PRILOGA

PRILOGA

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA, REPUBLIKA BOLGARIJA, ČEŠKA REPUBLIKA, KRALJEVINA DANSKA, ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA, REPUBLIKA ESTONIJA, HELENSKA REPUBLIKA, KRALJEVINA ŠPANIJA, FRANCOSKA REPUBLIKA, IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA, REPUBLIKA CIPER, REPUBLIKA LATVIJA, REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG, REPUBLIKA MADŽARSKA, REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA, REPUBLIKA AVSTRIJA, REPUBLIKA POLJSKA, PORTUGALSKA REPUBLIKA, ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA, SLOVAŠKA REPUBLIKA, REPUBLIKA FINSKA, KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

BOSNA IN HERCEGOVINA

na eni strani ter

na drugi strani STA SE –

OB UPOŠTEVANJU tesnih vezi med pogodbenicama in skupnih vrednot, njune želje po krepitvi teh vezi ter vzpostavitvi tesnega in trajnega odnosa na podlagi vzajemnosti in medsebojnega interesa, ki mora Bosni in Hercegovini omogočati nadaljnjo krepitev in razširitev odnosov s Skupnostjo;

OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope ter v okviru Pakta stabilnosti;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Evropske unije, da pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, Bosno in Hercegovino čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob upoštevanju statusa Bosne in Hercegovine kot potencialne kandidatke za članstvo v EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu Pogodba EU) in izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet junija 1993 ter pogojev v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

OB UPOŠTEVANJU evropskega partnerstva z Bosno in Hercegovino, ki določa prednostne naloge za ukrepanje, da se podprejo prizadevanja države pri približevanju k Evropski uniji;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v Bosni in Hercegovini kot tudi v regiji z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem,

sodelovanjem na več področjih, vključno s sodelovanjem v pravosodju in notranjih zadevah, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da krepita politične in gospodarske svoboščine kot podlage tega sporazuma, ter njune zaveze, da spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratična načela s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic polni uveljavitvi vseh načel in določb Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti Sklepne listine o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljnjem besedilu Helsinška sklepna listina), sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo, kot tudi izpolnjevanju obveznosti iz Daytonskega/Pariškega mirovnega sporazuma ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic načelom odprtega tržnega gospodarstva in pripravljenosti Skupnosti, da prispeva h gospodarskim reformam v Bosni in Hercegovini, ter zavezanosti pogodbenic načelom trajnostnega razvoja;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO, ter njihovi uporabi na pregleden in nediskriminacijski način;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ter ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti pogodbenic boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana

20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;

V PREPRIČANJU, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (v nadaljnjem besedilu „ta sporazum“) ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki sta odločilna dejavnika pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva Bosne in Hercegovine;

OB UPOŠTEVANJU zaveze Bosne in Hercegovine, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti in jo tudi učinkovito izvajala;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu Pogodba ES), zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvestita Bosne in Hercegovine, da sta postala zavezana kot del Skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi EU in

Pogodbi ES. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen navedenim pogodbam;

OB SKLICEVANJU na zagrebški vrh, na katerem se je pozvalo k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju;

OB SKLICEVANJU, da je solunski vrh okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana in poudaril možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi njihovega napredka pri procesu reform in zaslugah vsake posamezne zadevne države;

OB SKLICEVANJU na Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti, kot sredstvo za okrepitev sposobnosti regije za pridobivanje vlagateljev ter možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani.

2. Cilji te pridružitve so:

a) podpreti prizadevanja Bosne in Hercegovine za krepitev demokracije in pravne države;

b) prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Bosne in Hercegovine ter k stabilizaciji regije;

c) zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

d) podpreti prizadevanja Bosne in Hercegovine za vzpostavitev gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, tudi s približevanjem njene zakonodaje zakonodaji Skupnosti;

e) podpreti prizadevanja Bosne in Hercegovine za dokončen prehod v delujoče tržno gospodarstvo, za spodbujanje skladnih gospodarskih odnosov ter postopno vzpostavitev območja proste trgovine med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino;

f) spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum.

NASLOV I SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

Člen 3

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev je bistveni element tega sporazuma.

Člen 4

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.

Člen 5

Mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov ter človekove pravice in spoštovanje in zaščita manjšin so ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Za sklenitev in izvajanje tega sporazuma bodo še naprej veljali pogoji stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Bosne in Hercegovine.

Člen 6

Bosna in Hercegovina se zavezuje, da bo nadaljevala in spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami regije, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij v zvezi s pretokom oseb, blaga, kapitala in storitev, kot tudi z razvojem projektov skupnega interesa, zlasti s tistimi, ki so povezani z bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitim migracijam in trgovini, zlasti trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino, ki tako prispeva k regionalni stabilnosti.

Člen 7

Pogodbenici ponovno potrdita pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.

Člen 8

Pridružitev se postopno in v celoti izvede v prehodnem obdobju največ šestih let.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ustanovljen s členom 115, ponavadi enkrat letno, redno pregleduje izvajanje tega sporazuma ter sprejemanje in izvajanje pravnih, upravnih, institucionalnih in gospodarskih reform Bosne in Hercegovine. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet na podlagi tega pregleda izdaja priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. Stabilizacijsko-pridružitveni svet na podlagi tega pregleda oceni napredek Bosne in Hercegovine ter se odloči o naslednjih fazah pridružitve.

Zgoraj navedeni pregled se ne uporablja za prosti pretok blaga (naslov IV), v zvezi s katerim je v naslovu IV predviden poseben razpored.

Člen 9

Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.

NASLOV II POLITIČNI DIALOG

Člen 10

1. Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino in prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.

2. Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

a) polno vključitev Bosne in Hercegovine v skupnost demokratičnih držav in njeno postopno približevanje Evropski uniji;

b) zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, vključno z vprašanji skupne zunanje in varnostne politike, po potrebi tudi z izmenjavo informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki lahko bistveno vplivajo na pogodbenici;

c) regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov;

d) skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki so zajeta v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.

3. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev v okviru popolne skladnosti in nacionalnega izvajanja obstoječih obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer:

a) sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ali pristop k tem instrumentom, če je to potrebno, in izvajanje teh instrumentov v celoti;

b) vzpostavita učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s pomočjo katerega se bo nadzoroval izvoz in tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za

množično uničevanje v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, in del katerega so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.

Politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 11

1. Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.

2. Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

a) po potrebi v obliki sestankov med višjimi uradniki, ki predstavljajo Bosno in Hercegovino na eni strani ter predsedstvom Sveta Evropske unije, Generalnim sekretarjem Sveta in visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko ter Komisijo Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu Evropska komisija) na drugi strani;

b) z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih;

c) na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga, vključno z načini, ki so bili opredeljeni v solunski agendi, sprejeti v sklepih Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003.

Člen 12

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 121.

Člen 13

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.

NASLOV III REGIONALNO SODELOVANJE

Člen 14

Bosna in Hercegovina dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Programi pomoči Skupnosti lahko podpirajo projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.

Kadar koli namerava Bosna in Hercegovina okrepiti svoje sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Bosna in Hercegovina v celoti izvaja obstoječe dvostranske sporazume o prosti trgovini, sklenjene na podlagi memoranduma o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, ki ga je Bosna in Hercegovina podpisala v Bruslju 27. junija 2001, ter Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, podpisanega 19. decembra 2006 v Bukarešti.

Člen 15 Sodelovanje z drugimi državami,

ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma Bosna in Hercegovina začne pogajanja z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

a) politični dialog;

b) vzpostavitev območja proste trgovine med pogodbenicama v skladu z ustreznimi določbami STO;

c) medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delavcev, pravico do ustanavljanja, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala ter druge politike, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma;

d) določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, ali so zajeta v tem sporazumu ali ne, in zlasti v pravosodju in notranjih zadevah.

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Bosne in Hercegovine za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino.

Bosna in Hercegovina začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

Člen 16

Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Bosna in Hercegovina si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

Člen 17

Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces

1. Bosna in Hercegovina mora spodbujati sodelovanje in skleniti konvencijo o regionalnem sodelovanju z vsako državo kandidatko za pristop k EU, ki ni vključena v stabilizacijsko-pridružitveni proces, na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj take konvencije je postopno prilagajanje dvostranskih odnosov med Bosno in Hercegovino ter to državo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

2. Bosna in Hercegovina pred koncem prehodnega obdobja, določenega v členu 18(1), na podlagi obojestranske koristi sklene s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizira ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.

NASLOV IV PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 18

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina postopno vzpostavita območje proste trgovine v obdobju največ petih let od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma in določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

2. V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.

3. V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo:

a) dajatev, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu z določbami iz odstavka 2 člena III GATT 1994;

b) protidampinških ali izravnalnih ukrepov;

c) pristojbin ali dajatev, sorazmernih s stroški opravljenih storitev.

4. Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja:

a) skupna carinska tarifa Skupnosti, uvedena na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/871, ki se dejansko uporablja erga omnes na dan podpisa tega sporazuma;

b) carinska tarifna stopnja Bosne in Hercegovine za leto 20052.

5. Znižane dajatve, ki jih mora uporabiti Bosna in Hercegovina in izračunane na način, določen v tem sporazumu, se zaokrožijo na najbližjo decimalko z uporabo skupnih aritmetičnih načel. Tako se vse številke, pri katerih je število za prvo decimalko manjše od 5, zaokrožijo navzdol na najbližjo decimalno številko; vse številke, pri katerih je za prvo decimalko število večje ali enako od 5, se zaokrožijo navzgor na najbližjo decimalno številko.

6. Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena:

a) v okviru carinskih pogajanj v STO,

1 Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1), kakor se letno spremeni.

2 Uradni list Bosne in Hercegovine št. 58/04 z dne 22.12.2004.

b) v primeru pristopa Bosne in Hercegovine k STO ali

c) v okviru zaporednih znižanj po pristopu Bosne in Hercegovine k STO,

tako znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 4 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

7. Skupnost ter Bosna in Hercegovina se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE I INDUSTRIJSKI IZDELKI

Člen 19 Opredelitev pojmov

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Bosne in Hercegovine, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen proizvodov, naštetih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

2. Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

Člen 20

Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke

1. Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Bosne in Hercegovine se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Bosne in Hercegovine se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 21

Koncesije Bosne in Hercegovine za industrijske izdelke

1. Carinske dajatve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Bosno in Hercegovino, razen carinskih dajatev, naštetih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Bosno in Hercegovino za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

3. Carinske dajatve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Bosno in Hercegovino, naštete v Prilogi I(a), (b) in (c), se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

– na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve in 1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve za izdelke, navedene v Prilogi I(a), odpravijo;

– na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve, 1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 50 % osnovne

dajatve, 1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve in 1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve za izdelke, navedene v Prilogi I(b), odpravijo;

– na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 90 % osnovne dajatve, 1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 80 % osnovne dajatve, 1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 60 % osnovne dajatve, 1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 40 % osnovne dajatve, 1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve znižajo na 20 % osnovne dajatve in 1. januarja v petem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozne dajatve za izdelke, navedene v Prilogi I(c), odpravijo;

4. Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Bosno in Hercegovino ter ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 22

Carine in omejitve pri izvozu

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom v medsebojni trgovini.

2. Skupnost ter Bosna in Hercegovina z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Člen 23 Hitrejša znižanja carin

Bosna in Hercegovina izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem prouči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

POGLAVJE II KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

Člen 24 Opredelitev pojmov

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Bosne in Hercegovine.

2. Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih

1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

3. Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91, 1902 20 10 in 2301 20 00.

Člen 25

Predelani kmetijski proizvodi

Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem našteti.

Člen 26

Odprava količinskih omejitev za kmetijske in ribiške proizvode

1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih in ribiških proizvodov s poreklom iz Bosne in Hercegovine.

2. Bosna in Hercegovina z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

Člen 27 Kmetijski proizvodi

1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bosne in Hercegovine, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102, 0201, 0202, 1701, 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

2. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, ki so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Bosne in Hercegovine v Skupnost po 20-odstotni

dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Evropskih skupnosti, do meje letne tarifne kvote 1 500 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

3. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma uporablja dajatev prost dostop za uvoz proizvodov s poreklom iz Bosne in Hercegovine v Skupnost, in sicer proizvodov pod tarifnima številkama 1701 in 1702 kombinirane nomenklature, do meje letne tarifne kvote 12 000 ton (neto teža).

4. Bosna in Hercegovina z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma:

(a) odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(a);

(b) postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(b), (c) in (d), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi;

(c) odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov po poreklu iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi III(e) v okviru tarifne kvote, navedene za zadevne proizvode.

5. Protokol 7 določa ureditve za vina in žgane pijače, ki so navedeni v njem.

Člen 28

Ribe in ribiški proizvodi

1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine ali dajatve z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Bosne in Hercegovine, razen proizvodov, naštetih v Prilogi IV. Za proizvode, naštete v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.

2. Bosna in Hercegovina z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi carine ali dajatve z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti v skladu z določbami, opredeljenimi v Prilogi V.

Člen 29 Klavzula o pregledu

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupnih politik Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politik Bosne in Hercegovine na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Bosne in Hercegovine, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Bosne in Hercegovine k STO, Skupnost ter Bosna in Hercegovina najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 30

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 39 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25 do 28, povzroči resne motnje na trgih ali pri nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

Člen 31

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač

1. Bosna in Hercegovina zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila3, v skladu s pogoji tega člena. Geografske označbe Bosne in Hercegovine za kmetijske in ribiške proizvode se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji, določenimi v navedeni uredbi.

2. Bosna in Hercegovina na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“,

„metoda“ ali drugi podobni izrazi.

3. Bosna in Hercegovina zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2.

4. Blagovne znamke, ki so bile registrirane v Bosni in Hercegovini ali pridobljene z uporabo, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, se po preteku 6 let po začetku veljavnosti tega sporazuma ne uporabljajo več. Vendar se to ne nanaša na blagovne znamke, registrirane v Bosni in Hercegovini ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.

5. Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Bosni in Hercegovini se preneha najpozneje 31. decembra 2013.

6. Bosna in Hercegovina zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 5, na lastno pobudo in tudi na zahtevo zainteresirane stranke.

3 UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

POGLAVJE III SKUPNE DOLOČBE

Člen 32 Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.

Člen 33 Boljše koncesije

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

Člen 34 Mirovanje

1. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino ne uvedejo nove carinske dajatve pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.

2. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrep z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

3. Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 25, 26, 27 in 28 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Bosne in Hercegovine oziroma Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz prilog III do V in Protokola 1.

Člen 35

Prepoved fiskalne diskriminacije

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.

2. Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

Člen 36

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 37

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

1. Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

2. Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami Evropske unije ter Bosno in Hercegovino, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Bosna in Hercegovina sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

3. Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji se opravijo posvetovanja, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti ter Bosne in Hercegovine, navedenih v tem sporazumu.

Člen 38 Damping in subvencije

1. Določbe tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 39.

2. Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI GATT iz leta 1994 ali Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.

Člen 39

Splošna zaščitna klavzula

1. Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

a) resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

b) resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice,

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

3. Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo tistega, kar je potrebno za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 6 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let.

V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Dvostranski zaščitni ukrepi se ne uporabijo za uvoz proizvoda, za katerega so bili taki ukrepi predhodno sprejeti za obdobje najmanj štirih let po izteku ukrepa.

4. V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani oziroma Bosna in Hercegovina na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.

5. Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe:

(a) Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se nemudoma posredujejo v proučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko- pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, določenih v tem sporazumu. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma.

(b) Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij oziroma proučitve, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

6. Če Skupnost ali Bosna in Hercegovina za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Člen 40 Klavzula o pomanjkanju

1. Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

(a) resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali

(b) ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, izvozne dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima ali lahko ima pogodbenica izvoznica zaradi zgornjih primerov večje težave,

lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

2. Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

3. Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, na katere se nanaša odstavek 4, Skupnost oziroma Bosna in Hercegovina Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije z namenom, da ta poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

4. Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali izvesti preiskave, lahko Skupnost oziroma Bosna in Hercegovina nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

5. O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

Člen 41 Državni monopoli

Bosna in Hercegovina prilagodi vse državne monopole tržne narave, tako da zagotovi, da po začetku veljavnosti tega sporazuma med državljani držav članic Evropske unije ter Bosne in Hercegovine ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

Člen 42 Pravila o poreklu

Protokol 2 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen

če je v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 43 Dovoljene omejitve

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 44 Nezagotavljanje upravnega sodelovanja

1. Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

3. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a) ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

4. Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a) Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko- pridružitveni odbor o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

(b) Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Stabilizacijsko- pridružitvenega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah se brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor.

(c) Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah se takoj po njihovem sprejetju obvesti Stabilizacijsko- pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo ne veljajo več.

5. Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 45 Finančna odgovornost

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 2, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da prouči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 46

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

DELAVCI, USTANAVLJANJE, OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA

POGLAVJE I DELAVCI

Člen 47

1. Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

a) delavci, ki so državljani Bosne in Hercegovine in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne razmere, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje;

b) zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 48, razen če je v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

2. Bosna in Hercegovina ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Bosne in Hercegovine, kot tudi njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Bosni in Hercegovini.

Člen 48

1. Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:

a) bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati;

b) druge države članice proučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih prouči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 49

1. Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce z državljanstvom Bosne in Hercegovine, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

a) vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov;

b) vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic;

c) ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot so opredeljeni zgoraj.

2. Bosna in Hercegovina prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Bosne in Hercegovine ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah b) in c) odstavka 1.

POGLAVJE II USTANAVLJANJE

Člen 50 Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a) „družba Skupnosti“ oziroma „družba Bosne in Hercegovine“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Bosne in Hercegovine z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine. Če pa ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice oziroma Bosne in Hercegovine, samo svoj registriran sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Bosne in Hercegovine;

(b) „hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom druge družbe;

(c) „podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ter ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tem osebam, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d) „ustanavljanje“ pomeni:

(i) za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja državljanom ne dajeta pravice do iskanja ali sprejemanja zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za osebe, ki niso izključno samozaposlene;

(ii) za družbe Skupnosti ali družbe Bosne in Hercegovine pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti z ustanavljanjem hčerinskih družb in podružnic v Bosni in Hercegovini oziroma Skupnosti;

(e) „delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f) „gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti;

(g) „državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Bosne in Hercegovine“ pomeni fizično osebo, ki je državljan države članice oziroma Bosne in Hercegovine;

glede mednarodnega pomorskega prometa, vključno s kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane Skupnosti oziroma državljane Bosne in Hercegovine, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine in so pod nadzorom državljanov Skupnosti oziroma državljanov Bosne in Hercegovine, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma Bosni in Hercegovini v skladu z njihovo zakonodajo;

(h) „finančne storitve“ pomenijo tiste dejavnosti, ki so opisane v Prilogi VI. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe navedene priloge razširi ali spremeni.

Člen 51

1. Bosna in Hercegovina olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen Bosna in Hercegovina z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi:

(a) da se ustanavljanje družb Skupnosti na ozemlju Bosne in Hercegovine obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja lastnih družb ali družb iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter

(b) da delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti v Bosni in Hercegovini po njihovi ustanovitvi obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja lastnih družb in podružnic ali katerih koli hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše.

2. Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

(a) da se ustanavljanje družb Bosne in Hercegovine obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b) da se delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Bosne in Hercegovine, ustanovljenih na njenem ozemlju, obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali vsem hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše.

3. Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminacijski na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Bosne in Hercegovine na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

4. Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Bosne in Hercegovine, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

5. Ne glede na določbe tega člena:

(a) imajo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice pravico do uporabe in najema nepremičnin v Bosni in Hercegovini;

(b) imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe Skupnosti tudi enako pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice na nepremičninah tako kot družbe Bosne in Hercegovine, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo družbe Bosne in Hercegovine, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene. Ta pododstavek velja brez poseganja v člen 63 tega sporazuma.

(c) Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pregleda možnosti za razširitev pravic iz odstavka (b) na podružnice družb Skupnosti.

Člen 52

1. Ob upoštevanju določb člena 51, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

2. V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

Člen 53

1. Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora4 (v nadaljnjem besedilu ECAA) se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 54

1. Pogodbenici določbe členov 51 in 52 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.

2. Različna obravnava se uporablja samo, če je to nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

Člen 55

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Bosne in Hercegovine olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Bosni in Hercegovini oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet prouči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 56

1. Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Bosne in Hercegovine, ali družba Bosne in Hercegovine, ustanovljena v Skupnosti, ima pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi države gostiteljice tako ustanovljene družbe na ozemlju Bosne in Hercegovine oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

4 Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).

2. Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu

„organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v pododstavku (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:

(a) osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:

i. vodenje sektorja podjetja ali pododdelka sektorja;

ii. nadzor in kontrolo dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja;

iii. pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b) osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, ki so bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c) „premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

3. Vstop državljanov Bosne in Hercegovine oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot je opredeljeno v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice družbe Bosne in Hercegovine v Skupnosti oziroma hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Bosni in Hercegovini, če:

a) se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali opravljanjem storitev ter ne prejemajo plačila od vira iz države gostiteljice družbe, ter

b) ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Bosne in Hercegovine ter v navedeni državi članici oziroma Bosni in

Hercegovini nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic xxx xxxxxxxxxx družb.

POGLAVJE III OPRAVLJANJE STORITEV

Člen 57

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Bosne in Hercegovine, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.

2. Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 56(2), vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Bosne in Hercegovine ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3. Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.

Člen 58

1. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Bosne in Hercegovine, ki imajo sedež v drugi pogodbenici kot oseba, kateri so storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

Člen 59

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Bosno in Hercegovino se uporabljajo naslednje določbe:

1. Glede kopenskega prometa so v Protokolu 3 določena pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicama, da se zagotovi zlasti neomejen tranzitni cestni promet po Bosni in Hercegovini ter Skupnosti kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in postopno usklajevanje prometne zakonodaje Bosne in Hercegovine z zakonodajo Skupnosti.

2. Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavežeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega trga in trgovine na podlagi tržnih zakonitosti ter spoštovali mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov.

Pogodbenici izražata svojo zavezo poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost mednarodnega pomorskega prometa.

3. Pri uporabi načel iz odstavka 2 pogodbenici:

(a) ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami;

(b) z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c) vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam glede dostopa do pristanišč, ki so odprta za mednarodno trgovino, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

4. Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru ECAA.

5. Pred sklenitvijo ECAA pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

6. Bosna in Hercegovina prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki ob vsakem času velja za zračni in pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in kopenski promet, če to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga.

7. V skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja Stabilizacijsko-pridružitveni svet prouči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri izvajanju storitev zračnega in kopenskega prometa.

POGLAVJE IV

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA

Člen 60

Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 61

1. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova V, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.

2. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in posojili z zapadlostjo več kot eno leto.

3. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma Bosna in Hercegovina s polno in primerno uporabo svojih obstoječih pravil in postopkov državljanom držav članic Evropske unije odobri pridobitev nepremičnin v Bosni in Hercegovini.

V šestih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma Bosna in Hercegovina postopno prilagodi svojo zakonodajo v zvezi s pridobitvijo nepremičnin v Bosni in Hercegovini s strani državljanov držav članic Evropske unije za zagotovitev obravnave, ki je enaka obravnavi njenih državljanov.

Od petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo manj kot eno leto.

4. Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Bosne in Hercegovine ter ne poostrita obstoječe ureditve.

5. Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 60 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino povzroči ali zanj obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Bosni in Hercegovini, lahko Skupnost oziroma Bosna in Hercegovina za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Bosno in Hercegovino, če so taki ukrepi nujno potrebni.

6. Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.

7. Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

Člen 62

1. V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2. Ob koncu petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko- pridružitveni svet določi načine za polno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

POGLAVJE V SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 63

1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.

Člen 64

V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi razmerami, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 63.

Člen 65

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti družb ali državljanov Bosne in Hercegovine in družb ali državljanov Skupnosti.

Člen 66

1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnih utaj v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi se državam članicam ali Bosni in Hercegovini preprečevala uporaba ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

Člen 67

1. Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se

nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici

čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Bosna in Hercegovina resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost oziroma Bosna in Hercegovina v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in morajo biti omejeni le na to, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost oziroma Bosna in Hercegovina o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

3. Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 68

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz

člena V GATS.

Člen 69

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.

NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER PRAVILA O KONKURENCI

Člen 70

1. Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe zakonodaje Bosne in Hercegovine zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Bosna in Hercegovina si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Bosna in Hercegovina zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.

2. Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedene v tem sporazumu.

3. Na zgodnji stopnji je približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga ter v druga področja, povezana s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Bosna in Hercegovina osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje se izvede na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija ter Bosna in Hercegovina.

4. Bosna in Hercegovina v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in sprejetje ukrepov za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 71

Konkurenca in druge gospodarske določbe

1. S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, če to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino, nezdružljivo naslednje:

(a) vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(b) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Bosne in Hercegovine kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(c) vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom.

2. Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

3. Pogodbenici zagotovita, da bo imel neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(a) in (b) v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

4. Bosna in Hercegovina ustanovi neodvisen javni organ, ki ima pooblastila za polno izvajanje odstavka 1(c), v roku dveh let od začetka veljavnosti tega sporazuma. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

5. Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državnih pomoči, med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravi redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente, v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

6. Bosna in Hercegovina sestavi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi s kriteriji iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

7. (a) Za namene uporabe določb odstavka 1(c) pogodbenici priznavata, da se v prvih šestih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Bosna in Hercegovina, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Bosna in Hercegovina obravnava kot območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 87(3)(a) Pogodbe ES.

(b) Do konca petega leta od začetka veljavnosti tega sporazuma Bosna in Hercegovina Evropski komisiji predloži podatke o svojem BDP na prebivalca, usklajene na ravni NUTS II. Organ iz odstavka 4 in Evropska komisija nato skupaj ocenita upravičenost regij Bosne in Hercegovine ter največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic Skupnosti.

8. Protokol 4 določa pravila o državni pomoči za prestrukturiranje jeklarske industrije.

9. V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:

a) se odstavek 1(c) ne uporablja;

b) se morajo vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(a), ocenjevati v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe ES in posebnimi instrumenti Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

10. Če ena od pogodbenic meni, da je določeno ravnanje nezdružljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko- pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje.

Nič v tem členu ne posega ali vpliva na sprejem protidampinških ali izravnalnih ukrepov v eni od pogodbenic v skladu z ustreznimi členi Sporazuma GATT 1994 in Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih oziroma sorodno nacionalno zakonodajo.

Člen 72 Javna podjetja

Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Bosna in Hercegovina za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.

Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Bosno in Hercegovino.

Člen 73

Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

1. V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družb ali državljanov katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.

3. Bosna in Hercegovina sprejme vse potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

4. Bosna in Hercegovina se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Pogodbenici potrdita pomen, ki ga pripisujeta načelom Sporazuma TRIPS. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Bosna in Hercegovina pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

5. Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Člen 74 Javno naročanje

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželen cilj.

2. Družbam Bosne in Hercegovine, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, se zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih družbam Skupnosti z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko vlada Bosne in Hercegovine sprejme zakonodajo o uvedbi predpisov Skupnosti na tem področju. Skupnost redno proučuje, če je Bosna in Hercegovina dejansko uvedla tako zakonodajo.

3. Družbe Skupnosti ustanovljene v Bosni in Hercegovini imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Bosni in Hercegovini, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih družbam Bosne in Hercegovine.

4. Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Bosni in Hercegovini, se najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Bosni in Hercegovini pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih družbam Bosne in Hercegovine. V petletnem prehodnem obdobju Bosna in Hercegovina zagotovi postopno zmanjšanje obstoječih preferencialnih pogojev, tako da ob začetku veljavnosti tega sporazuma preferencialna stopnja v prvem in drugem letu znaša največ 15 %, v tretjem in četrtem letu največ 10 % in v petem letu največ 5 %.

5. Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno proučuje možnost, da Bosna in Hercegovina zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Bosni in Hercegovini za vse družbe Skupnosti. Bosna in Hercegovina vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.

6. Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Bosno in Hercegovino ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanih z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 47 do 69.

Člen 75

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

1. Bosna in Hercegovina sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2. V ta namen si pogodbenici prizadevata:

a) spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

b) zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti;

c) spodbujati sodelovanje Bosne in Hercegovine pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi funkcijami (npr. CEN, XXXXXXX, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET)5;

d) kjer je to primerno, skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ko so zakonodajni okvir in postopki Bosne in Hercegovine dovolj usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje.

Člen 76 Varstvo potrošnikov

Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju standardov varstva potrošnikov v Bosni in Hercegovini standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.

V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici spodbujali in zagotavljali:

a) politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno z boljšim obveščanjem in razvojem neodvisnih organizacij;

b) usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Bosni in Hercegovini s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti;

c) učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov;

d) spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih.

Člen 77

Delovne razmere in enake možnosti

Bosna in Hercegovina postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih razmer, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

5 Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko združenje za akreditacijo, Evropsko združenje za zakonsko meroslovje, Evropska organizacija za meroslovje.

NASLOV VII

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

Člen 78

Xxxxxxxx institucij in pravne države

Pri sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev pogodbenici splošno pozornost namenjata utrditvi pravne države in krepitvi institucij na vseh ravneh uprave, posebno pozornost pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Sodelovanje je usmerjeno zlasti na krepitev neodvisnosti sodstva, izboljšanje njegove učinkovitosti in institucionalne zmogljivosti, okrepitev dostopa do pravnega varstva, razvoj ustreznih struktur za policijo, carino in druge organe pregona, zagotavljanje ustreznega usposabljanja in boj proti korupciji ter organiziranemu kriminalu.

Člen 79

Varstvo osebnih podatkov

Bosna in Hercegovina z začetkom veljavnosti tega sporazuma postopno uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Bosna in Hercegovina vzpostavi neodvisne nadzorne organe z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri uresničevanju tega cilja.

Člen 80

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

a) izmenjavo informacij o zakonodaji in praksah;

b) pripravo zakonodaje;

c) izboljšanje učinkovitosti institucij;

d) usposabljanje zaposlenih;

e) varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin;

f) upravljanje meja. Sodelovanje je osredotočeno zlasti na:

a) področje azila na izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951, in Protokola o statusu beguncev, podpisanega v New Yorku 31. januarja 1967, in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev;

b) področju zakonitih migracij, na pravila v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter pravice in status teh oseb. V zvezi z migracijami pogodbenici soglašata, da je treba pravično obravnavati državljane drugih držav, ki zakonito prebivajo na njunih ozemljih, ter spodbujati politiko vključevanja, katere cilj je zagotoviti tem osebam pravice in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njunih državljanov.

Člen 81

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem

1. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Bosna in Hercegovina in države članice zato ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njihovih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata, da bosta sklenili in v celoti izvajali sporazum o ponovnem sprejemu, vključno s ponovnim sprejemom državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Države članice Evropske unije ter Bosna in Hercegovina svojim državljanom zagotovijo ustrezne osebne dokumente in potrebno upravno pomoč.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Bosne in Hercegovine ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva so določeni v okviru Sporazuma med Skupnostjo in Bosno in Hercegovino o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja.

2. Bosna in Hercegovina soglaša, da bo sklenila sporazume o ponovnem sprejemu z drugimi državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh sporazumov o ponovnem sprejemu, omenjenih v tem členu.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.

Člen 82

Pranje denarja in financiranje terorističnih dejavnosti

1. Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

2. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov in učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju

terorističnih dejavnosti, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 83

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

1. Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah ter spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog, kot tudi učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

2. Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU za nadzor nad drogami.

Člen 84

Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

a) tihotapstvo in trgovina z ljudmi;

b) nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarja, nezakoniti posli z izdelki, kot so industrijski odpadki, radioaktivni material, in posli z nezakonitimi, ponarejenimi ali piratskimi izdelki;

c) korupcija, v zasebnem in javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami;

d) davčne goljufije;

e) proizvodnja prepovedanih drog in psihotropnih snovi ter trgovina z njimi;

f) tihotapstvo;

g) nedovoljen promet z orožjem;

h) ponarejanje dokumentov;

i) nedovoljen promet z avtomobili;

j) kibernetski kriminal.

Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost z mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

Člen 85

Boj proti terorizmu

Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:

a) v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta št. 1373 (2001) ter drugih ustreznih resolucij Združenih narodov, mednarodnih konvencij in instrumentov;

b) z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

c) z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter izkušenj na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma.

NASLOV VIII POLITIKE SODELOVANJA

Člen 86

1. Skupnost ter Bosna in Hercegovina vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Bosne in Hercegovine. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

2. Politike in drugi ukrepi so zasnovani v smeri trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja Bosne in Hercegovine. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3. Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Bosno in Hercegovino in njenimi sosednjimi državami, vključno z državami članicami Evropske unije, kar bo prispevalo k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisane v nadaljevanju.

Člen 87 Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost ter Bosna in Hercegovina omogočata lažji potek gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanja in izvajanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Na zahtevo organov Bosne in Hercegovine lahko Skupnost zagotovi pomoč za podporo prizadevanjem Bosne in Hercegovine, da vzpostavi delujoče tržno gospodarstvo in postopno približa svoje politike politikam evropske ekonomske in monetarne unije, usmerjenim k stabilnosti.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminacijskega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 88

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega bo možno zagotavljati primerljive, zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Bosni in Hercegovini. Prav

tako bi moralo državni agenciji za statistiko Bosne in Hercegovine ter statističnim uradom omogočiti boljše izpolnjevanje potreb svojih nacionalnih in mednarodnih strank (v sektorju javne uprave in v zasebnem sektorju). Pri statističnem sistemu je treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti.

Člen 89

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med Bosno in Hercegovino in Skupnostjo bo osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih storitev v Bosni in Hercegovini.

Člen 90

Sodelovanje na področju revizije in finančnega nadzora

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustreznih predpisov z namenom, da v Bosni in Hercegovini razvijeta sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami notranjega nadzora in revizije ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje se osredotoča tudi na krepitev zmogljivosti in usposabljanje za institucije z namenom razvoja PIFC ter zunanjo revizijo (SAI) v Bosni in Hercegovini, kar vključuje tudi vzpostavitev in krepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora in za sisteme notranjega nadzora.

Člen 91 Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, ki so pomembne za oživitev gospodarstva in industrije v Bosni in Hercegovini.

Člen 92 Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Bosni in Hercegovini. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.

V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujali mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene

oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

Člen 93

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednjih podjetij, pri čemer se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju malih in srednjih podjetij ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.

Člen 94 Turizem

Glavni namen sodelovanja med pogodbenicama na področju turizma je povečati pretok informacij o turizmu (preko mednarodnih omrežij, bank podatkov itd.), okrepitev sodelovanja med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi uradi, pristojnimi za področje turizma, in prenos strokovnega znanja in izkušenj (s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

Člen 95

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Sodelovanje med pogodbenica je osredotočeno na vsa prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja sta zlasti modernizacija in prestrukturiranje kmetijskega ter živilsko-predelovalnega sektorja v Bosni in Hercegovini, še posebej za doseganje veterinarskih in fitosanitarnih zahtev Skupnosti, in podpiranje postopnega približevanja zakonodaje in prakse Bosne in Hercegovine pravilom in standardom Skupnosti.

Člen 96 Ribištvo

Pogodbenici proučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.

Člen 97 Carine

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju za zagotovitev skladnosti z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in prilagoditve carinskega sistema Bosne in Hercegovine carinskemu sistemu Skupnosti ter s tem prispevata k uresničevanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju carinske zakonodaje Bosne in Hercegovine pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 5.

Člen 98 Obdavčenje

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo davčnega sistema Bosne in Hercegovine in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in okrepitev boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.

Poleg tega je sodelovanje prilagojeno povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter bo vključevalo izmenjavo informacij z državami članicami Evropske unije, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom ali davčna utaja. Bosna in Hercegovina prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo načrtovano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, če se država članica prosilka s tem strinja.

Člen 99

Sodelovanje na socialnem področju

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata razvoj politike zaposlovanja v Bosni in Hercegovini. S sodelovanjem se podpre prilagoditev sistema socialne varnosti Bosne in Hercegovine novim gospodarskim in družbenim zahtevam z namenom pravice dostopa in učinkovite podpore vsem ranljivim ljudem, kar bo lahko vključevalo prilagajanje zakonodaje Bosne in Hercegovine o delovnih razmerah in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za vse ranljive ljudi, vključno s tistimi, ki pripadajo manjšinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 100 Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Bosni in Hercegovini ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega Bolonjskega procesa.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Bosni in Hercegovini brez vsakršne diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere. Prednostna naloga Bosne in Hercegovine bi moralo biti izpolnjevanje zavez, prevzetih v okviru ustreznih mednarodnih konvencij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju izobrazbene strukture in dejavnosti usposabljanja v Bosni in Hercegovini.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 101 Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 102

Sodelovanje na avdiovizualnem področju

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in sredstva za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Bosna in Hercegovina prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov politikam Skupnosti ter uskladi svojo zakonodajo z ustreznim pravnim redom Skupnosti. Bosna in Hercegovina namenja posebno pozornost zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic

intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, na prizemnih frekvencah in po kablu.

Člen 103 Informacijska družba

Sodelovanje je osredotočeno zlasti na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopna uskladitev politik in zakonodaje Bosne in Hercegovine v tem sektorju s politikami in zakonodajo Skupnosti.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Bosni in Hercegovini. Globalni cilji bodo priprava družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

Člen 104

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno zlasti na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Bosna in Hercegovina sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 105 Informacije in komunikacije

Skupnost ter Bosna in Hercegovina sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost je namenjena programom, katerih namen je javnosti podajati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Bosni in Hercegovini pa bolj specializirane informacije.

Člen 106 Prevoz

Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturiranje in posodobitev vrst prevoza v okviru Bosne in Hercegovine, izboljšanje prostega pretoka potnikov in blaga, krepitev dostopa do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči, podpiranje razvoja multimodalne infrastrukture v povezavi z vseevropskimi omrežji, predvsem za krepitev regionalnih povezav v jugovzhodni Evropi v skladu z memorandumom o soglasju temeljnega regionalnega omrežja prevoza, doseganje standardov izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, razvoj sistema prevoza v Bosni in Hercegovini, ki je združljiv in prilagojen sistemu Skupnosti, ter izboljšanje varstva okolja v prometu.

Člen 107 Energetika

Sodelovanje se osredotoča na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju energetike, vključno z vidiki jedrske varnosti, če je to primerno. Temelji na Pogodbi o energetski skupnosti in se razvija z namenom postopnega vključevanja Bosne in Hercegovine na evropske energetske trge.

Člen 108 Okolje

Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.

Pogodbenici vzpostavita zlasti sodelovanje z namenom okrepitve upravnih struktur in postopkov za zagotovitev strateškega načrtovanja okoljskih zadev ter sodelovanja med ustreznimi subjekti in se osredotočita na uskladitev pravnega reda Bosne in Hercegovine s pravnim redom Skupnosti. Sodelovanje se lahko osredotoča tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vključno z odpadki in kemikalijami, vzpostavitev učinkovite, čiste, trajnostne in obnovljive proizvodnje in porabe energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost je namenjena ratifikaciji in izvajanju Kjotskega protokola.

Člen 109

Raziskave in tehnološki razvoj

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Člen 110 Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa je prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost je namenjena čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Sodelovanje ustrezno upošteva prednostne naloge pravnega reda Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

Člen 111 Reforma javne uprave

Namen sodelovanja bo nadaljnji razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Bosni in Hercegovini na podlagi dosedanjih prizadevanj za reformo na tem področju.

Sodelovanje na tem področju je osredotočeno predvsem na krepitev institucij v skladu z zahtevami evropskega partnerstva in bo vključevalo vidike, kot so: razvoj in izvajanje preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanje človeških virov in poklicni razvoj za javne službe, stalno usposabljanje in spodbujanje etike znotraj javne uprave in krepitev oblikovanja politike. Reforme bodo ustrezno upoštevale cilje proračunske vzdržnosti, vključno z vidiki davčnega sistema. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave v Bosni in Hercegovini.

NASLOV IX FINANČNO SODELOVANJE

Člen 112

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 113 in 115 lahko Bosna in Hercegovina prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki nepovratnih sredstev in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju političnih meril, določenih v Kopenhagnu, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upošteva se ocena iz letnih poročil o napredku Bosne in Hercegovine. Pogoj za pomoč Skupnosti je tudi izpolnjevanje zahtev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti kar zadeva zavezo prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme. Pomoč, odobrena Bosni in Hercegovini, bo prilagojena ugotovljenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim za prevzem in ustrezno povrnitev koristi ter izvajanju ukrepov za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

Člen 113

Finančna pomoč v obliki nepovratnih sredstev se lahko zagotovi v skladu z ustrezno uredbo Sveta v okviru večletnega finančnega okvira in na podlagi letnih akcijskih programov, ki jih oblikuje Skupnost po posvetovanju z Bosno in Hercegovino.

Finančna pomoč Skupnosti lahko pokriva katere koli sektorje sodelovanja, pri čemer se bo posebna pozornost namenila pravosodju in notranjim zadevam ter približevanju zakonodaje in gospodarskemu razvoju.

Člen 114

Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.

V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 115

Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.

Člen 116

1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani sveta ministrov Bosne in Hercegovine na drugi strani.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.

3. Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

4. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Bosne in Hercegovine v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

5. Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 117

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.

Člen 118

1. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki sveta ministrov Bosne in Hercegovine na drugi strani.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 117.

Člen 119

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore.

Pred koncem prvega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko- pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.

Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.

Člen 120

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi kateri koli drug poseben odbor ali organ, ki mu lahko pomaga pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko- pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 121

Ustanovi se stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani parlamenta Bosne in Hercegovine in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani parlamenta Bosne in Hercegovine.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik. Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta

član Evropskega parlamenta in član parlamenta Bosne in Hercegovine v skladu z določbami, ki jih mora določiti v svojem poslovniku.

Člen 122

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 123

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:

(a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b) ki se nanašajo na proizvodnjo orožja, streliva ali vojaškega materiala ali trgovino z njimi ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni

za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c) za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 124

1. Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

a) sporazumi, ki jih Bosna in Hercegovina uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

b) sporazumi, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Bosne in Hercegovine, ne smejo povzročati diskriminacije med državljani, družbami ali podjetji iz Bosne in Hercegovine.

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

Člen 125

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Zagotovita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3. Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 126 oziroma Protokol 6.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

4. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega organa, ustanovljenega na podlagi členov 119 in 120.

5. Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 30, 38, 39, 40 in 44 ter Protokola 2 (Opredelitev koncepta „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).

Člen 126

1. Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.

Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 125.

2. Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko- pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.

3. Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 6. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 125, ali če izjavi, da spora ni več.

Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko- pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 119 ali 120, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.

4. Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 6 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.

Člen 127

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo obstoječi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani.

Člen 128

Priloge I do VII in protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 ter so sestavni del tega sporazuma.

Okvirni sporazum med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino o splošnih načelih sodelovanja Bosne in Hercegovine v programih Skupnosti6, podpisan 22. novembra 2004, in Priloga k okvirnemu sporazumu, sta sestavna dela tega sporazuma. Pregled, predviden v členu 8 okvirnega sporazuma, se izvede v okviru Stabilizacijsko- pridružitvenega sveta, ki je po potrebi pristojen za spremembo okvirnega sporazuma.

Člen 129

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne izpolni enega od bistvenih elementov tega sporazuma.

Člen 130

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost ali njene države članice ali Skupnost in države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani.

Člen 131

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, kjer se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Bosne in Hercegovine na drugi strani.

Člen 132

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 133

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v bolgarskem, španskem, češkem, danskem, nemškem, estonskem, grškem, angleškem, francoskem, italijanskem, latvijskem,

6 UL L 192, 22.7.2005, str. 9.

litovskem, madžarskem, malteškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, finskem in švedskem jeziku ter v bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, pri čemer je vsako od besedil enako verodostojno.

Člen 134

Pogodbenici ta sporazum ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki.

Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

Člen 135 Začasni sporazum

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Bosno in Hercegovino, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 71 in 73 naslova IV tega sporazuma, protokolov 1, 2, 4, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 3 k temu sporazumu izraz

„dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.

PRILOGE

– Priloga I (člen 21) Tarifne koncesije Bosne in Hercegovine za industrijske izdelke iz Skupnosti

– Priloga II (člen 27(2)) Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“

– Priloga III (člen 27) Tarifne koncesije Bosne in Hercegovine za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti

– Priloga IV (člen 28) Dajatve pri uvozu blaga s poreklom iz Bosne in Hercegovine v Skupnost

– Priloga V (člen 28) Dajatve pri uvozu blaga s poreklom iz Skupnosti v Bosno in Hercegovino

– Priloga VI (člen 50) Ustanavljanje: Finančne storitve

– Priloga VII (člen 73) Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

PROTOKOLI

– Protokol 1 (člen 25) o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino

– Protokol 2 (člen 42) o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja za uporabo določb tega sporazuma med Skupnostjo ter Bosno in Hercegovino

– Protokol 3 (člen 59) o kopenskem prometu

– Protokol 4 (člen 71) o državni pomoči za jeklarsko industrijo

– Protokol 5 (člen 97) o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah

– Protokol 6 (člen 126) Reševanje sporov

– Protokol 7 (člen 27) o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin