na polici in predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice do zavarovanca ob nastanku zavarovalnega primera.
Zavarovalni primer/škodni dogodek: dogodek (vpliv zavarovanega rizika na zavarovani objekt), na podlagi katerega zavarovanec uveljavlja zahtevek za izplačilo zavarovalnine oziroma odškodnine.
Odbitna franšiza (OF): dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi, ki se obračuna od zavarovalne vsote; zavarovalnina
/odškodnina se zmanjša za odbitno franšizo.