Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – poslovni sektor
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – poslovni sektor
veljajo od 02.11.2016
AK-PS 01/16
I. UVODNE DOLOČBE
(1) Ti pogoji se uporabljajo za:
1) kasko zavarovanje motornih vozil, priklopnih vozil in dodatne opreme,
2) delno kasko zavarovanje motornih vozil, priklopnih vozil, dodatne opreme in izguba ter uničenje,
3) dodatno kasko zavarovanje, izguba, uničenje,
4) dodatno strojelomno zavarovanje,
5) posebne oblike zavarovanja avtomobilskega kaska,
6) xxxxx xxxxxxxxxxx vozil v popravilu v avtomehaničnih in avtoremontnih delavnicah ter delavnicah za pranje in podmazovanje.
(2) V pogojih so navedene vse nevarnosti, ki jih je možno zavarovati, od izbrane oblike in variante zavarovanja pa je odvisno, katere so zavarovane po posamezni zavarovalni pogodbi.
(3) Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; pri tem sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
polica – listina o zavarovalni pogodbi;
premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
temeljna premija – 100% premija (PR 14);
zavarovalni primer – dogodek, na podlagi katerega uveljavlja zavarovanec plačilo zavarovalnine;
obvezna odbitna franšiza – obvezna soudeležba zavarovanca pri škodi, ki se obračuna od zavarovalnine;
odbitna franšiza – dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi, ki se obračuna od zavarovalnine;
zavarovalnina – znesek, ki ga plača zavarovalnica po zavarovalni pogodbi;
zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.;
zavarovalna vsota – je vsota, enaka novonabavni vrednosti zavarovanega predmeta, ki je navedena na polici in predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice, če nastane zavarovalni primer.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. člen - PREDMET ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA
(1) Predmet zavarovanja so vse vrste motornih, priklopnih, delovnih in tirnih vozil (v nadaljevanju: vozila) in njihovi sestavni deli.
(2) Za sestavne dele vozil se šteje:
1) oprema vozila, orodja in pribor, ki jih proizvajalec serijsko izroča ob prodaji določenega tipa vozila,
2) naprave za varovanje pred tatvino, aparat za gašenje požara, varnostni trikotnik, vrv oziroma vlečni drog za vleko, dodatna zunanja in notranja ogledala, luč utripalka za označevanje stoječega vozila na cesti, halogena svetila, meglenke, naslonjala za glavo, verige za sneg, vse vrste naprav za povečanje varnosti pri vožnji, naprave za požarno zaščito na vozilih za prevoz lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi (ADR).
(3) Kadar so tovorna vozila, avtobusi, priklopna vozila ter delovna vozila izdelana s standardno dodatno opremo, ki je nujno potrebna za opravljanje določene dejavnosti, v skladu z ekološkimi, varnostnimi in prevozniškimi standardi in je posebej navedena v polici, se ta oprema šteje kot sestavni del vozila.
(4) Dodatna oprema motornega vozila je krita samo v primeru, če je za to plačana dodatna premija.
(5) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na dodatni opremi in delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila in ne škod po (2) odstavku 7. člena teh pogojev.
2. člen - EKOLOŠKA VOZILA - POPUST
Za vsa nova tovarniška vozila, tovarniško prirejena ali naknadno predelana in homologirana vozila, katera poganja: samo elektromotor, samo plinsko gorivo, kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja (tudi gorivne celice) - hibrid, ter kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem (bencin ali dizel + plin) - bi fuel (EKOLOŠKA VOZILA), se prizna popust po vsakokratnem veljavnem ceniku za zavarovanje avtomobilskega kaska, le za premijske skupine PS01 (osebna vozila) in PS02 (tovorna vozila), sklenjene na tipu police: 524. Popust za ekološka vozila pa ne velja za zavarovanje avtomobilske asistence - AXA.
3. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI AVTOMOBILSKEGA KASKA Zavarovanje avtomobilskega kaska krije škodo na zavarovanem vozilu zaradi poškodovanja ali uničenja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih, kratkotrajnih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov.
4. člen - OPIS ZAVAROVANIH NEVARNOSTI AVTOMOBILSKEGA KASKA
(1) Osnovne zavarovane nevarnosti:
1 Prometna nesreča
1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je nastala materialna škoda ali je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana.
2) Zavarovanje krije tudi škodne dogodke, ki se dogodijo na površini, katera se ne uporablja za javni cestni promet.
2 Delovanje naravnih sil
1) Vihar je veter s hitrostjo 17,2 metrov v sekundi ali 62 kilometrov na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, Urada za meteorologijo.
2) Toča - padavine v obliki ledenih zrn.
3) Padec snega oziroma ledenih sveč s strehe.
4) Snežni plaz je drsenje snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz.
5) Strela je električna razelektritev do katere pride zaradi statične elektrike med zemljo in oblaki ali med dvema oblakoma. Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči direktni udarec strele.
6) Poplave, hudourniške ali visoke vode
- poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer,
- hudournik - poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh.
- visoke vode - za poplave se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.
Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
- zaradi vode, ki med vožnjo ali delovanjem motorja vdre v izgorevalni prostor motorja vozila,
- na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno,
- na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno,
- zaradi vožnje po poplavljeni cesti ali delu ceste, po poplavljenem območju, po potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi naproti stihijskemu delovanju voda, razen, ko se rešuje ljudi ali premoženje,
- na vozilu, ki opravlja kakšna dela ob gramoznici ali v njej, ob strugi reke ali v njej in je zaradi dviga gladine vode poplavljeno.
3 Požar in eksplozija
1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. Zavarovanje ne krije škode na vozilu ali delih vozila, ki nastane zaradi pregoretja (kratek stik) in v vseh ostalih primerih, kjer se ni razvil požar.
2) Nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje.
3) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov pri raztezanju. Zavarovanje ne krije jedrske eksplozije.
4) Padec zrakoplova ali druge letalne naprave.
Škodni primer je potrebno obvezno prijaviti policiji.
4 Poškodovanje vozila
1) Padec ali udarec nekega predmeta.
2) Zlonamerna ali objestna dejanja tretjih oseb.
3) Manifestacije in demonstracije.
4) Poškodovanja vozila zaradi domačih živali, divjadi in glodalcev.
5) Poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči.
6) Namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh.
(2) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna zavarovalna premija, krije zavarovanje ob pisnem soglasju strokovne službe zavarovalnice, tudi:
1) nevarnost nenadnega nepričakovanega pogrezanja vozila, ki nastane pri delu v kasetah na močvirnatem, muljastem, peščenem, nasutem in podobnem zemljišču,
2) škodo zaradi posebej zavarovanih nevarnosti pri sodelovanju na dirkah zaradi doseganja največje ali povprečne hitrosti, rally tekmovanjih ali ocenjevalnih vožnjah, treningih za pridobitev ter na ocenjevalnih ali preizkusnih vožnjah po tovarniških dvoriščih, avtodromih in drugih za ta namen določenih stezah,
3) škodo zaradi posebej zavarovanih nevarnosti pri uporabi vozila za moto skiring.
(3) Povečane nevarnosti:
1) za povečano nevarnost, ki zvišuje premijo zavarovanja avtomobilskega kaska, se šteje:
- vozilo v najemu (rent-a-car);
- vozilo, ki se uporablja kot nadomestno vozilo za čas popravila;
- vozilo za testiranje;
- vozilo za taksi službo;
- vozilo za prevoz nevarnih snovi;
- vozilo z nadgradnjo iz različnih umetnih mas (zaprti tovorni zaboji, ipd.);
2) če je s premijskim cenikom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni obračunana, ima zavarovalnica pravico zavarovancu zmanjšati dajatev po zavarovalni pogodbi, izračunano v skladu s 18. čl. teh pogojev, tako da jo pomnoži z razmerjem med obračunano premijo in premijo, ki bi morala biti obračunana.
5. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI DELNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA
(1) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska krije izbrane nevarnosti, katerih uresničitev ima za posledico škodo, ki nastane zaradi presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov. Navedene nevarnosti so razvrščene v skupine oziroma kombinacije, za katere se ob sklenitvi zavarovanja odloči zavarovanec.
(2) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska se lahko sklene za nevarnosti iz vsake kombinacije posebej ali za več kombinacij hkrati.
(3) S tem zavarovanjem so krite škode na serijsko vgrajeni opremi motornega vozila, ki jo proizvajalec izroča ob prodaji določenega tipa vozila. Škoda na dodatni opremi motornega vozila je krita, če je za to plačana dodatna premija na zavarovalni polici.
(4) Pri kombinacijah E, E+, E stekla asistenca in J, J+ ter J svetlobna telesa, ogledala, stekla asistenca, pavšalno izplačilo škode (delna škoda) ni možno, ampak je kritje podano le pri dejanski vgradnji oziroma zamenjavi poškodovanih stekel, svetlobnih teles ali ogledal, razen, če pred popravilom škode ni drugače dogovorjeno. Prav tako ni kritja škod iz teh kombinacij pri tatvini vozila.
6. člen - OPIS ZAVAROVANIH NEVARNOSTI DELNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA
1 Kombinaciji D in D+
Kombinaciji krijeta škodo, ki nastane z neposrednim dotikom divjadi ali domače živali, ne pa tudi nadaljnje škode, čeprav je v zvezi s trkom v žival.
Pri kombinaciji D+ so v tekočem zavarovalnem letu kriti največ trije taki škodni primeri. Po uveljavitvi treh škodnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha. Pri kombinaciji D+ se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza.
Škodni dogodek je potrebno obvezno prijaviti policiji.
2 Kombinacije E in E+
Kombinacije krijejo škodo, ki nastane zaradi razbitja in poškodovanja stekel na motornem vozilu, razen stekla svetlobnih teles in ogledal.
Pri kombinaciji E+ se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Pri kombinaciji E in E+ so v tekočem zavarovalnem letu so kriti največ trije taki škodni primeri. Po uveljavitvi treh škodnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha.
3 Kombinaciji H in H+
Kombinacija krije škodo na parkiranem osebnem, terenskem, večnamenskem ali tovornem vozilu, ki je nedvomno nastala zaradi neposrednega dotika oziroma trčenja neznanega motornega vozila. V tekočem zavarovalnem letu so kriti največ trije taki škodni primeri. Po uveljavitvi treh škodnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha, zavarovanec pa lahko obnovi kritje po tej kombinaciji s 50% popustom do poteka zavarovanja v roku 3 dni po prijavi zadnje škode. Pri kombinaciji H+ se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza.
4 Kombinaciji I, I-PLUS in I-PREMIUM
Kombinaciji I in I-Plus krijeta stroške najema nadomestnega osebnega vozila, za čas potrebnega popravila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi normativov Eurotax, v kolikor teh ni, pa na podlagi tovarniških normativov, če je bilo zavarovančevo osebno vozilo uničeno, poškodovano ali je izginilo zaradi ene od zavarovanih nevarnosti avtomobilskega kaska ali delnega avtomobilskega kaska. Za dan popravila se šteje 8 delovnih ur, pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur šteje za naslednji delovni dan. V čas potrebnega popravila se ne všteva čas čakanja na popravilo ali na dobavo rezervnih delov in materiala.
Kombinacija I-Premium krije stroške najema nadomestnega osebnega vozila v času popravila zavarovanega vozila, ki je bilo poškodovano v prometni nesreči ali ob okvari vozila, do največ 4 dni (24 urna uporaba nadomestnega vozila). Ob škodnem dogodku je potrebno takoj in obvezno poklicati asistenčno telefonsko številko iz R Slovenije 080 19 21, iz tujine x000 0 000 00 00.
Zavarovanec je ob okvari zavarovanega vozila upravičen do nadomestnega osebnega vozila v primeru, da se je okvara zgodila na področju Slovenije in da zavarovano vozilo ni starejše od 4 let in ko popravilo okvare traja več kot eno uro.
Okvara vozila je nenadna in nepričakovana odpoved delovanja kateregakoli dela zavarovanega vozila, zaradi katere je vozilo v nevoznem stanju in ni posledica katere od zavarovanih nevarnosti, ki so navedene v 4. in 6. členu ali posledica potresa.
Vozilo je v nevoznem stanju, ko je tako poškodovano ali pokvarjeno, da ga ni možno premikati z lastnim pogonom. Servisni posegi na zavarovanem vozilu, ki sodijo v sklop vzdrževalnih del zaradi iztrošenosti, ne pomenijo popravila okvare vozila.
Pri kombinaciji I, kadar je vozilo uničeno ali je izginilo, krije zavarovanje stroške nadomestnega osebnega vozila za čas do izplačila zavarovalnine, ali do nabave drugega vozila ali do najdbe izginulega osebnega vozila (kar nastopi prej), vendar največ do 10 dni. Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oziroma razreda kot je zavarovano osebno vozilo, vendar s prostornino do največ 2000 ccm in omejitvijo 100 km dnevno.
Pri kombinaciji I-PLUS, kadar je vozilo uničeno ali je izginilo, krije zavarovanje stroške nadomestnega osebnega vozila za čas do izplačila zavarovalnine, ali do nabave drugega vozila ali do najdbe izginulega osebnega vozila (kar nastopi prej), vendar največ do 30 dni. Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oziroma razreda kot je zavarovano osebno vozilo, vendar s prostornino do največ 2200 ccm, ob upoštevanju lokalnih razpoložljivosti vozil in brez omejitve km.
Pri kombinaciji I-PREMIUM, kadar je zavarovano vozilo uničeno ali je izginilo, krije zavarovanje stroške nadomestnega osebnega vozila za čas do izplačila zavarovalnine, ali do nabave drugega vozila ali do najdbe izginulega osebnega vozila (kar nastopi prej), vendar največ do 4 dni (24urna uporaba nadomestnega vozila). Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oziroma razreda kot je zavarovano osebno vozilo, vendar s prostornino do največ 2200 ccm, ob upoštevanju lokalnih razpoložljivosti vozil in brez omejitve km.
Zavarovalnica v nobenem primeru zavarovancu ne zagotavlja razpoložljivosti nadomestnega vozila določenega razreda, temveč je zavezana plačati le strošek najema v primerih in obsegu, kot je določen s temi zavarovalnimi pogoji.
Stroški najema nadomestnega vozila zajemajo stroške najemnega dne po ceniku oseb, ki se ukvarjajo z izposojo osebnih vozil. Xxxxx, pri kateri lahko zavarovanec najame nadomestno vozilo osebno vozilo, določi zavarovalnica. V kolikor želi zavarovanec najeti nadomestno osebno vozilo pri osebi, ki jo izbere sam, lahko to stori samo po predhodni odobritvi in po ceni najema kot jo določi zavarovalnica.
Zavarovalnica povrne stroške, na podlagi izdanega soglasja za najem nadomestnega osebnega vozila in specificiranega računa izposojevalca. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za en dan najema. Stroški goriva ali cestnin niso kriti.
Pred najemom nadomestnega osebnega vozila mora zavarovanec pridobiti od zavarovalnice pisno soglasje za najem nadomestnega vozila.
Zavarovanje ne krije stroškov najema nadomestnega vozila osebam, ki se ukvarjajo z dajanjem vozil v najem, in sicer za tista vozila, katera dajejo v najem.
5 Kombinacije J in J+
Kombinacije krijejo škodo, ki nastane zaradi razbitja, poškodovanja ali tatvine vgrajenih stekel, svetlobnih teles in ogledal na motornem vozilu, s tem, da so v tekočem zavarovalnem letu kriti največ trije taki škodni primeri. Po uveljavitvi treh škodnih primerov v enem zavarovalnem letu zavarovanje preneha, zavarovanec pa lahko obnovi kritje po teh kombinacijah s 50% popustom do poteka zavarovanja v roku 3 dni po prijavi zadnje škode.
Pri kombinaciji J+ se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Pri popravilu stekel, se dogovorjena odbitna franšiza ne upošteva.
6 Kombinacija T
Kombinacija krije škodo zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine vozila, delov vozila in tatvino avtomobilskih ključev s stroškom menjave ključavnic na vozilu.
Za vozila, ki se dajejo v odplačno uporabo (npr. rent-a-car,.ipd) se lahko dogovori zavarovalno kritje za kombinacijo T le ob pisnem soglasju in v skladu z dodatnimi pogoji, ki jih na podlagi ponudbe določi strokovna služba zavarovalnice.
Šteje se, da je vozilo izginilo, če ga ne najdejo v roku 45 dni od dneva, ko je bila izginitev prijavljena policiji. Po tem roku zavarovalnica pristopi k ugotavljanju temelja in višine škode. Škodo zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov, dodatne opreme in drugih zavarovanih delov, aparatov in naprav, krije zavarovanje le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilo ali zaklenjeni v vozilu in če je za to plačana dodatna premija.
Nevarnosti iz kombinacije T pa niso krite:
- če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za sozavarovano osebo,
- če se v primeru tatvine zavarovanega vozila ugotovi, da je le-to že bilo predhodno ukradeno in je do lastništva ali prenosa lastništva prišlo na podlagi goljufije, ponarejene ali prirejene dokumentacije o lastništvu,
- če je vozilo last podjetja, ki se ukvarja z dajanjem vozil v najem, kadar na kakršenkoli način najemojemalec ali druga oseba, ki ji je ta izročil vozilo v uporabo, vozila ne vrne ali ga neupravičeno uporablja.
Kombinacijo T je možno skleniti samo h kasko zavarovanju v skladu s premijskih cenikom.
Pri tej kombinaciji se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Škodni dogodek je potrebno obvezno prijaviti policiji.
7 Kombinacija U
Kombinacija krije škodo zaradi:
- tatvine avtomobilskih ključev in s tem v zvezi tudi stroške menjave ključavnic na vozilu;
- tatvine ali uničenja registrske tablice - zavarovanje krije pridobitev nove registrske tablice in sicer takšne, kakršno je zavarovanec imel pred izgubo le- te;
- xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx osebnih dokumentov ali
- uničenja zavarovančevih oziroma voznikovih osebnih dokumentov v prometni nesreči. Zavarovanje (po zgornjih dveh alinejah) krije ponovno izdajo (duplikat) osebnih dokumentov; pred izplačilom škode mora zavarovanec predložiti ustrezna dokazila o prijavi na Upravni enoti oziroma o objavi v Uradnem listu, kjer upravni postopek to zahteva (tatvina, izguba); za osebne dokumente se štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, homologacija, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje zavarovanega vozila;
- uničenja osebnih predmetov v primeru prometne nesreče - zavarovanje krije uničenje osebnih predmetov do skupne vrednosti 200 EUR po vozilu.
Škodne dogodke po tej kombinaciji je potrebno v primeru tatvine obvezno prijaviti policiji.
Kombinacijo U je možno skleniti samo h kasko zavarovanju v skladu s premijskim cenikom.
7. člen - PREDMET DODATNEGA STROJELOMNEGA ZAVAROVANJA
(1) Predmet dodatnega strojelomnega zavarovanja so lahko:
1) vlečna in delovna vozila do starosti 5 let. V kolikor jih je zavarovanec zavaroval pri Zavarovalnici Sava d.d. do 5. leta po izdelavi, se lahko zavarujejo tudi do 8 let starosti, vendar le po predhodnem dogovoru s strokovno službo zavarovalnice,
2) delovne naprave tovornih vozil, avtobusov ter priklopnih in delovnih vozil do starosti 8 let.
Kadar so dodatno strojelomno zavarovane samo delovne naprave tovornih vozil, avtobusov ter priklopnih in delovnih vozil, je krita škoda samo na tistem motorju, ki je po svoji konstrukciji namenjen izključno za pogon zavarovanih delovnih naprav.
Šasija, vozniška kabina, karoserija, motor, menjalnik, diferencial ter celotna transmisija in vse drugo kar omogoča pomikanje delovnega vozila v smeri, se v nobenem primeru ne šteje kot delovna naprava.
(2) Po teh pogojih niso predmet kasko in dodatnega strojelomnega zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednost zavarovane stvari, razen ob pisnem soglasju in v skladu z dodatnimi pogoji, ki jih na podlagi ponudbe določi strokovna služba zavarovalnice:
1) priključne naprave na traktorjih in kmetijskih strojih,
2) delovni elementi kmetijskih strojev, kot na primer: lemeži, diski, klini na brani, noži, noži in zobje za kosilne grebene, motike ipd.,
3) del vozil in naprav, ki so izpostavljeni neposrednim toplotnim učinkom, kot na primer: obloge posod in naprav za zgorevanje, rešetke kurišč, gorilniki, elektroodporni grelci ipd., razen motorjev z notranjim izgorevanjem,
4) deli vozil in naprav, ki se večkrat zamenjujejo kot, na primer: sita, obloge na valjih, upogljive cevi, jermenje, krtačke, obročki, gumijaste, tekstilne in sintetične obloge, filtrski vložki, žarnice, platneni filtri, sredstva za toplotno izolacijo in tesnjenje, hitro obrabljivi deli spojnic, prenosni kabli, drsni in kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm, razen kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm kadar so že tovarniško vgrajeni v sklop, ki se menja (npr. pesto kolesa), vendar se v tem primeru odračuna znesek zaradi obrabe,
5) potrošni materiali, kot na primer: gorivo, mazivo, olje za mazanje, sredstva za hlajenje, razen v primeru, ko je v prometni nezgodi iztekla hladilna tekočina ipd.,
6) transportni trakovi, verige in vrvi,
7) plašči in zračnice za kolesa,
8) gosenice in vodilna kolesa na vozilih goseničarjev,
9) vse vrste orodja, deli vozil in naprav, ki se neposredno uporabljajo za lomljenje, izkopavanje, drobljenje in oblikovanje,
10) sredstva za tesnjenje in izolacijo,
11) vsi deli vozil, ki so izrabljeni ali obrabljeni.
(3) Zavarovane so samo v polici navedene stvari, in sicer:
1) dokler so montirane in pripravljene za obratovanje ali obratujejo,
2) kadar se demontirajo in montirajo zaradi premeščanja ali popravila ter v času popravila v kraju, kjer je zavarovana stvar ali v zavarovančevi delavnici,
3) med prevozom zaradi čiščenja, popravila in premestitve na območju obrata oziroma največ 15 km iz območja obrata.
8. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI DODATNEGA STROJELOMNEGA ZAVAROVANJA
(1) Dodatno strojelomno zavarovanje krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov in sicer:
1) napake v konstrukciji, materialu ali izdelavi, kadar so stvari atestirane z veljavnim atestom v R Sloveniji,
2) neposrednega delovanja električnega toka (kratkega stika, atmosferske in druge preobremenitve električnega toka ipd.), pri vozilih na električni pogon,
3) razleta ali razpada zaradi delovanja sredobežne sile,
4) nadpritiska in podpritiska (implozije),
5) zatajitve varovalne naprave ali naprave za uravnavanje, kakor tudi naprave za samodejno upravljanje, ki je sestavni del vozila ali delovne naprave.
(2) Dodatno strojelomno zavarovanje se lahko sklene samo poleg zavarovanja avtomobilskega kaska vozila, v enakem obsegu.
9. člen - POSEBNE OBLIKE ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA
(1) Zavarovanje vozil za čas poskusnih voženj ter voženj in zadrževanja v skladiščih in trgovinah. Zavarujejo se lahko le nova motorna vozila v ograjenem in varovanem prostoru, izključno pred nevarnostmi avtomobilskega kaska. V kolikor je na polici posebej navedeno in je za to plačana premija je s tem zavarovanjem krita tudi škoda zaradi tatvine.
1) Zavarovalna premija se določi na podlagi števila vozil iz planov proizvodnje oziroma prodaje in nabave motornih vozil.
2) Če se zavarujejo še nedokončana vozila, se pri obračunu zavarovalne premije upošteva nabavna vrednost nedokončanega vozila, zavarovanje pa krije le škodo do višine vrednosti tega nedokončanega vozila.
3) To obliko zavarovanja je mogoče skleniti, če se zavarujejo vsa vozila na vožnjah oziroma v skladiščih.
4) Zavarovalnica krije nastalo škodo na vozilu, če ta nastane na oddaljenosti do 10 km od trgovine, kjer se prodajajo vozila ali do 10 km od skladišča, kjer so zavarovana vozila uskladiščena.
Ta oblika zavarovanja se vedno sklene z odbitno franšizo, ki se ob škodi upošteva za vsako vozilo posebej.
S tem zavarovanjem niso krite škode, ki nastanejo kot posledica toče, razen če je to na zavarovalni polici posebej dogovorjeno in je za to plačana premija.
(2) Zavarovanje vozil za čas dostave na lastnih oseh (per axe).
1) Zavarujejo se lahko le nova motorna vozila za nepretrgan čas dostave na lastnih oseh od nabavnega mesta (npr.: od tovarne do druge proizvodne organizacije, od mejnega prehoda R Slovenije do skladišča trgovskega ali drugega podjetja, od skladišča do skladišča, itd.) pred nevarnostmi avtomobilskega kaska. V kolikor je na polici posebej navedeno in je za to plačana premija je s tem zavarovanjem krita tudi škoda zaradi tatvine.
2) Za veljavnost kritja mora biti na polici določen čas zavarovanja in relacija.
Škodni dogodek je potrebno obvezno prijaviti policiji.
10. člen - ZAVAROVANJE VOZIL V POPRAVILU V AVTOMEHANIČNIH IN AVTOREMONTNIH DELAVNICAH TER DELAVNICAH ZA PRANJE IN PODMAZOVANJE
(1) Zavarujejo se tuja vozila, ki so bila sprejeta v popravilo v avtomehanično ali avtoremontno delavnico, kakor tudi v delavnico za pranje in podmazovanje vozil izključno pred nevarnostmi avtomobilskega kaska. V kolikor je na polici posebej navedeno in je za to plačana premija, je s tem zavarovanjem krita tudi škoda zaradi tatvine.
(2) Kritje je podano:
1) za čas poskusnih in predajnih voženj do 10 km oddaljenosti od delavnice,
2) za čas voženj v območju delavnice,
3) za škode, ki bi nastale na vozilu, ko se na njem neposredno in strokovno izvajajo popravila ali ga perejo oziroma podmazujejo, vključno s škodami, ki bi nastale zaradi padca vozila z dvigala.
(3) Ob plačilu dodatne premije po vsakokratnem veljavnem premijskem ceniku se kritje na območju delavnice (zgradbe s pripadajočim zemljiščem/parkiriščem, namenjeno opravljanju dejavnosti delavnice) razširi na:
1) škode na vozilih za čas mirovanja,
2) škode na vozilih, ki so v lasti vsakokratnega lastnika ali najemnika delavnice, namenjena opravljanju dejavnosti.
(4) S tem zavarovanjem so krite škode na serijsko vgrajeni opremi vozil, ki jo proizvajalec izroča ob prodaji določenega tipa vozila.
(5) S tem zavarovanjem niso krite škode:
1) zaradi nestrokovno opravljenih popravil, pranja ali podmazovanja vozila,
2) na dodatni opremi,
3) ki nastanejo kot posledica toče, razen če je to na zavarovalni polici posebej dogovorjeno in je za to plačana premija,
4) zaradi tatvine delov vozil,
5) kakor tudi ne obratovalne škode na vozilu,
6) prav tako niso krite lepotne škode (sledi pralnih ščetk) na avtolaku nastale pri pranju z gibljivimi pralnimi ščetkami.
(6) Tovrstne škode lahko uveljavlja le vsakokratni lastnik ali najemnik (zavarovanec) avtomehanične, avtoremontne ali delavnice za pranje in podmazovanje.
(7) Ta oblika zavarovanja se vedno sklene z odbitno franšizo, ki se ob škodi upošteva za vsako vozilo posebej.
11. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ne določajo ti pogoji, zlasti pa ne:
1) poškodovanja ali uničenja motorja in drugih delov vozila zaradi izgube hladilne tekočine, pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala iz kateregakoli vzroka (nadaljnja posledična škoda),
2) škode, ki jo povzroči tovor, razen v primeru prometne nesreče,
3) škode, ki jo povzroči lastni tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen, če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno napravo vozilo poškoduje ali prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve vozila,
4) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo,
5) škode, ki nastane kot posledica zaradi kršitve zakonskih predpisov (npr.: o registraciji vozil, tehnični brezhibnosti vozil, o ustrezni opremi vozil, ipd.) ter predpisov tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov,
6) škode, ki nastane pri prevozu z drugim vozilom po kopnem, rekah, jezerih in morju, razen pri prevozu s splavom ali trajektom v R Sloveniji in Hrvaški ter pri prevozu poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila,
7) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravljenem popravilu,
8) škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij, sabotaž, terorističnih dejanj, državljanske vojne, nemirov in zlonamernih dejanj v zvezi s temi dogodki,
9) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.),
10) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe (trganja, abrazije, erozije, kavitacije, trajne vibracije ipd.),
11) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana,
12) škode, ki nastanejo kot posredna ali neposredna posledica potresa,
13) škode, ki nastanejo kot posledica delovanja nadzvočnih zračnih plovil,
14) škode na pnevmatikah, ki so posledica blokiranja koles,
15) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in čuvanja zavarovanih stvari), razen stroškov za nujno potrebni čas čuvanja zavarovanih stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju, po predhodni odobritvi zavarovalnice,
16) lepotne poškodbe na vseh vrstah motornih vozil in škode nastale kot posledica normalne rabe motornega vozila,
17) vse škode na motornih kolesih, ki nastanejo, kadar motorno kolo upravlja oseba, ki ni navedena v zavarovalni polici,
18) pomanjkljivosti ali napake, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje,
19) montaže ali poskusnega obratovanja novih stvari,
20) škode, ki nastane v jamstvenem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno,
21) če gre za zamenjavo uporabnika oziroma lastnika zavarovane stvari (dajanje vozila v najem, v odplačno uporabo (npr. rent-a-car), v zastavo ipd).
(2) Pri zavarovanju tirnih vozil na električni pogon krije zavarovanje samo škodo zaradi neposrednega delovanja električnega toka. Škode zaradi ostalih nevarnosti strojelomnega zavarovanja na teh vozilih niso krite.
(3) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije škode, ko je bilo vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le v
primeru, ko se le ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja od trenutka prispetja na zbirno mesto do trenutka ponovnega prevzema vozila.
(4) V kolikor za povečani rizik ni plačana ustrezna zavarovalna premija ima zavarovalnica pravico znižati zavarovalnino v razmerju med zavarovalno premijo, ki je bila plačana in premijo, ki bi ji morala biti plačana.
(5) Kritje ni podano, če zavarovanec ni ravnal v skladu s 5. odstavkom 40. člena teh pogojev.
12. člen - KLAVZULA O IZKLJUČITVI TERORISTIČNIH DEJANJ
1. Ne glede na druge določbe te zavarovalne pogodbe ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.
2. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
3. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
13. člen - IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovalno kritje ni podano ter zavarovalnica ne plača zavarovalnine:
1) če vozilo upravlja oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja, razen v primeru, ko vozilo upravlja vozniški kandidat pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh zakonitih predpisov, ki urejajo ta pouk. Šteje se, da je voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja tudi, ko vozilo upravlja v času, za katerega mu je bilo to dovoljenje uradno odvzeto, izrečena prepoved vožnje motornega vozila ali prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,
2) če ima voznik vozila v organizmu več alkohola kot to dovoljuje veljavna prometna zakonodaja ali če je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
Domneva se, da je voznik ob nezgodi pod vplivom alkohola, ko izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:
- če ima v krvi več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi oziroma več kot 0 grama, če gre za voznika začetnika ali poklicnega voznika kot ga določa zakon oziroma če gre za osebo, ki mu zakon ne dovoljuje imeti kakršno koli količino alkohola v krvi,
- če ima v izdihanem zraku več kot 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka oziroma več kot 0 miligrama, če gre za voznika začetnika ali poklicnega voznika kot ga določa zakon oziroma če gre za osebo, ki mu zakon ne dovoljuje imeti kakršno koli količino alkohola v krvi,
- če ne glede na količino alkohola v krvi kaže znake alkoholiziranosti, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu;
- če neposredno po nesreči uživa alkohol,
- če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti,
- šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil možnosti ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti, če ni takoj po nesreči obvestil policije oziroma če policiji ni omogočil ogleda kraja nesreče,
- če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu več alkohola kot je dovoljeno, in se z njim voznik ne strinja, a sam ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo neposredno po preizkusu ali prometni nezgodi natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, če odvzem krvi ne ogroža njegovega zdravja (hemofilija).
Domneva alkoholiziranosti velja in se upošteva ne glede na vzročno zvezo med stopnjo alkoholiziranosti in nastankom prometne nesreče.
3) Če je v času prometne nesreče kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom mamil ali drugih narkotikov. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil ali drugih narkotikov:
- če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmedenosti zaradi uporabe mamil ali drugih narkotikov,
- če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil ali drugih narkotikov v telesu ob nesreči. Šteje se tudi, da se je zavarovanec izmaknil preiskavi, če ni takoj po nesreči obvestil policije oziroma če policiji ni omogočil ogleda kraja nesreče.
4) če je škoda povzročena z naklepom zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila;
5) če se ugotovi, da škoda ni nastala na način in v obsegu kot ga je zavarovanec opisal v prijavi škode.
(2) Zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice ne glede na to, ali je nastanek škode v vzročni zvezi z voznikovo kršitvijo 1., 2., in 3. točke (1) odstavka tega člena.
(3) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:
1) zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom, z izposojanjem vozil ali dajanjem v najem, če je škodo povzročil voznik pod vplivom alkohola ali mamil, s tem, da je voznik dolžan izplačano zavarovalnino vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu,
2) ki ga povzroči voznik pod vplivom alkohola ali mamil na vozilu zavarovanca pri službeni vožnji, s tem, da mora voznik vrniti zavarovalnici celotno izplačano zavarovalnino.
(4) Šteje se, da zavarovanec ni dokazal zavarovalnega primera, če ne izpolni svojih obveznosti, ki izhajajo iz 35. člena pogojev
14. člen - VREDNOSTNA OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE
(1) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi avtomobilskega kaska ter za zavarovanje vozil in delovnih naprav pred nevarnostmi dodatnega strojelomnega zavarovanja se upošteva nabavna vrednost novega vozila (zbirka podatkov eurotax GLASS`S) z vso dodatno opremo, ki je v vozilu na dan sklenitve zavarovanja oziroma jo na podlagi ponudbe določi strokovna služba zavarovalnice. Za vsako naslednje zavarovalno leto se upošteva nabavna vrednost novega vozila z vso dodatno opremo, ki je v vozilu.
Za določitev vrednosti dodatne opreme iz prejšnjega odstavka se vzame nova nabavna vrednost dodatne opreme. Šteje se, da je v vozilu zavarovana samo tista dodatna oprema, ki se ob sklenitvi zavarovanja na zavarovalni polici posebej navede.
(2) Nabavno vrednost novega vozila določi zavarovalnica na podlagi svojih meril in v skladu z veljavnimi tržnimi standardi - zbirka podatkov eurotax GLASS`S. Nabavna vrednost novega vozila je praviloma prodajna cena takega vozila v R Sloveniji, ki zajema vse stroške prodaje. S stroški prodaje so mišljeni davki in prevozni (transportni) stroški ter stroški carin in uvoznih dajatev, brez morebitnih popustov.
(3) Če se v tujini nabavljeno vozilo uporablja samo v tujini, je nabavna vrednost novega vozila vrednost tega vozila v državi, v kateri se vozilo zadržuje oziroma vrednost v državi, kjer je bilo nabavljeno.
(4) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.
(5) Za vozila muzejske vrednosti, trofejna vozila, vozila, sestavljena iz delov dveh ali več vozil in podobno, se določa zavarovalna premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne more biti višja od njihove tržne vrednosti, to zavarovalno vsoto pa določi strokovna služba zavarovalnice.
(6) Za vozila posebej prirejena za dirke, rally ali hitrostne preizkušnje, se določa zavarovalna vrednost na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote, ki pa ne sme biti nižja od novo nabavne vrednosti na dan sklenitve zavarovanja za serijsko vozilo, ki je podlaga za prirejeno vozilo, ta zavarovanja pa se lahko sklenejo le s pisnim soglasjem strokovne službe zavarovalnice.
(7) Za vozila, ki se zavarujejo proti nevarnostim delnega avtomobilskega kaska, za vozila v popravilu v avtomehaničnih delavnicah in delavnicah za pranje in podmazovanje ter za vozila s preizkusnimi tablicami pri posamičnih zavarovanjih avtomobilskega kaska, je zavarovalna premija določena z veljavnim cenikom zavarovalnice.
(8) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje reklamnih napisov in drugih stvari v vozilih pred nevarnostmi avtomobilskega kaska se upošteva nabavna vrednost novega vozila na dan sklenitve zavarovanja. Na ta način se določa tudi zavarovalna vsota za dodatno strojelomno zavarovanje delovnih naprav na vozilih, klima naprav v avtobusih, radijskih in radarskih naprav v vozilih. Za zavarovanje teh stvari se določa zavarovalna vsota za vsak predmet posebej.
15. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI (ODBITNA FRANŠIZA)
(1) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi (odbitna franšiza), zavarovalnica ne povrne škode, ki je manjša od dogovorjene odbitne franšize. Če pa je škoda višja, se od nje odbije dogovorjena odbitna franšiza.
(2) Za odbitno franšizo se je mogoče dogovoriti pri zavarovanju vozil pred nevarnostmi avtomobilskega kaska, pri tistih kombinacijah delnega avtomobilskega kaska, ki jo predvidevajo ter pri zavarovanju vozil in delovnih naprav pred nevarnostmi dodatnega strojelomnega zavarovanja.
(3) Pri zavarovanju avtomobilskega kaska se dogovorjena odbitna franšiza upošteva v primerih zavarovanih nevarnosti navedenih v 4. členu v točkah: 1.1, 1.2, 2.3, 3.4, 4.1, navedenih nevarnosti v 8. členu in v 1.tč., 9.čl. za zavarovane nevarnosti kot so le-te opredeljene v 4. členu vključno s točko 2.2.
(4) Pri zavarovanju delnega avtomobilskega kaska se dogovorjena odbitna franšiza ne upošteva v naslednjih primerih:
1) pri kombinacijah D+, E+ in J+ takrat, ko se sanacija škode izvede s popravilom poškodovanega dela;
2) kadar se škoda obračuna po sistemu pavšala;
3) ko stranka soglaša z izborom servisa s strani zavarovalnice in se sanacija škode izvede z menjavo poškodovanega dela z kvalitativno enakovrednim rezervnim delom, se pri D+, E+ in J+ odbitna franšiza ne upošteva (razen pri vetrobranskih steklih);
4) ko stranka soglaša z izborom servisa s strani zavarovalnice in se sanacija škode izvede z menjavo poškodovanega dela z originalnimi rezervnimi deli in so ti obračunani po cenah, ki veljajo za kvalitativno enakovredne dele, določene v pogodbi med izvajalcem popravila in Zavarovalnico Sava d.d., se pri D+, E+ in J+ odbitna franšiza ne upošteva (razen pri vetrobranskih steklih).
Kadar je poškodovanih več delov vozila, se franšiza ne upošteva, če se celotno popravilo izvede na enega ali več zgoraj navedenih načinov.
16. člen - UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:
1) uničenja ali tatvine stvari - po vrednosti zavarovane stvari na dan škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.
Pri ugotavljanju višine škode se upošteva novo nabavna vrednost predmeta zavarovanja, zmanjšana za izgubo vrednosti.
Izgubljena vrednost se ugotavlja na podlagi starosti zavarovane stvari, izrabljenosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja zavarovane stvari, načina uporabe, spremembe modela in števila prejšnjih lastnikov kot tudi cene, ki jo na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje;
2) poškodovanja zavarovane stvari (delna škoda) - po višini stroškov popravila. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza. Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov se lahko odbije znesek v višini obrabe. Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovane stvari ni mogoče popraviti. Zavarovalnica plača pri delnih škodah popravilo poškodovanih delov, če to ni možno, se poškodovane dele zamenja z novimi. Če stroški popravila na dan ugotavljanja višine škode dosegajo 70% vrednosti vozila, se višina škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari, z upoštevanjem rešenih delov. Na isti način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.
Vozila je možno popravljati samo v R Sloveniji. Le s predhodnim pisnim soglasjem strokovne službe zavarovalnice, je možno popravilo vozila tudi v tujini;
(2) ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in po stanju stvari na dan ugotavljanja škode,
(3) če pri zavarovalnem primeru tatvine zavarovano stvar najdejo pred izplačilom škode, je zavarovanec dolžan to stvar prevzeti.
Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena.
Če zavarovana stvar ni najdena, se škoda obračuna, kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če zavarovano stvar pozneje najdejo, jo zavarovanec lahko prevzame za ocenjeno vrednost.
Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar s posredovanjem zavarovalnice, skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno doseženo s prodajo, sicer je odgovoren zavarovalnici za škodo, ki je s tem nastala.
Kupnina v tem primeru pripada zavarovalnici.
(4) Pri ugotavljanju škode na vozilu je potrebno upoštevati škodo zaradi:
1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastalo pri njegovem reševanju,
2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd., pri gašenju požara,
3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju,
4) izginitve stvari, ki so sestavni del vozila.
(5) Če se ugotovi, da je bila ob sklenitvi zavarovanja vrednost zavarovanega predmeta višja od zavarovalne vsote, se ob zavarovalnem primeru zavarovalnina sorazmerno zmanjša.
17. člen - STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM
(1) Zavarovanje krije tudi stroške:
1) vleke ali prevoza poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali ob soglasju zavarovalnice tudi dokončna popravila,
2) vleke ali prevoza ostankov uničenega vozila, če je to storjeno po nalogu zavarovalnice in odvoza ostankov zavarovanega vozila do najbližjega odlagališča.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov:
1) za odstranitev in zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi),
2) reševanja vozila, če ni bilo zavarovalnega primera,
3) za odvoz tovora,
4) čiščenja kraja nesreče.
18. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Zavarovalnica plača za zavarovana vozila in delovne naprave ugotovljeno škodo do višine določene s pogoji zavarovalne pogodbe.
(2) Ugotovljeno škodo na reklamnih napisih in drugih stvareh, kakor tudi škodo na vozilih posebej prirejenih za dirke, rally in hitrostne preizkušnje ter na vozilih muzejske vrednosti in podobnih, plača zavarovalnica v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.
Če je dogovorjena zavarovalna vsota višja od dejanske vrednosti, se plača dejanska vrednost zavarovane stvari.
(3) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom, vendar tako, da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica pa plača stroške tudi preko vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.
(4) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjena odbitna franšiza, se dajatev zavarovalnice zniža za dogovorjeni znesek odbitne franšize.
(5) Pri zavarovalnem primeru tatvine je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino, ko so podani vsi pogoji za izplačilo (temelj in višina škode). Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah 4. točke 16. člena teh pogojev.
(6) Zavarovalnica izplača obračunano zavarovalnino oziroma njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh po tem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višine svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).
(7) V primeru zavarovalnega primera tatvine vozila je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino, ko od zavarovanca prejme overjeno poravnavo.
19. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA
(1) Pri zavarovanju avtomobilskega kaska vseh vrst vozil in pri zavarovanju avtomobilskega kaska z dodatnim strojelomnim zavarovanjem, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska, se določa zavarovalna premija za vsako vozilo posebej, upoštevajoč tudi pretekli čas trajanja zavarovanja brez zavarovalnega primera in število zavarovalnih primerov v preteklem zavarovalnem letu.
Zavarovanje avtomobilskega kaska, razširjeno z dodatnim strojelomnim zavarovanjem, predstavlja celoto. Na določanje zavarovalne premije glede na škodno dogajanje enako vplivajo zavarovalni primeri, nastali zaradi zavarovanih nevarnosti avtomobilskega kaska ali zaradi zavarovanih nevarnosti dodatnega strojelomnega zavarovanja.
(2) Pri zavarovancih, ki zavarujejo 10 ali več vozil katerekoli vrste na katerikoli način in obseg, ter pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska, se določi zavarovalna premija za vsa vozila in vse druge zavarovane stvari po teh pogojih, upoštevajoč tudi razmerje med likvidiranimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih.
Razmerje med likvidiranimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo po predhodnem odstavku, se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija likvidiranih odškodnin in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom, za katerega se ugotavlja bonus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi gibanja cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v razdobju, za katerega se ugotavlja bonus.
(3) Pri zavarovalnih pogodbah - Dolgoročno avtomobilsko zavarovanje za leasing hiše, se škodno dogajanje ne upošteva.
20. člen - NAČIN DOLOČANJA PREMIJSKIH RAZREDOV
Premijski razredi | |||||||||||||||||||
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
Delež izhodiščne zavarovalne premije v odstotkih | |||||||||||||||||||
50 | 50 | 50 | 50 | 55 | 60 | 65 | 70 | 75 | 80 | 85 | 90 | 95 | 100 | 110 | 120 | 135 | 150 | 170 | 200 |
(1) Zavarovanci so razvrščeni v premijske razrede, od 1. do 20., v katere se razvrstijo na podlagi števila škod v preteklem obdobju.
(2) Vsako novo zavarovanje se uvrsti v 14. premijski razred. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil za isto vrsto vozila prvič oziroma po prekinitvi petih let.
(3) Vsako zavarovalno leto brez škode, pomeni za zavarovanca uvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu.
(4) Vsaka prijavljena ali izplačana škoda v zavarovalnem letu pomeni za zavarovanca razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu.
(5) Zavarovancu, ki bi bil v naslednjem zavarovalnem letu zaradi škod razvrščen v premijski razred 15 ali več, se ob škodi obračuna obvezna odbitna franšiza. Višina obvezne odbitne franšize je enaka razliki med zneskom izhodiščne premije v doseženem premijskem razredu in zneskom izhodiščne premije v premijskem razredu 14 oziroma zneskom izhodiščne premije v predhodnem premijskem razredu. Pri obnovi zavarovanja se zavarovanca uvrsti v ustrezni malusni razred, vendar se mu obračuna 100% (temeljna) premija vse dotlej, dokler ne doseže uvrstitev v prvi bonusni razred (premijski razred 13).
(6) V obdobju veljavnosti sklenjenih zavarovalnih pogodb - Dolgoročno avtomobilsko zavarovanje za leasing hiše, se bonus oziroma malus ne upošteva, kot tudi ne škodno dogajanje.
V kolikor pogodbene stranke v obdobju veljavnosti sklenjenih zavarovalnih pogodb - Dolgoročno avtomobilsko zavarovanje za leasing hiše niso prijavile škodnega primera ter ob hkratnem pogoju, da ostanejo zavarovanci Zavarovalnice Sava d.d., se jim v primeru nadaljnje sklenitve zavarovalnih pogodb, ki niso sklenjene preko Dolgoročnega avtomobilskega zavarovanja za leasing hiše, prizna bonus (za vsako zavarovalno leto sklenjenega zavarovanja preko Dolgoročnega avtomobilskega zavarovanja za leasing hiše za en premijski razred nižje, pod pogojem, da v celotnem obdobju veljavnosti sklenjenih zavarovanj preko Dolgoročnega avtomobilskega zavarovanja za leasing hiše ni bila prijavljena škoda). V kolikor pa želi zavarovanec uveljaviti tudi predhodno pridobljen bonus, mora o tem dostaviti ustrezna dokazila.
Ob prijavljeni škodi, v obdobju veljavnosti sklenjenih zavarovalnih pogodb - Dolgoročno avtomobilsko zavarovanje za leasing hiše se zavarovalna premija po obdobju veljavnosti sklenjenih zavarovalnih pogodb določi enako kot za novo zavarovanje (premijski razred 14). V kolikor pa želi zavarovanec uveljaviti predhodno pridobljen bonus, katerega je pridobil že pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb Dolgoročno avtomobilsko zavarovanje za leasing hiše, mora o tem dostaviti ustrezna dokazila.
21. člen - OSTALE DOLOČBE O PREMIJSKIH RAZREDIH, KOMERCIALNI POPUST
(1) Za določanje zavarovalne premije veljajo te določbe:
1) škoda, ki je prijavljena na podlagi zavarovanja avtomobilskega kaska in je nastala zaradi ene od zavarovanih nevarnosti, navedenih v 4. členu ne vpliva na bonus, razen zavarovanih nevarnosti navedenih v 4. členu v točkah: 1.1, 1.2, 2.3, 3.4, 4.1 in navedenih nevarnosti v 8. členu.
2) pri prenosu lastninske pravice vozila na zakonca ali izven zakonskega partnerja, ki z zavarovancem živi v skupnem gospodinjstvu, se tudi pravica do doseženega premijskega razreda lahko prenese na zakonca oziroma izven zakonskega partnerja, ki z zavarovancem živi v skupnem gospodinjstvu,
3) zavarovancu, ki je prvič zavaroval vozilo za razdobje, krajše od enega leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem razdobju ne upošteva kot podlaga za pridobitev bonusa, tudi če v tem času ni prijavil škode,
4) po prekinitvi zavarovanja pred potekom zavarovalnega leta, ki ni trajala več kot 5 let, ima zavarovanec pravico do bonusa v višini, kot pred prekinitvijo.
Če je bilo zavarovanje prekinjeno po poteku zavarovalnega leta, ima zavarovanec pravico do bonusa, če prekinitev ni trajala več kot 5 let. To pravico ima zavarovanec, če v preteklem zavarovalnem razdobju ali med prekinitvijo ni prijavil škode. Višina bonusa se določi v tem primeru tako, kot da zavarovanje ni bilo prekinjeno.
Če zavarovanec po prekinitvi zavarovanja zavaruje drugo vozilo iste vrste, lahko pri tem uveljavi pridobljeno pravico do bonusa skladno z določbami te točke, s tem, da se bonus obračuna od premije za novo vozilo,
5) pri prodaji vozila se pravica do bonusa ne prenaša na novega lastnika vozila,
6) pri zamenjavi zavarovalnice lahko zavarovanec uveljavlja pridobljeno pravico do doseženega premijskega razreda, ki se mu obračuna po določilih teh pogojev, če predloži pisno potrdilo prejšnje zavarovalnice o dotedanjem trajanju zavarovanja vozila in o škodnem dogajanju.
(2) Za določanje zavarovalne premije pri zavarovancih z 10 in več zavarovanimi vozili veljajo določbe v skladu s premijskim cenikom (velja tudi pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska).
1) Bonus določen po določbah teh pogojev, se upošteva tudi pri obračunu zavarovalne premije za vozila, ki jih zavarovanec nabavi v tekočem zavarovalnem letu.
2) Pri prekinitvi zavarovanja za vsa zavarovana vozila in ponovni sklenitvi tega zavarovanja, ki ga prekine oziroma sklene zavarovanec, se obračuna bonus po določbah teh pogojev na podlagi razmerja med likvidiranimi zavarovalninami in plačano premijo za zadnja tri koledarska leta trajanja zavarovanja.
Če je prekinitev daljša od treh let, se obračuna zavarovalna premija brez bonusa.
3) Določbe o določanju zavarovalne premije z upoštevanjem razmerja med likvidiranimi zavarovalninami in plačano premijo se uporabljajo za poslovni sektor, pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska.
4) Zavarovanec in zavarovalnica lahko zahtevata ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije ob koncu naslednjega zavarovalnega leta, če kasneje ugotovita, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o zavarovalnih primerih oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med likvidiranimi zavarovalninami in plačano premijo.
5) Znesek likvidiranih zavarovalnin, ki se primerja s plačano zavarovalno premijo, je potrebno pred izračunavanjem tega razmerja znižati za znesek plačanih regresov, ki se nanašajo na likvidirane zavarovalnine iz zavarovanj avtomobilskega kaska.
(3) Šteje se, da škoda ni bila prijavljena, če je bila v 3 letih likvidirana brez izplačila zavarovalnine ali je bila v celoti regresirana.
(4) V kolikor se v primeru priznanega komercialnega popusta pri sklenitvi zavarovalne police kasneje ugotovi, da za predhodno zavarovalno polico (predpolico) ni bil upoštevan utemeljen odškodninski zahtevek, zaradi katerega se zavarovanec v naslednjem zavarovalnem letu/obdobju razvrsti za tri premijske razrede višje (malus), mora zavarovalec/zavarovanec priznan komercialni popust zavarovalnici v roku 8. dneh po pozivu v celoti povrniti.
III. SPLOŠNE DOLOČBE
22. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko zavarovalno polico podpišeta obe pogodbeni stranki.
23. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku
24. ure tistega dne, ko je premija plačana, razen za poslovni sektor.
(2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta (velja samo za poslovni sektor).
(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 1 do treh let, sme vsaka stranka z odpovednim rokom treh mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(6) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino le, če je bila znotraj respiro roka plačana celotna zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto.
24. člen - ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na območju (Slovenije) (Evrope) v geografskem smislu, če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače.
(2) Za vozila podjetij in drugih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju gradbenih, montažnih, raziskovalnih in podobnih del zunaj meja Republike Slovenije, se določa premija po posebnih določbah premijskega sistema.
25. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če ob sklenitvi oz dospetju ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino. Če je dogovorjeno obročno plačevanje premije, se mora prvi obrok plačati ob sklenitvi pogodbe oz. ob dospetju plačila. Ne plačani, a že zapadli zneski premije so razlog za prenehanje zavarovalnega kritja v skladu z 937. členom Obligacijskega zakonika.
(3) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(5) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
26. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
(4) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
(5) V primeru, če zavarovalna premija ni plačana ob njeni zapadlosti, je zavarovalec dolžan zavarovalnici povrniti tudi vse stroške, povezane z izterjavo premije.
(6) Poleg gotovinskih transakcij se kot običajen način zapiranja terjatev šteje tudi poplačilo obveznosti preko verižnih kompenzacij, asignacij, cesij in drugih sorodnih pravnih poslov.
27. člen - ODSVOJITEV ZAVAROVANE STVARI
(1) Pri zamenjavi uporabnika oziroma lastnika zavarovane stvari zavarovanje preneha ob 24. uri istega dne, ko novi uporabnik oziroma lastnik prevzame zavarovano stvar. Šteje se, da gre za zamenjavo uporabnika oziroma lastnika zavarovane stvari tudi v primeru dajanja vozila v najem, v odplačno uporabo (npr. rent-a-car), v zastavo ipd.
(2) Zavarovanec ima pravico terjati povračilo zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi tedaj, če je z eno polico zavarovanih več stvari.
(4) Pri dedovanju se zavarovalno razmerje ne spremeni.
28. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom zavarovalnega kritja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.
(2) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je bila stvar uničena ali je izginila zaradi nezavarovane nevarnosti, kakor tudi, če je bila popolna škoda krita na podlagi zavarovanja odgovornosti povzročitelja škode. Neuporabljeni čas zavarovanja se računa od dneva uničenja zavarovane stvari oziroma od dneva prejema pisnega zahtevka zavarovanca za povračilo premije. Zavarovanec ima pravico terjati povračilo premije, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera.
(3) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je bila ali bo izplačana zavarovalnina zaradi zavarovane nevarnosti.
(4) Zavarovalnica lahko na zahtevo zavarovanca vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja tudi v primeru, če zavarovanec vozilo odjavi pri pristojnem prometnem organu in preda registrske tablice. Zavarovanec ima pravico terjati povračilo premije, če v tem zavarovalnem letu ni bilo zavarovalnega primera.
(5) V drugih primerih prenehanja zavarovanja pred koncem dobe, za katero je plačana premija pripada zavarovalnici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje.
(6) Povračilo premije na zahtevo zavarovanca se lahko opravi na podlagi predložitve izvirne police in pisnih dokazil o izpolnitvi pogojev za povračilo premije.
29. člen - XXXXXXXXXXXX XXXXX
(1) Xxxxxxxxxxxx osebe so osebe, katerim je zavarovanec, ki ni pravna oseba, prepustil v upravljanje zavarovano vozilo.
(2) V kolikor upravlja z zavarovanim vozilom oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu, se šteje, da ji ga je ta prepustil v upravljanje, če se ne dokaže nasprotno.
(3) Sozavarovani so tudi najemniki in zakupniki, katerim zavarovanec, ki se poslovno ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem vozil v zakup, prepustijo upravljanje zavarovanega vozila, od njih pooblaščenim voznikom.
(4) Vednost in ravnanje sozavarovane osebe se šteje kot vednost in ravnanje zavarovanca.
30. člen - ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun sklene zavarovalec v svojem imenu in na tuj račun ali na račun tistega katerega se zavarovanje tiče. Zavarovalec mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
31. člen - VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovalec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob uveljavljanju odškodninskega zahtevka (škodi) obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
32. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovanec/zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svojega imena oziroma imena podjetja v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovanec/zavarovalec spremenil naslov stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svoje ime, oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovancu/zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova stanovanja oziroma sedeža podjetja ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime oziroma ime podjetja.
33. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi pisno obvestiti zavarovalca.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30. dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. V tem primeru zavarovalna pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta/obdobja.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe v roku iz 2. odstavka tega člena, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta/obdobja spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavarovalnim letom spremeni premija zaradi spremembe tiste vrednosti vozil, ki služi kot vrednostna osnova za določitev premije. V tem primeru je zavarovalec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.
34. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
35. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnjo nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice,
2) najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih 3 dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost. Ob prijavi mora predložiti original zavarovalne police,
3) o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi in splošnimi pogoji, predvsem pa o zavarovalnih primerih nastalih zaradi požara, eksplozije, tatvine, vlomske tatvine, ropa, zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru; v primeru prometne nesreče je potrebno obvestiti policijo v skladu z določili veljavne prometne zakonodaje,
4) zavarovanec je dolžan v primeru tatvine, vlomske in roparske tatvine, ob prijavi škode predložiti zavarovalnici vse originalne in rezervne ključe vozila, prometno dovoljenje, homologacijsko potrdilo, račun o nakupu vozila, carinsko deklaracijo (v primeru, ko je bilo vozilo uvoženo) ter druge dokumente, potrebne za likvidacijo škode.
V primeru izgube ali tatvine ključev vozila je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico in zamenjati vse vložke ključavnic, sicer ima zavarovalnica v primeru tatvine pravico odkloniti izplačilo zavarovalnine,
5) ne sme spreminjati stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu, oziroma da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti pristojni organ za notranje zadeve, to tudi storil.
Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.
36. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
Obračun zavarovalnine se opravi na podlagi ugotovitve in ocenitve škode:
(1) Po pisnem prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v 3 dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.
(2) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja neodvisni strokovnjak (izvedenec).
(3) Pogodbeni stranki v pisni obliki, imenujeta izvedenca, ki ni v delovnem razmerju z zavarovalnico ali zavarovancem, da poda dokončno mnenje, ki je za obe stranki obvezujoče.
(4) Vsaka stranka nosi polovico stroškov za izvedenca.
37. člen - PREPUSTITEV POŠKODOVANIH DELOV
Zavarovalnica postane lastnik poškodovanih delov, za katere je plačala zamenjavo, lahko pa se tej pravici s pisno izjavo tudi odreče. Pisna izjava mora biti navedena na cenilnem zapisniku ali pa na zapisniku ekvivalentnem dokumentu.
Zavarovanec je dolžan poškodovane dele, katerih lastnica je postala zavarovalnica, dostaviti na mesto, ki ga določi zavarovalnica.
Če zavarovanec poškodovanih delov ne dostavi na mesto, ki ga je določila zavarovalnica, lahko zavarovalnica zmanjša zavarovalnino za znesek, ki ustreza nabavni vrednosti vgrajenih nadomestnih novih delov, vendar v nobenem primeru ne manj kot za 10% nabavne vrednosti teh novih delov.
38. člen – IZBIRA IZVAJALCA
Zavarovalnica izbere servis, na katerem se bo ob nastanku zavarovalnega primera sanirala škoda.
Glede na okoliščine primera, se lahko izjemoma ta pravica prenese na zavarovanca, lastnika vozila.
39. člen - IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, da določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
40. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru iz kasko zavarovanja ali iz kombinacij delnega kasko zavarovanja, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje brez sprememb.
(2) Po zavarovalnem primeru iz naslova kasko zavarovanja pri katerem je bilo vozilo uničeno (totalna škoda), zavarovalno razmerje preneha. Vračilo neizkoriščenega dela premije se lahko obračuna za ostale rizike na polici, razen za kombinacijo T, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo iz tega naslova zavarovalnega primera.
(3) Po zavarovalnem primeru iz delne kombinacije kasko zavarovanja (kombinacija T), pri katerem je bilo vozilo ukradeno, zavarovalno razmerje preneha. Vračilo neizkoriščenega dela premije se lahko obračuna za ostale rizike delnega kasko zavarovanja na polici, razen za kasko zavarovanje, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo iz tega naslova zavarovalnega primera.
(4) Po zavarovalnem primeru iz naslova delnega kasko zavarovanja pri katerem je bilo vozilo uničeno (totalna škoda), zavarovalno razmerje preneha. Vračilo neizkoriščenega dela premije se lahko obračuna za ostale rizike na polici, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo iz tega naslova zavarovalnega primera.
(5) Če zavarovanec po zavarovalnem primeru v katerem je bilo vozilo uničeno (totalna škoda) vozilo popravi in želi ponovno skleniti kasko zavarovanje ali delno kasko zavarovanje, mora vozilo pregledati cenilec zavarovalnice in podati pisno soglasje, ki je priloga k novo sklenjeni zavarovalni polici.
41. člen - UVELJAVLJANJE ZAVAROVALNINE IN ODŠKODNINSKIH ZAHTEVKOV
(1) Zavarovanec praviloma sam uveljavlja zavarovalnino in odškodninskih zahtevkov. V kolikor uveljavlja zavarovalnino s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika, ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku. V navedenih primerih zavarovalnica ne krije stroškov zastopanja.
V spornih primerih, ko zavarovanca zastopa odvetnik, krije zavarovalnica stroške zastopanja le v sorazmerju z uspešnostjo zavarovančevega zahtevka.
Zavarovalnica ni dolžna kriti stroškov zastopanja oškodovanca pri uveljavljanju materialne škode, razen:
1. kadar je oškodovanec tuja fizična ali pravna oseba,
2. kadar je škodni primer sporen, to je pri pritožbeni komisiji pri zavarovalnici, mediaciji ter pri uveljavljanju zahtevkov preko sodišča, in sicer, ko pritožbena komisija v celoti ugodi pritožbi ali sodišče oziroma mediator naloži plačilo stroškov zavarovalnici.
(2) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.
42. člen - ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
43. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH IN POSEBNIH POGOJEV
Posebni pogoji zavarovanja veljajo vedno skupaj s Splošnimi pogoji zavarovanja. Splošni pogoji zavarovanja veljajo le, če niso v nasprotju s posebnimi pogoji pri posameznih vrstah zavarovanj.
44. člen - UPORABA ZAKONA
Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
45. člen - PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna Pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
(3) Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
46. člen - PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku
organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična
47. člen - INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
TSP- teritorialna segmentacija premije: je diferencirana premija posamezne delne kombinacije, ki se določi po kriteriju poštne številke v okviru PE. Na podlagi vnosa vseh podatkov o zavarovancu oziroma uporabniku, se prizna popust ali se obračuna doplačilo na osnovno premijo posamezne delne kombinacije.
ZAVAROVANE NEVARNOSTI PRI KASKO ZAVAROVANJU | PREMIUM KASKO PAKET | OSNOVNI KASKO | DELNI KASKO |
PROMETNA NESREČA prevrnitev; trčenje; udarec; zdrs s ceste; strmoglavljenje | ✓ | ✓ | ³ |
DELOVANJE NARAVNIH SIL vihar; toča; snežni plaz; padec snega oz. ledenih sveč s strehe; strela; padec; poplave, hudourniške ali visoke vode; | ✓ | ✓ | ³ |
POŽAR ogenj, ki uničuje in povzroča škodo; nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje; eksplozija (razen jedrska); padec zrakoplova ali druge letalne naprave; | ✓ | ✓ | ³ |
POŠKODOVANJE VOZILA Padec ali udarec nekega predmeta; zlonamerna ali objestna dejanja tretjih oseb; manifestacije in demonstracije; poškodovanje vozila zaradi domačih živali, divjadi in glodavcev; poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči; namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh; | ✓ | ✓ | ³ |
AXA ASSISTANCE pomoč na cesti (AXA POLNA ali AXA PLUS ali AXA-PREMIUM) | ✓ | ✓ | ³ |
Zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi | + | + | ³ |
BREZ TOČK stroški ponovnega opravljanja vozniškega izpita | + | + | ³ |
IZGUBA VREDNOSTI VOZILA izguba vrednosti vozila (samo do dve leti stara vozila) | + | + | ³ |
Kombinacija T Tatvina, vlomska in roparska tatvina vozila in delov vozila; | ✓ | + | ³ |
Kombinacija U tatvina ključev; tatvina registrske tablice; tatvina osebnih dokumentov; uničenje osebnih predmetov v primeru prometne nesreče; | ✓ | + | ³ |
kombinacija D in D+ neposreden dotik divjadi ali domače živali, ne pa tudi nadaljnja škoda; (pri kombinaciji D+ največ 3 škode); | ✓ | + | + |
kombinacija H in H+ škoda na parkirnem prostoru zaradi dotika ali trka neznanega vozila; (največ 3 škode); | ✓/+ | + | + |
kombinacija E in E+ razbitje in poškodovanje standardno vgrajenih stekel; (največ 3 škode); | ³ | + | + |
kombinacija J in J+ razbitje, poškodovanje in tatvina standardno vgrajenih stekel, svetlobnih teles in ogledal (največ 3 škode); | ✓/+ | + | + |
Kombinacija I najem nadomestnega vozila do 10 dni; | ✓/+ | + | + + |
Kombinacija I – PLUS najem nadomestnega vozila; | ✓/+ | + | |
Kombinacija I – PREMIUM Najem nadomestnega vozila do 4 dni (24 urna uporaba nadomestnega vozila); Pri okvari zavarovanega vozila je omejitev področje Slovenije in za zavarovana vozila do dopolnjenih 4 let starosti; | ✓/+ | ³ | ³ |
Legenda: ✓ – vključeno v zavarovanje + – dodatna kritja, po izbiri zavarovanca ³ - ni možno sklenit