Splošni pogoji za zavarovanje doma DOM-01/19

Splošni pogoji za zavarovanje doma DOM-01/19

veljajo od 1. 3. 2019

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

Zavarovalec:	- oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
Zavarovanec:	- oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
Zavarovalna polica:	- listina o zavarovalni pogodbi;
Premija:	- znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo;
Zavarovalnina/ odškodnina:	- znesek, ki ga zavarovalnica plača v skladu z zavarovalno pogodbo.

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen – XXXXX XXXXXXXXXXX

(1) S tem zavarovanjem se v obsegu teh pogojev zavaruje premoženje in premoženjski interesi lastnikov ali najemnikov stanovanjskih in ostalih objektov, dodatnih objektov, etažne lastnine ter stanovanjske opreme.

(2) Zavarovane so tiste nevarnosti, izmed v 3. členu navedenih nevarnosti, ki jih

dogovorita zavarovalec in zavarovalnica in so razvidne iz zavarovalne police.

2. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmeti zavarovanja, navedeni v nadaljevanju tega člena, se nanašajo na vse zavarovane nevarnosti, razen na tiste posamezne nevarnosti, v okviru katerih je predmet zavarovanja opredeljen posebej.

(2) Predmet zavarovanja so samo tiste stvari, ki so opredeljene v teh pogojih in so navedene na zavarovalni polici.

(3) Predmet zavarovanja so lahko:

1. Objekti in sicer:

a. stanovanjski in ostali objekti: eno in dvostanovanjske hiše, vrstne hiše, stanovanjske hiše-dvojčki, počitniške hiše, garaže, lope, vrtne hišice, pasje ute, nadstreški vseh vrst, bazeni, ipd., ki se nahajajo na isti lokaciji

b. dodatni objekti na drugi lokaciji: garaže, lope, vrtne hišice, ipd., ki so ločeni od stanovanjskega objekta in se ne nahajajo na istem naslovu kot objekti iz tč. 1.a. tega odstavka;

c. stanovanjski objekti, ki so zgrajeni vsaj do 3. gradbene faze (izvedena konstrukcijska gradbena dela vseh etaž in podstrešja, strešna konstrukcija s krovskimi deli). Pri omenjenih objektih z vgrajenim stavbnim pohištvom, je predmet zavarovanja tudi gradbeni material in oprema v lasti zavarovanca, ki je shranjen v zavarovanem stanovanjskem objektu in ostalih objektih in je namenjen vgradnji vanj;

d. posamezna stanovanja v tri in več stanovanjskih objektih ter pripadajoči delež skupnih delov stanovanjskega objekta in sicer: stekla, v pripadajočem deležu, pripadajoči delež na skupnih delih objekta (inštalacije, podpostaje, dvigala in ipd.), ki služijo objektu kot celoti in pripadajoči delež skupnih prostorov objekta. Kot predmet zavarovanja etažne lastnine se šteje tudi pripadajoči garažni boks, ki se nahaja na isti lokaciji kot le-ta;

e. hortikulturna zasaditev (okrasno drevje, okrasno grmičevje in okrasne trajnice) v skladu s 37. točko, 3. člena teh zavarovalnih pogojev.

2. V okviru predmetov iz 1. točke (3) odstavka tega člena so zavarovani:

a. vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, ki predstavlja sestavni del objekta (centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji, solarne naprave, antenske naprave, vgrajene omare, vse vrste peči za ogrevanje objekta ipd. in so sestavni del objekta);

b. zidane ali montažne ograje, ki delno ali v celoti ograjujejo objekt ter

lokacijsko in funkcionalno pripadajo zavarovanemu objektu;

c. oporni zidovi, tlakovana, betonska, asfaltirana dvorišča in pločniki okoli

objekta;

d. vsa stekla, vgrajena v objekt.

Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet

zavarovanja tudi:

e. toplotna črpalka, razen za zavarovani nevarnosti po 3. in 31. točki 3. člena teh pogojev, za kateri je potrebno plačilo še dodatne premije;

f. fotonapetostna elektrarna za samooskrbo;

g. pametne inštalacije z napravami (razdelilniki, krmilniki, senzorji, elektro motorji itd.). Pametne inštalacije so nadgradnja električnih inštalacij in imajo določene napredne funkcije, ki omogočajo povečano energijsko učinkovitost, večjo varnost, večje udobje in oddaljeno upravljanje objekta;

h. bazenska tehnika;

i. male čistilne naprave;

3. Stanovanjska oprema in sicer:

a. stanovanjska oprema in stanovanjski predmeti, ki so last zavarovanca in sozavarovanih oseb, razen predmetov, ki so navedeni v 4. točki (3) odstavka tega člena;

b. osebni predmeti za lastno uporabo in so last zavarovanca in sozavarovanih oseb, razen predmetov, ki so navedeni v 4. točki (3) odstavka tega člena.

4. Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet

zavarovanja tudi:

a. predmeti večje vrednosti, kot so: gotovina, vrednostni papirji, drago kamenje, plemenite kovine in predmeti iz njih, pravi biseri, umetniški predmeti (slike, kipi), krzno, dragocene preproge, zbirke (filatelistične, numizmatične ipd.), ročne ure nad vrednostjo 1.500 EUR, orožje in strelivo, za katerega ima zavarovanec uradno dovoljenje (orožni list) in v zvezi s katerimi je k zavarovalni polici bodisi priložen spisek s pripadajočimi podatki bodisi so omenjeni predmeti navedeni na sami zavarovalni polici. Predmet zavarovanja niso predmeti večje vrednosti v občasno naseljenih stanovanjskih objektih (hiše ali etažna lastnina). Občasno naseljeni stanovanjski objekti so tisti, kjer zavarovanec nima stalnega prebivališča ali v enem letu niso naseljeni več kot 270 dni;

b. kolesa nad vrednostjo 1.500 EUR

x. xxxxxxx, slikarije, vidne talne, stenske in stropne obloge, vendar samo pri zavarovanju opreme v isti etažni lastnini, ki je zavarovana pri drugi zavarovalnici in to zavarovanje ne vključuje rizika izliva vode;

d. oprema za vrt in sicer: vrtni traktor, dvokolesni motokultivator s priključki, robotske kosilnice in robotski sesalec za bazen. Za zavarovani nevarnosti po 3. in 31. točki 3. člena teh pogojev, je za robotske kosilnice in robotski sesalec za bazen, potrebno plačilo še dodatne premije;

e. oprema kopenskih motornih vozil (rezervne gume, platišča, strešni kovčki, strešni nosilci vseh vrst), ki so shranjeni (skladiščeni) v zavarovanem objektu. Stvari so, ne glede na izbran paket, zavarovane na dejansko vrednost in do zavarovalne vsote 2.000 EUR, razen če na polici ni drugače dogovorjeno.

(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:

1. objekti, namenjeni opravljanju dejavnosti, razen če se dejavnost opravlja v sklopu stanovanjske hiše in kvadratura dela objekta, namenjenega za opravljanje dejavnosti ne presega 50% celotne kvadrature stanovanjske hiše, ter objekti, v katerih se opravlja industrijska pridobitna dejavnost, razen, če je na polici drugače dogovorjeno.

2. zemljišča in dvorišča, razen tlakovanih dvorišč pri stanovanjskih objektih;

3. ceste in poti;

4. stvari, ki so v času nastanka škode zavarovane s kako drugo zavarovalno

polico;

5. prostostoječi napihljivi in montažni bazeni, igrala, otroške igrače in senčniki

na prostem;

6. kopenska motorna vozila (tudi kolesa s pomožnim motorjem in ostala prevozna sredstva), prikolice, samovozni stroji, zračna in vodna motorna plovila (gumijasti in ostali čolni na motorni pogon, njihovi motorji ipd.), vozila na lasten pogon in njihovi deli (avtomobilski deli, gume ipd.), razen za stvari, ki so navedene v točkah 4 c in 4 d (3) odstavka tega člena;

7. stvari v stanovanjskih prikolicah, šotorih, kopenskih motornih vozilih, prikolicah in samohodnih delovnih strojih ter vodnih in zračnih plovilih vseh vrst in se nahajajo izven zavarovanega objekta iz točk a-d (3) odstavka 2. člena teh pogojev;

8. stanovanjski objekti in oprema, na katerih se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije ipd.), če ta posledično privedejo do nastanka škode;

9. orožje in strelivo za katerega zavarovanec nima uradnega dovoljenja (orožni

list);

10. za nevarnost vloma niso predmet zavarovanja predmeti večje vrednosti v občasno naseljenih stanovanjskih objektih (hiše ali etažna lastnina). Občasno naseljeni stanovanjski objekti so tisti, kjer zavarovanec nima stalnega prebivališča ali v enem letu niso naseljeni več kot 270 dni;

11. vsi ostali predmeti, ki niso posebej zajeti v tem odstavku in ki obenem ne predstavljajo predmeta zavarovanja po teh pogojih.

3. člen – DEFINICIJE ZAVAROVANIH NEVARNOSTI

01. Požar

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je predmet zavarovanja uničen ali poškodovan,

ker je:

1. bil izpostavljen koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je predmet zavarovanja padel ali ga je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

2. pregorel, se osmodil, zadimil ali ožgal zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1) odstavka tega člena.

(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.

02. Strela

(1) Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna

svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo na predmetu zavarovanja povzroči direktni udar strele s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na predmet zavarovanja.

(3) Zavarovanje ne krije škode na predmetu zavarovanja zaradi indirektnega udara strele. Krita pa je škoda zaradi požara, do katerega pride zaradi indirektnega udara strele.

03. Indirektni udar strele

(1) Indirektni udar strele je pojav, ki posredno deluje in pri tem povzroči prenapetost v električnem omrežju (električni vodi, odvodniki prenapetosti in podobne naprave) in kovinskih delih na ali v stanovanjskem objektu. Škoda zaradi indirektnega udara strele se ne manifestira kot navzven vidna poškodba na predmetu zavarovanja.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno:

1. s prenosom električne energije po električnih in telekomunikacijskih vodih;

2. zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah, ki je posledica udara strele v

bližini na polici navedenega zavarovalnega kraja.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet zavarovanja

lahko:

1. stanovanjski aparati, in sicer: avdio video oprema, stacionarni telefoni, bela tehnika in mali gospodinjski aparati;

2. računalniška oprema, modemi;

3. zvonci, domofoni;

4. naprave, priključene na inštalacije, in sicer: hidroforji, bojlerji, avtomatika peči za centralno kurjavo, avtomatika toplotne črpalke, vse vrste grelnih teles, vgrajene klimatske naprave, sončni kolektorji, števci, domofoni, vgrajene alarmne naprave (vključno s snemalnimi napravami in detektorji), antenski ojačevalniki, usmerniki za antenske ojačevalnike, razdelilniki, elektro motorji z avtomatiko za upravljanje vrat, ograj in senčil, robotske kosilnice, sesalci za bazen ter čitalci na vhodnih vratih.

04. Eksplozija

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1. miniranja;

2. izbruha iz peči in podobnih naprav;

3. eksplozije biološkega izvora;

4. preboja zvočnega zidu;

5. zaradi podpritiska v posodi (implozija);

6. eksplozije, ki nastane v posodah s pritiskom (kotlih, ceveh ipd.) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi, krita pa je škoda na drugih zavarovanih stvareh, ki je nastala zaradi eksplozije posode.

05. Padec zrakoplova ali dela zrakoplova

(1) Za padec zrakoplova se šteje, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, droni, helikopter, raketa, balon, zmaj, padalo, vesoljsko plovilo ipd.) pade na predmet zavarovanja ali vanj udari. Za zrakoplov pa se ne štejejo razna pirotehnična sredstva.

(2) Šteje se, da se je nevarnost uresničila, če je predmet zavarovanja uničil ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.

06. Udarec zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja

(1) Za udarec zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja se šteje, kadar zavarovančevo motorno vozilo ali premični delovni stroj udari v predmet zavarovanja. K zavarovančevim motornim vozilom ali premičnim delovnim strojem se po teh pogojih uvrščajo tudi motorna vozila in premični delovni stroji, last zavarovančevih družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, kot tudi motorna vozila ali premični delovni stroji, last zavarovanca kot samostojnega podjetnika posameznika.

07. Manifestacija ali demonstracija

(1) Manifestacija ali demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja

skupine ljudi.

(2) Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.

(3) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti ali demostranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali predmet zavarovanja (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

08. Vihar

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovani predmet zavarovanja, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na predmet zavarovanja podrl ali vrgel vihar.

(3) Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin (dežja, toče, snega ipd.),

izključno skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.

09. Toča

(1) Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v obliki ledenih zrn ali kroglic.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje predmet zavarovanja tako, da ga razbije, prebije, okruši ali pa predmet zavarovanja zaradi udarca toče poči ali zgolj spremeni obliko. V primeru spremembe oblike se škoda obračuna tako, da se prizna manjvrednost stvari, na katerih je prišlo do spremembe oblike. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

10. Poplava ali talna voda

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem je predmet zavarovanja, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin drejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Zavarovanje krije tudi škodo zaradi vdora meteorne vode iz jaškov za odvod meteorne vode, ki je posledica izredno močnih kratkotrajnih padavin.

(4) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja med poplavo ali

neposredno po tem, ko je voda odtekla.

(5) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja. Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v objekt.

(6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1. zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva

zaradi poplave;

2. na predmetu zavarovanja v kletnih prostorih, ki je občutljiv na vodo in ni skladiščen vsaj 10 cm od gotovih tal;

3. zaradi hišne gobe in plesni;

4. zaradi posedanja tal kot posledica poplave;

5. zaradi dolgotrajnega vpliva delovanja podtalnih voda.

11. Zemeljski plaz ali utrganje zemljišča

(1) Zemeljski plaz je zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na predmetu zavarovanja.

(2) Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.

(3) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali skal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na predmetu zavarovanja zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki se je utrgal in pri tem uničil ali poškodoval predmet zavarovanja.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1. če je zemljišče, kjer stoji predmet zavarovanja, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2. zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka,

odkopa ipd.);

3. zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal;

4. zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na

predmetu zavarovanja;

5. zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških

jamah.

(5) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

12. Snežni plaz

(1) Snežni plaz je zdrs snežne gmote s pobočja.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

13. Teža snega

(1) Teža snega je učinek neposrednega pritiska zapadlega snega na predmet

zavarovanja.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči sneg s svojo težo na predmetu zavarovanja.

(3) Kadar so na objektu nameščeni snegobrani, krije zavarovanje tudi škodo, ki jo na

predmetih zavarovanja povzroči zdrs snega.

(4) Zavarovanje ne krije škode na platnenih in plastičnih delih nadstreškov in na šotorih.

14. Žled

(1) Žled je zaledenela oblika padavin, ki se kot obloga lepi na predmete zavarovanja. Za žled se šteje tudi nenadna zamrznitev staljenega snega.

(2) Zavarovanje krije škodo, ki jo žled s svojim delovanjem povzroči na predmetu

zavarovanja.

15. Zmrzal

(1) Zmrzal je zamrznitev vodnih in toplovodnih inštalacij.

(2) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, ki nastane zaradi izliva vode iz poškodovanih vodovodnih in toplovodnih inštalacij zaradi delovanja zmrzali, ni pa krita škoda na inštalacijah.

16. Iztek (lekaža)

(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina, prav tako je krita škoda izteka medija klimatskih naprav.

(2) Zavarovanje krije škodo na predmetih zavarovanja in na sami zavarovani tekočini

xxx xxxxx.

(3) Zavarovanje ne krije izteka tekočine in škode, ki je nastala s tekočino, namenjeno prehrani (voda, alkoholne in brezalkoholne pijače, jedilno olje ipd.).Izliv vode

17. Izliv vode

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi:

1. nepričakovanega izliva vode iz vodovodnih in odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost, če omenjene poškodbe in zatajitve niso posledica zavarovane nevarnosti zmrzali) teh cevi in naprav;

2. izliva vode iz stabilnih gasilnih naprav na vodo (npr. sprinkler) ali drugih

naprav, priključenih na cevovodno omrežje;

3. izliva vode iz odprtih pip, če je do tega prišlo izven zavarovanega objekta;

4. izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;

5. zamašitve ter škodo, ki nastane zaradi okvare na armaturah in tesnilih.

(2) Za odpravo okvare so vključena vsa gradbena in obrtniška dela brez inštalacijskih del (material in delo). Inštalacijska dela so predmet strojelomnega zavarovanja.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjost zgradbe;

1. zaradi hišne gobe in plesni;

2. zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih in odvodnih cevi;

3. na samih napravah, strojih, inštalacijah, armaturah, aparatih in kotlih ter na bazenih, masažnih bazenih, kopalnih in tuš kadeh, iz katerih je prišlo do izliva vode;

4. če je do izliva prišlo iz klimatskih naprav;

5. zaradi korozije;

6. zaradi izgube vode.

18. Razbitje stekla

(1) S to nevarnostjo je do višine 1.500 EUR krita škoda, ki nastane zaradi počenja, loma ali razbitja stekla zaradi vzroka, ki ni zajet s katero drugo zavarovano nevarnostjo, navedeno na zavarovalni polici.

Predmet zavarovanja so vsa stekla v zavarovanem objektu in opremi, razen:

1. drobnih steklenih predmetov (kipi, kozarci, posoda, očala, ipd.);

2. xxxxxxxxx;

3. svetil in svetilnih teles;

4. stekel kuhalnih plošč štedilnikov.

(2) Predmet zavarovanja so tudi umivalniki, kadi, straniščne školjke, pisoarji, bideji in tuš kabine ne glede na vrsto materiala.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, krije zavarovanje škodo na predmetih zavarovanja tudi nad zneskom iz (1) odstavka tega člena, vendar do zavarovalne vsote navedene v zavarovalni polici.

(4) Pri zavarovanju etažne lastnine so v pripadajočem deležu zavarovane tudi steklene površine na skupnih delih objekta.

(5) Zavarovanje krije tudi stroške snemanja in ponovnega nameščanja stvari, ki ovirajo vstavljanje novega stekla (npr. zaščitna mreža, zaščitni križi, zasloni pred soncem ipd.) in okvirje pri oknih, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja.

19. Vandalizem

(1) Vandalizem je nasilno ali objestno oziroma zlonamerno dejanje tretjih, zaradi

česar na predmetu zavarovanja nastane škoda.

(2) Nastalo škodo je zavarovanec dolžan prijaviti pristojni policijski postaji.

20. Udarec neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja

(1) Za udarec neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja se šteje, kadar neznano motorno vozilo ali premični delovni stroj udari v predmet zavarovanja.

(2) Nastalo škodo je zavarovanec dolžan prijaviti pristojni policijski postaji.

21. Vdor meteorne vode s strehe

(1) Meteorna voda je padavinska voda. Za meteorno vodo se štejejo vse vrste

padavinskih voda, ki v obliki padavin padajo na zavarovani predmet.

(2) S to nevarnostjo je krita škoda zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali stvari, ki jih je naneslo neurje. Krita je tudi škoda, ki jo povzroči preobilica meteorne vode, ki jo ustrezno dimenzionirane in redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali žlebovi ne zmorejo hitro odvajati s strehe.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1. če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukrepov, da do ponovnega vdora meteornega vode ne bi prišlo;

2. če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna

in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

3. ki je posledica nedokončanih gradbenih, inštalacijskih ali obrtniških del na

objektih v gradnji.

22. Izliv vode iz naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje

(1) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja zaradi izliva vode, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) naprav, ki niso priključene na cevovodno omrežje (akvariji, vodne postelje, klima naprave ipd.).

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1. zaradi izgube vode;

2. zaradi hišne gobe in plesni;

3. zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

4. na samih napravah, ki niso priključene na cevovodno omrežje.

23. Padec drevesa

(1) Padec drevesa je, kadar drevo ali veje udarijo v predmet zavarovanja.

(2) Zavarovanje krije škodo na predmetu zavarovanja, zaradi nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka.

24. Tatvina zunanjih elementov zgradbe

(1) Zavarovanje krije tatvino elementov, ki so z zunanje strani pritrjeni na objekt, ki je zavarovan po teh pogojih.

(2) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:

1. zunanje enote klima naprav;

2. alarmne naprave (xxxxxxxx, kamere ipd.);

3. okenske obrobe;

4. xxxxxxx (polkna, rolete, žaluzije, tende ipd.);

5. svetlobna telesa;

6. armature vseh vrst;

7. kljuke;

8. poštni nabiralnik;

9. žlebovi in cevi za odvod deževnice.

(3) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija je predmet zavarovanja tudi zunanja enota toplotne črpalke.

(4) Zavarovanje ne krije škod, ki so nastale pri vlomski tatvini, ropu ali poskusu teh dejanj.

(5) Nastalo škodo je zavarovanec dolžan prijaviti pristojni policijski postaji.

25. Svetovanje za hitrejšo odpravo škode

(1) Zavarovalnica nudi svetovanje za hitrejšo odpravo škode, nastale zaradi vsaj ene od zavarovanih nevarnosti, tako da zavarovancu predlaga pogodbenega izvajalca del.

26. Stroški čiščenja in rušenja

(1) Kot stroški čiščenja in rušenja se štejejo stroški, ki so potrebni zaradi poškodbe ali uničenja predmeta zavarovanja. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

(2) Zavarovanje ne krije stroškov v zvezi z odpravo posledic prizadetega okolja.

27. Stroški izdaje osebnih dokumentov in plačilnih kartic

(1) Zavarovanje krije stroške ponovne izdelave osebnih dokumentov in plačilnih kartic, ki so bili uničeni ali poškodovani ali so izginili zaradi ene od zavarovanih nevarnosti.

28. Ponovni stroški projektiranja in nadzora

(1) Kot stroški projektiranja se štejejo stroški dejanskega projektiranja in pridobitve gradbene dokumentacije ter gradbenega nadzora, ki jih ima zavarovanec v primeru nastanka zavarovalnega primera zaradi ponovne izgradnje ali popravila uničenega ali poškodovanega zavarovanega objekta, če zato obstajajo ustrezni dokumenti (projektna dokumentacija, računi ipd.).

29. Stroški skladiščenja pohištva in stroški selitve

(1) Zavarovanje krije stroške selitve in skladiščenja, če pride do zavarovalnega primera, zaradi katerega je bivanje zavarovanca nevarno oziroma mu ne omogoča minimalnih pogojev bivanja.

30. Stroški menjave ključavnice

(1) Zavarovanje krije stroške menjave ključavnice zaradi vsakega nenadnega in

nepričakovanega uničenja ali poškodovanja ključavnice objekta, ki ni zajeto s katero drugo zavarovano nevarnostjo po zavarovalni polici.

31. Strojelom

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, vsako nenadno in nepričakovano uničenje ali poškodovanje predmeta zavarovanja iz (2) in ob pogoju posebnega dogovora in plačila dodatne premije tudi predmete iz (4) odstavka te točke, ki ni zajeto s katero drugo zavarovano nevarnostjo, navedeno na zavarovalni polici.

(2) Predmet zavarovanja so vse vgrajene instalacije v lasti zavarovanca, razen svetilnih teles in armatur vseh vrst (vodnih, parnih, plinskih).

(3) Zavarovanje pa ne krije uničenje ali poškodovanje predmeta zavarovanja

strojeloma zaradi:

1. pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje;

2. neposredne posledice trajnega vplivanja kemičnih, toplotnih ali mehaničnih pogojev namestitve in delovanja (korozije, oksidacije, sevanja, staranja, utrujenosti materiala, prekomerne vibracije ipd.);

3. obrabe, abrazije, erozije, korozije xxx xxxxxxxxxx;

4. prekomerne vlage, rje, kotlovca, usedlin, mulja ipd., in sicer tudi v primeru,

če je bila zaradi tega zavarovana stvar poškodovana ali uničena;

5. nezadostnega investicijskega vzdrževanja;

6. montaže in poskusnega pogona ali poskusnega obratovanja;

7. kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari, zaščitnih ukrepov ter navodil za uporabo proizvajalcev strojev;

8. namernega poškodovanja stvari in vandalizma;

9. škode, ki nastane v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali

prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;

10. xxxxxxxx vzdrževanja.

(4) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet zavarovanja

lahko:

1. skupne inštalacije podpostaj in dvigal;

2. naprave, priključene na inštalacije, in sicer: hidroforji, bojlerji, avtomatika peči za centralno kurjavo, avtomatika toplotne črpalke, vse vrste grelnih teles, vgrajene klimatske naprave, sončni kolektorji, števci, domofoni, vgrajene alarmne naprave (vključno s snemalnimi napravami in detektorji), antenski ojačevalniki, usmerniki za antenske ojačevalnike, razdelilniki, elektro motorji z avtomatiko za upravljanje vrat, ograj in senčil, robotske kosilnice, sesalci za bazen ter čitalci na vhodnih vratih;

3. pametne inštalacije z napravami, kot so opredeljene v točki 2 g (3) odstavka,

2. člena teh pogojev;

4. toplotne črpalke;

5. bazenska tehnika;

6. savne, masažni bazeni;

7. solariji;

8. stanovanjski aparati;

9. in druge naprave, opredeljene na polici;

(5) Zavarovanje krije tudi stroške iskanja mesta napake, vendar največ do višine 250 EUR.

32. Vlomska tatvina in rop

(1) Vlomska tatvina je, če storilec stanovanjsko opremo odtuji na način, da:

1. vlomi v zaklenjen objekt (podstrešje, klet, lopo, garažo) tako da razbije ali

vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod;

2. odpre zaklenjen objekt s sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;

3. vlomi v zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih (železna blagajna, oklopna blagajna, trezor), kamor je prišel na način, ki se po določilih te točke šteje za vlomsko tatvino;

4. z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom odklene prostor ali hranišče, kjer so predmeti zavarovanja, če do takega ključa pride z vlomom ali ropom;

5. vdre v stanovanje skozi odprto okno, ki ni v pritličju ali kleti;

6. ukrade stvari z balkona, ki ni v pritličju;

7. vlomi v zaklenjeno sobo (hotel, apartma, ipd.).

(2) Ni pa vlomska tatvina, če:

1. storilec pride v stanovanje skozi odprto okno ali okno odprto na ventus, katerega spodnji rob je manj kot 1,60m od tal;

2. jo je zagrešil zavarovanec, sozavarovana oseba oziroma je pri njej sodelovala kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.

(3) Rop je odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile, grožnje za življenje in zdravje zavarovanca ali člana njegovega gospodinjstva.

(4) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, so predmet zavarovanja

lahko:

1. gotovina in vrednostni papirji, drago kamenje, plemenite kovine, predmeti iz plemenitih kovin in dragega kamenja ter pravih biserov. V kolikor zgoraj navedene stvari niso v posebnem zaklenjenem hranišču (pohištveni ali zidni sef, varnostna omara ipd.), je krita škoda do 500 EUR.

Predmeti našteti v zgornjem odstavku, ki so shranjeni v posebnem zaklenjenem hranišču (pohištveni ali zidni sef, varnostna omara ipd.), so zavarovani do zavarovalne vsote, opredeljene v zavarovalni polici. Ne glede na ostale določbe, je gotovina zavarovana največ do zavarovalne vsote 1.500 EUR;

2. ostali predmeti večje vrednosti, kot so opredeljeni v točki a., 4. točke, (3) odstavka, 2. člena;

3. kolesa nad vrednostjo 1.500 EUR.

(5) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, zavarovanje krije tudi stroške popravila poškodb objekta, ki so posledica vlomske tatvine ali poskusa tega dejanja.

(6) Zavarovanje krije tudi navadno tatvino, in sicer če je ukradeno perilo, posteljnina, obleka, preproga in zavese, dokler je vse to zaradi pranja, sušenja in likanja zunaj stanovanjskih prostorov (v pralnici, sušilnici, likalnici), ki so v istem objektu, kot je zavarovančevo stanovanje. Navadna tatvina je krita, če so te stvari ukradene podnevi (od zore do mraka) med sušenjem ali zračenjem na terasi ali dvorišču zgradbe, v kateri je zavarovančevo stanovanje. Zavarovanje pa ne krije škode, če je storilec zavarovanec, sozavarovana oseba ali pri njej sodeluje kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.

(7) Izsleditev ukradenih stvari:

1. če zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora nemudoma

obvestiti policijo in zavarovalnico;

2. če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, vendar največ do zavarovalne vrednosti;

3. če je zavarovanec že prejel zavarovalnino za predmete, ki so bili najdeni, jih lahko zahteva zase, zavarovalnici pa mora vrniti zavarovalnino. Če zavarovanec noče sprejeti teh stvari, preidejo v last zavarovalnice.

33. Lom stekla kuhalne plošče štedilnika

(1) Zavarovanje krije škodo ki nastane zaradi počenja, loma ali razbitja stekla kuhalne plošče štedilnika.

(2) Zavarovanje ne krije:

1. okvare in poškodbe ostalih delov (npr. elektronika, grelci, gorilci ipd.) štedilnika/kuhalne plošče, kljub temu da so nastale zaradi loma stekla kuhalne plošče, razen kadar je steklo kuhalne plošče neločljivo povezano z omenjenimi ostalimi deli štedilnika/kuhalne plošče;

2. škode na prenosnih kuhališčih.

34. Škoda v zamrzovalniku

(1) Zavarovanje krije škodo na živilih v zamrzovalnikih, ki je nastala zaradi:

1. okvare na hladilni napravi, ki povzroči spremembo hladilnih pogojev;

2. kvarnega vpliva, ki ga zaradi okvare na hladilni napravi povzročijo sredstva za

hlajenje;

3. prekinitve električnega toka.

(2) Zavarovanje krije samo gmotno škodo, ki je nastala na zavarovanih živilih zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgube zaradi nastanka zavarovalnega primera.

(3) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:

1. najavljene izključitve električne energije iz javnega odjema;

2. izključitve električne energije zaradi neplačila električne energije.

35. Odgovornost iz posesti in lastništva objektov

(1) Zavarovalnica v obsegu teh pogojev jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče) in zanje zavarovanec odgovarja na podlagi zakona kot lastnik, uporabnik ali najemnik zavarovanega stanovanjskega objekta, navedenega na zavarovalni polici.

(2) Zavarovalna vsota za posamezni zavarovalni primer znaša 100.000 EUR. Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer ne glede na število oškodovancev. Za zavarovanje velja omejitev skupnega izplačila odškodnin v zavarovalnem letu (agregat odškodnin), ki predstavlja dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ko je agregat odškodnin izčrpan, zavarovanje preneha in se nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija. Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, se zavarovalna vsota lahko poviša na v polici dogovorjen znesek.

(3) Za škodo, ki nastane kot posledica lažje telesne poškodbe, in sicer nateg, zvin, izpah, poka (fissura), odrgnina, vbod, ureznina, udarnina kateregakoli dela telesa, razpočna rana in opeklina, znaša zavarovalna vsota po škodnem dogodku 200 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Enako velja tudi za škodo, ki izvira iz poškodb rotatorne manšete ramena po 50. letu starosti oškodovanca. Zgoraj naštete poškodbe se kot lahke telesne poškodbe štejejo takrat, ko je zaradi navedenih poškodb začasno okvarjen del oškodovančevega telesa, začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo oziroma začasno okvarjeno njegovo zdravje.

(4) Če ni drugače dogovorjeno, se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Odbitna franšiza za nepremoženjske škode znaša 200 EUR po posameznem zavarovalnem primeru, razen za škode iz prejšnjega odstavka, kjer se odbitna franšiza ne upošteva.

(5) V primerih, ko ima zavarovanec po teh pogojih sklenjeno zavarovanje iz posesti in lastništva stanovanjskega objekta in tudi zavarovanje osebne odgovornosti, zavarovalnica plača odškodnino le po eni zavarovani nevarnosti in sicer tisti, ki je za oškodovanca ugodnejša.

36. Osebna odgovornost

(1) Zavarovalnica v obsegu teh pogojev jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče) in zanje zavarovanec odgovarja na podlagi zakona:

1. kot zasebnik v vsakdanjem življenju, vendar ne pri opravljanju obrtne ali kake druge pridobitne dejavnosti ali posebno nevarnih opravil, kar velja tudi v primeru, ko omenjena dejavnost ali opravilo za zavarovanca opravlja tretja oseba, ki se v zavarovalnem primeru telesno poškoduje. Za posebno nevarno opravilo šteje opravilo, iz katerega izvira večja škodna nevarnost za nastanek škode od povprečne v smislu pravnega standarda nevarne dejavnosti po splošnih pravilih civilnega prava (posebno nevarna opravila v smislu teh pogojev so zlasti delo na višini, delo z žago in stroji na motorni pogon, delo z elektriko, krovska in druga zidarska dela na višini ipd.);

2. kot delodajalec delavcev, zaposlenih v gospodinjstvu, razen ko delavci

opravljajo v prejšnji točki navedena posebno nevarna opravila;

3. kot lastnik, uporabnik ali najemnik zavarovanega stanovanjskega objekta;

4. kot imetnik in uporabnik kolesa;

5. pri rekreativnem ukvarjanju s športom, razen športa, s katerim se ukvarja poklicno, kot tudi ne športa, ki je vezan na uporabo motornega vozila oziroma plovila katerekoli vrste, jadralnega športa in borilnih veščin (kot npr. boks, sabljanje, rokoborba, judo, karate ipd.), lova, kasaških oziroma konjeniških dejavnosti, udeležbe na kolesarskih dirkah oziroma maratonih ter priprave nanje (trening);

6. kot imetnik domačih živali, razen če jih vzgaja in uporablja v pridobitne

namene ali za borbe psov.

Iz zavarovanja je izključena odgovornost za škodo:

a. ki jo povzroči pes, ki je vpisan v register, ki ga vodi veterinarska organizacija in sicer ker je povzročil poškodbe človeku ali živali ali je pogosto kazal napadalno vedenje;

b. ki jo povzroči pes katere od naslednjih pasem: ameriški staffordshirski terier, buldog, bullmastif, bullterier, doberman, doga, kraški ovčar, mastif, pitbullterier, rottweiler, šarplaninec, staffordshirski bullterier ali križanec s katerokoli od navedenih pasem, če se ugotovi, da ob uporabi nagobčnika, do škodnega dogodka ne bi prišlo;

c. zaradi opustitve fizičnega varstva psa v času, ko se ta skupaj z lastnikom nahaja na javnem mestu. Javno mesto je javni kraj, ki je kot tak opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru;

d. ki je posledica bolezni ali okužbe zavarovančevega psa, katerih bi se

zavarovanec moral ali mogel zavedati;

e. ki jo povzroči pes izven Republike Slovenije, razen če je v zavarovalni polici drugače dogovorjeno in plačana dodatna premija.

f. ki jo povzroči pes, ki ga imetnik poseduje ali trenira za namen borbe z

drugimi psi ali spravi v borbo z drugim psom.

7. kot imetnik orožja, za katerega ima uradno dovoljenje. Odgovornost za škodo, nastalo pri uporabi lovskega orožja je krita le, če ne nastane med lovom.

(2) Zavarovanje krije v obsegu, kot je določeno v prejšnjem odstavku, tudi

odgovornost:

1. sozavarovanih oseb;

2. zavarovančevih pomočnikov pri opravljanju gospodinjskih in hišnih opravil,

ki so jim zaupana.

(3) Zavarovalna vsota za posamezni zavarovalni primer (škodni dogodek) znaša

100.000 EUR. Za zavarovanje velja omejitev skupnega izplačila odškodnin v zavarovalnem letu (agregat odškodnin), ki predstavlja dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ko je agregat izčrpan, zavarovanje preneha in se nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija.

Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija, se zavarovalna vsota lahko poviša na v polici dogovorjen znesek.

(4) Za škodo, ki nastane kot posledica lažje telesne poškodbe, in sicer nateg, zvin, izpah, poka (fissura), odrgnina, vbod, ureznina, udarnina kateregakoli dela telesa, razpočna rana in opeklina, znaša zavarovalna vsota po škodnem dogodku 200 EUR, ne glede na to, ali je oškodovanec utrpel eno ali več v tem odstavku naštetih poškodb. Enako velja tudi za škodo, ki izvira iz poškodb rotatorne manšete ramena po 50. letu starosti oškodovanca. Zgoraj naštete poškodbe se kot lahke telesne poškodbe štejejo takrat, ko je zaradi navedenih poškodb začasno okvarjen del oškodovančevega telesa, začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo oziroma začasno okvarjeno njegovo zdravje.

(5) Če ni drugače dogovorjeno, se pri obračunu škode upošteva dogovorjena odbitna franšiza. Odškodnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, pri vsakem zavarovalnem primeru zmanjša za odbitno franšizo. Odbitna franšiza za nepremoženjske škode znaša 200 EUR po posameznem zavarovalnem primeru, razen za škode iz prejšnjega odstavka, kjer se odbitna franšiza ne upošteva.

(6) V primerih, ko ima zavarovanec po teh pogojih sklenjeno zavarovanje iz posesti in lastništva stanovanjskega objekta in tudi zavarovanje osebne odgovornosti, zavarovalnica plača odškodnino le po eni zavarovani nevarnosti, in sicer tisti, ki je za oškodovanca ugodnejša.

37. Odgovornost zaradi okoljske škode

(1) V okviru zavarovanja stanovanjskega objekta zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke tretjih oseb zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče) na zavarovanem objektu, ki povzroči onesnaženje zraka, zemlje ali vode (ekološke škode) in ima za posledico poškodovanje oseb ali poškodovanje stvari. Zavarovalnica poleg omejitev in izključitev, opredeljenih v 4. členu teh pogojev, tudi ne krije škode:

1. zaradi postopnega in dlje časa trajajočega škodnega dogodka (kapljanje,

izhlapevanje ipd.);

2. zaradi škod, ki so nastale zaradi obratovanja čistilnih naprav za odplake, drugih čistilnih naprav ali drugih naprav za ravnanje z odpadki in iz dejavnosti deponij odpadkov kakršnekoli vrste;

3. zaradi škod, ki so nastale zaradi skladiščenja nevarnih odpadkov;

4. zaradi lastništva, posedovanja ali upravljanja komunalnih objektov in

opreme, predvsem odlagališč za smeti in kompostnice;

5. če zavarovanec ni upošteval navodil in predpisov proizvajalca ali tehnologije same, ali če ni opravljal predpisanih pregledov, servisiranja ali potrebnega popravila naprav, ki so povzročile onesnaženje;

6. ki se je zgodila zaradi vplivov na naravo, ki so bodisi neizogibni pri normalnih pogojih delovanja, nujni ali katerih posledice je zavarovanec predvidel in sprejel. V okviru te izključitve gre za sprostitev, razpršitev, izpustitev ali uhajanje onesnaževalcev, kot so dim, izparina, saje, hlapi, kisline, lužine, kemikalije in odpadki.

7. zaradi okoljske škode, katere posledica ni onesnaženje okolja (npr. zaradi poslabšanja biološke raznolikosti);

8. zaradi zlorabe okolja.

(2) Skupno izplačilo za vse odškodninske zahtevke v enem zavarovalnem letu je

omejeno na eno zavarovalno vsoto.

(3) Odbitna franšiza pri vsakem škodnem dogodku na stvareh znaša 10 % od odškodnine.

38. Uničenje hortikulturne zasaditve

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi popolnega uničenja hortikulturne zasaditve (tako posamezne rastline kot celotne zasaditve) zaradi naslednjih nevarnosti: požara, toče, viharja, strele, eksplozije in udarca neznanega motornega vozila.

(2) Med hortikulturno zasaditev štejejo rastline, kot so okrasno drevje, okrasno

grmičevje in okrasne trajnice.

(3) Škoda je krita do višine 2.000 EUR, vendar največ 250 EUR po posamezni rastlini in največ enkrat letno.

4. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

A. SPLOŠNO

(1) Poleg izključitev, navedenih pri definicijah zavarovanih nevarnosti v teh pogojih, zavarovanje ne krije škode zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve predmeta zavarovanja, ki je posredno ali neposredno posledica:

1. jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, hrupa, vibracij, prahu, posedanja in lezenja tal, okoljske škode ter škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj in drugih oboroženih akcij;

2. terorističnega dejanja, razen če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija. Enako velja v primeru preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj;

3. posredne škode ali izgube zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljene najemnine in dohodka, prekinitve dela, izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj, zahtevki invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev, zmanjšanja vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti, izdatkov za vodo zaradi izliva vode, izgube podatkov na računalnikih in medijih za shranjevanje ter podobnih izgub);

4. konfiskacije, zasega, nacionalizacije;

5. prevare, goljufije, zvijače oziroma namerno povzročene škode;

6. izginitve, nerazložljivega primanjkljaja oziroma izginitve, ki ni posledica

vloma v prostore, kjer se nahajajo zavarovane stvari, ali ropa ipd.;

7. škode zaradi dotrajanosti. Dotrajanost je fizična izrabljenost ali poškodba posameznega dela (ali celote) predmeta zavarovanja, zaradi katere tak predmet upoštevaje pravila ustrezne stroke, ne more več ustrezno opravljati svojega namena oziroma funkcije. Kot dotrajanost se smatra tudi deformacija posameznega dela (ali celote) predmeta zavarovanja, ki je posledica njegove uporabe ali pogojev namestitve, in ne posledica zavarovane nevarnosti.

8. napake na predmetu zavarovanja in je pokrita v okviru garancije;

9. potresa, razen če ni na polici drugače dogovorjeno in plačna dodatna

premija.

10. vojne, drugih sovražnih akcij, uporov, notranjih nemirov ali stavk oz., ki neposredno izhajajo iz uredb, ukrepov oblasti, ali drugih podobnih dogodkov.

B. ODGOVORNOST

(1) Poleg izključitev iz točke A. tega člena, zavarovanje ne krije škode:

1. ki po pogodbi ali po posebnem pisnem dogovoru presega obveznosti, ki izvirajo iz pravnih predpisov o odgovornosti;

2. ki je posledica okoliščin, ki so bile zavarovancu ali sozavarovani osebi znane oziroma mu niso mogle ostati neznane pred začetkom zavarovanja in bi se na podlagi njih lahko pričakoval odškodninski zahtevek;

3. če jo zavarovanec ali/in sozavarovana oseba povzroči namerno oziroma z ravnanjem, ki ga ne opusti, čeprav bi morala pričakovati njegovo škodljivo posledico, ali zaradi zavestne kršitve veljavnih predpisov;

4. ki izvira iz naslova posesti tistega dela zavarovanega stanovanjskega objekta, ki se uporablja za opravljanje obrtne ali kake druge pridobitne dejavnosti;

5. ki nastane v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na lastni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, viličarjev, traktorjev, motokultivatorjev ipd.);

6. ki izvira iz opravljanja poklicne dejavnosti zavarovanca (vse dejavnosti, ki ne predstavljajo ljubiteljske dejavnosti zavarovanca (konjički), ampak zavarovancu služijo v pridobitne namene);

7. ki nastane zavarovancu ali sozavarovani osebi;

8. nastale na stvareh ali na opravljenih delih, ki jih je zavarovanec ali sozavarovane osebe oziroma kaka druga oseba po njihovem nalogu ali za njihov račun izdelala ali predelala, če je vzrok škode v izdelavi/predelavi ali izročitvi (predaji);

9. ki jo je povzročil izdelek z napako (odgovornost za izdelek);

10. na tujih stvareh, ki so jih zavarovanec ali sozavarovane osebe vzele v zakup, v uporabo, na posodo, v čuvanje, prenos ipd. oziroma jih imajo omenjene osebe kakorkoli na skrbi;

11. ki je posledica onesnaženja zraka, vode ali zemlje, razen če je v zavarovalni polici drugače dogovorjeno in plačana dodatna premija;

12. ki so posledica delovanja magnetnega in elektromagnetnega polja ali ki izvirajo iz ravnanja z azbestom ali umetnimi mineralnimi vlakni ter kremenom v kakršnikoli obliki;

13. do katerih pride zato, ker zavarovanec ali sozavarovane osebe ne odstranijo posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica;

14. na tujih stvareh, ki jih je povzročil zavarovanec ali sozavarovane osebe pri opravljanju obrtne ali druge dejavnosti, razen del, ki se po veljavni zakonodaji štejejo kot nujno, humanitarno, karitativno, prostovoljno ali dobrodelno delo;

15. na tujih stvareh, ki jih je povzročil zavarovanec ali sozavarovana oseba, če je škoda posledica prostovoljne pomoči pri delu, katero zavarovanec ali sozavarovana oseba nima ustrezne poklicne kvalifikacije in izkušenj.

5. člen – ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vsota, opredeljena v zavarovalni polici, predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer, če ni z zavarovalno polico dogovorjeno drugače.

(2) Če je zavarovalna polica sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

6. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Zavarovanje na novo vrednost:

1. Zavarovalna vrednost stanovanjskega objekta je gradbena vrednost novega objekta po krajevnih tržnih cenah, to je cena, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del in vgrajene opreme. Na novo vrednost so lahko zavarovani samo tisti objekti in vgrajena oprema (aparati), katerih dejanska vrednost je enaka ali večja od 60 % nove vrednosti. Objekti in v objekt vgrajena oprema, katerih dejanska vrednost je ob nastanku škodnega dogodka manjša od 60 % nove vrednosti, so zavarovani na dejansko vrednost, ne glede na to, da je ob sklenitvi zavarovanja zgradbe bila izbrana nova vrednost.

2. Ne glede na to, da je ob sklenitvi zavarovanja izbrano zavarovanje na novo vrednost, pa so:

- pri zavarovani nevarnosti indirektni udar strele, na dejansko vrednost zavarovani predmeti, ki so pri omenjeni zavarovani nevarnosti navedeni v

2. točki, (3) odstavka 3. člena teh pogojev, katerih starost ob nastanku škodnega dogodka presega 5 let in predmeti, ki so pri omenjeni zavarovani nevarnosti navedeni v 1., 3. in 4. točki, (3) odstavka 3. člena teh pogojev, katerih starost ob nastanku škodnega dogodka presega 10 let;

- pri zavarovani nevarnosti strojelom, na dejansko vrednost zavarovani predmeti, ki so pri omenjeni zavarovani nevarnosti navedeni v 8. točki, (3) odstavka 3. člena teh pogojev, katerih starost ob nastanku škodnega dogodka presega 5 let in predmeti, ki so pri omenjeni zavarovani nevarnosti navedeni v 2., 3., 4., 5., 6.,7. in 9. točki, (3) odstavka 3. člena teh pogojev, katerih starost ob nastanku škodnega dogodka presega 10 let.

3. Dejanska vrednost je nova vrednost zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti.

4. Zavarovalna vrednost stanovanjske opreme je nabavna vrednost novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (kot npr. prevoz, montaža ipd.).

(2) Zavarovanje na dejansko vrednost:

1. Zavarovalna vrednost zgradb (dejanska vrednost) je gradbena vrednost novega objekta po krajevnih tržnih cenah, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti. Gradbena vrednost novega objekta je cena, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških, inštalacijskih del in vgrajene opreme.

2. Zavarovalna vrednost stanovanjske opreme je nabavna vrednost novih stvari, povišana za morebitne stroške (kot npr. prevoz, montaža ipd.) ter zmanjšana za vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost).

(3) Zavarovalno vrednost predmetov večjih vrednosti določita zavarovalec in

zavarovalnica sporazumno (taksirana vrednost).

7. člen – OBRAČUN ŠKODE

(1) Pri zavarovanju na novo vrednost se škoda obračuna v primeru:

1. uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja po zavarovalni vrednosti stvari ob zaključku likvidacije, zmanjšani za vrednost ostankov. Šteje se, da je stvar uničena, če bi stroški popravila dosegli ali presegli zavarovalno vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov;

2. poškodovanja predmeta zavarovanja po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije;

(2) Pri zavarovanju na dejansko vrednost se škoda obračuna v primeru:

1. uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja po zavarovalni vrednosti stvari ob zaključku likvidacije, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost) ter vrednosti ostankov. Šteje se, da je stvar uničena, če bi stroški popravila dosegli ali presegli zavarovalno vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov;

2. poškodovanja predmeta zavarovanja po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizirana vrednost) ter vrednosti ostankov.

(3) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave,

izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.

(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.

(5) Če pri škodi zaradi vloma in ropa ter tatvine stvari, pritrjenih na objekt, zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora nemudoma o tem obvestiti policijo in zavarovalnico. Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. V kolikor so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih (2) ali (1) odstavka tega člena. Če je zavarovanec že prejel zavarovalnino, preden je izvedel, kje so ukradene stvari, jih lahko, če so najdene, zahteva zase, pri tem pa mora zavarovalnici vrniti zavarovalnino, prejeto za stvari, ki so bile najdene nepoškodovane. Če so najdene stvari poškodovane, jih zavarovanec lahko zahteva zase po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici ustrezajoči del zavarovalnine. Če zavarovanec teh stvari noče sprejeti, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega znesek izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.

(6) Pri obračunu škode iz naslova stekla se upoštevajo stroški ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera za vstavitev novega stekla ali druge stvari iste vrste in kakovosti ali za izdelavo novega okrasa na steklu. Morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi poškodovanja stvari zaradi obrabe ali starosti se ne upošteva.

8. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovanje ne krije stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ali delovanja nuditi pomoč ob zavarovalnem primeru.

9. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica na dan končnega obračuna zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je bila ob začetku zadevne zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva v primeru:

1. da je podzavarovanje manjše od 10%;

2. da je zavarovanje sklenjeno na način prvega rizika. V tem primeru plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko.

V primeru, da se ob nastanku škodnega dogodka ugotovi, da je bil objekt nenaseljen, premija pa je bila plačana za naseljen objekt, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.

(3) Ob nastanku zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna povrniti stroške, ki jih ima zavarovanec s tem, da zmanjša ali prepreči nadaljnjo škodo na zavarovani stvari ali so nastali po pisnem nalogu zavarovalnice. Če zavarovanec neupravičeno ne poskuša preprečiti nastanka zavarovalnega primera oziroma ga reševati, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor večja škoda je nastala zaradi tega.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oziroma njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh po tem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).

II. SPLOŠNE DOLOČBE

10. člen – ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Zavarovanje velja, dokler so predmeti zavarovanja na območju Republike Slovenije oziroma v kraju, ki je naveden na zavarovalni polici, če iz nje ne izhaja drugače.

(2) Za zavarovanje nevarnosti vlomske tatvine, ropa in osebne odgovornosti zavarovanje velja na območju celotnega sveta, razen za predmete večjih vrednoti, za katere velja, da so za nevarnosti vlomske tatvine ali ropa zavarovani samo na zavarovalnem kraju, ki je naveden na zavarovalni polici.

11. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

(1) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začela nastajati škoda na predmetu zavarovanja.

(2) V primeru zavarovane nevarnosti odgovornosti iz posesti in lastništva stanovanjskih objektov, osebne odgovornosti ter odgovornosti zaradi okoljske škode, nastane zavarovalni primer v trenutku, ko nastane škodni dogodek, zaradi katerega se lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti zavarovancu. Več časovno povezanih škod predstavlja en dogodek, če nastanejo iz istega vzroka.

12. člen – SOUDELEŽBA PRI ŠKODI (FRANŠIZA)

(1) Če je z zavarovalnimi pogoji določeno ali če je dogovorjeno v zavarovalni polici, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se dajatev zavarovalnice (zavarovalnina) zniža za dogovorjeni znesek franšize.

(2) Franšiza se lahko določi oziroma dogovori:

1. v odstotku od zavarovalne vrednosti predmeta zavarovanja na dan

ugotavljanja višine škode;

2. v odstotku od izračunane zavarovalnine na dan obračuna zavarovalnine; ali

3. v fiksnem znesku.

13. člen – XXXXXXXXXXXX XXXXX

(1) Sozavarovane osebe so zavarovančev zakonec ali izven zakonski partner, zavarovančevi otroci, posvojenci ali rejenci ter osebe, ki jih zavarovanec preživlja ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.

14. člen – PONUDBA IN SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici.

(2) Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od teh pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna polica sklenjena.

(3) V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k

zavarovalnici.

(4) Če je tako dogovorjeno, se za sklenitev zavarovalne police uporabljajo tudi določila tistih zavarovalnih pogojev, ki se nanašajo na sklepanje zavarovalnih pogodb na daljavo.

(5) V ostalih primerih je zavarovalna polica sklenjena, ko zavarovalec in zavarovalnica

podpišeta zavarovalno polico.

15. člen – NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni

obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe,

morajo biti v pisni obliki.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

16. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.

(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo prevzetih tveganj.

17. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, se zavarovalno kritje iz zavarovalne pogodbe prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku

24. ure dneva, ko je premija plačana.

(2) Zavarovalno kritje preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.

(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.

(4) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.

18. člen – PLAČILO PREMIJE

(1) Premijo za prvo zavarovalno leto (prva premija) mora zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.

Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino.

Če je dogovorjeno, da se premija ob sklenitvi zavarovalne pogodbe plača na podlagi računa ali drugega dokumenta (kjer se običajno določi rok plačila), nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino od dneva, ki je na polici naveden kot dan začetka zavarovanja, vse pod pogojem, če je v omenjenem roku plačana premija ali prvi obrok premije. Če v tem roku premija ali prvi obrok premije nista plačana, nastopi obveznost zavarovalnice (kritje), da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino šele od trenutka plačila premije dalje.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti, povrniti pa je dolžan tudi stroške, povezane z izterjavo dolgovane premije.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za datum plačila dan, ko zavarovalec ali druga zainteresirana oseba da nalog pošti ali banki za izvedbo plačila.

(4) Če je bilo z zavarovalno pogodbo dogovorjeno, da je zavarovalec pred potekom petih let od dneva sklenitve ne bo enostransko odpovedal, zaradi česar je bila za zavarovanje določena nižja premija (popust), zavarovanje pa je iz tega razloga v tem času kljub temu prenehalo, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo bil zavarovalec dolžan plačati, če dogovora o nižji premiji (popustu) ne bi bilo.

(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za ves čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.

(6) Kot običajni način plačila premije se štejejo tudi drugi finančno-pravni posli

(verižne kompenzacije, asignacije, cesije in drugi sorodni pravni posli).

19. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je zato zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz (1) odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure dneva plačila premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača in zavarovalnica ne razdre zavarovalne pogodbe, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

20. člen – POVRAČILO PREMIJE

(1) V primeru prenehanja zavarovanja je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna

vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja v roku 14 dni od prejema

njegovega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega

primera.

(2) Zavarovalnici pripada premija za celotno zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi ene od zavarovanih nevarnosti.

(3) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.

(4) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom kritja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.

(5) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.

21. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

A. SPLOŠNO

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1. obvestiti zavarovalnico o nastalem zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve;

2. takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

3. o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa v zavarovalnih primerih požara, eksplozije, vandalizma, udarca neznanega motornega vozila, tatvine zunanjih elementov pritrjenih na stanovanjski objekt, vlomske tatvine in ropa, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane, oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru;

4. stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari pustiti nespremenjeno, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice (izvajalec storitve), razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oziroma v preprečevanju še večje škode;

5. ravnati v skladu z ostalimi določbami teh pogojev, ki se nanašajo na njegove

obveznosti.

(2) Če zavarovanec zavarovalnino uveljavlja s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku.

(3) Zavarovanec mora omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine ali odškodnine. Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo, to tudi storil.

(4) Če zavarovanec krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko v celoti ali delno izgubi pravico do zavarovalnine, kar je odvisno od tega, koliko kršitev vpliva na obseg in višino škode.

(5) Če zavarovanec svojih obveznosti, ki so določene v tem členu ne izpolni, mora zavarovalnici povrniti tudi škodo, ki jo ima zaradi tega.

B. ODGOVORNOST

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec :

1. če je proti njemu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedena kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je pred tem že izpolnil dolžnost obvestila iz točke A 1. (1) odstavka tega člena;

2. če so proti njemu postavljeni odškodninski zahtevki, če je proti njemu vložena odškodninska tožba ali je zavarovanec seznanjen z zavarovalnim primerom iz 35. oz. 36. točke teh pogojev, o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki se nanašajo na omenjene zahtevke;

3. vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in izdati pravdno pooblastilo tisti osebi,

ki jo določi zavarovalnica;

4. obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati;

5. škodni dogodek, ki se zgodi v tujini prijaviti policiji;

6. upoštevati tudi ostale dolžnosti, navedene v tem členu.

(2) Če zavarovanec svojih obveznosti, ki so določene v tem členu ne izpolni, mora zavarovalnici povrniti škodo, ki jo ima zaradi tega.

(3) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.

22. člen – IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo

izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca

nosi vsaka stranka polovico stroškov.

(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.

23. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera, pri katerem so bile zavarovane stvari

poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.

(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene ali pa so izginile,

zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

24. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno

pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega

leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

25. člen – SPREMEMBA NASLOVA

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova

oziroma firme ali sedeža v 15 dneh od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov sedeža ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo. V primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ne bi bila mogoča (odsotnost, odklonitev sprejema ipd.) se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa vročitve, s čimer zavarovalec izrecno soglaša. Zaradi tega bo veljalo, da je zavarovalec z vsebino obvestila seznanjen.

26. člen – UPORABA ZAKONA

(1) Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in drugih predpisov Republike Slovenije.

27. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice, in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

(3) Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni strani in zavarovalnico na

drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.

28. člen – UVELJAVLJANJE ZAVAROVALNINE

(1) Če zavarovanec zavarovalnino uveljavlja s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku.

(2) V primeru, če zavarovanec uveljavlja zavarovalnino s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika ali pooblaščenca, zavarovanje ne krije stroškov zastopanja zavarovanca, razen:

- če v pritožbenem postopku zavarovanca zastopa odvetnik ter Pritožbena komisija zavarovalnice pritožbi ugodi, vendar le stroške pritožbenega postopka in sicer samo v delu, v katerem je pritožnik s pritožbo uspel;

- v pravdnem ali mediacijskem postopku naloženih stroškov zavarovalnici.

(3) Zavarovanje krije stroške zastopanja skupaj z zavarovalnino le do višine

xxxxxxxxxxx vsote.

29. člen – VARSTVO/OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(1) Zavarovalnica kot upravljavec osebnih podatkov obdeluje osebne podatke v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov in s področja zavarovalništva, kakor tudi z drugo veljavno zakonodajo ter Politiko zasebnosti, ki jo je sprejela Zavarovalnica Sava d.d. v zvezi z zagotavljanjem varstva osebnih podatkov in ki je dostopna na spletni strani zavarovalnice: xxxxx://xxx.xxx- xxxx.xx/xx-xx/xxxxxx-xxxxxxxxx/, v tiskani obliki pa je Pravno obvestilo, ki je povzetek Politike zasebnosti, dostopno tudi na vseh prodajnih mestih zavarovalnice.

(2) V omenjenem dokumentu (Politiki zasebnosti, kakor tudi v Pravnem obvestilu) so zapisane informacije v zvezi z varstvom osebnih podatkov, in sicer:

1) podatki o upravljavcu in pooblaščencu,

2) namenih obdelave in pravne podlage za obdelavo,

3) obdelovalcih in uporabnikih osebnih podatkov,

4) prenosu osebnih podatkov v tretje države,

5) pravicah posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov,

6) rokih hrambe osebnih podatkov.

(3) Zavarovalec je s strani zavarovalnice najkasneje ob sklepanju zavarovalne pogodbe seznanjen z vsebino dokumenta »Pravno obvestilo v zvezi z varstvom osebnih podatkov«, ki predstavlja izvleček Politike zasebnosti in je dostopen na

spletni strani zavarovalnice: xxxxx://xxx.xxx-xxxx.xx/xx-xx/xxxxxx-xxxxxxxxx/ oziroma v tiskani obliki na prodajnih mestih zavarovalnice.

30. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE

(1) Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

31. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU

(1) Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.

XXXX XXXXXXX DOM-01/19

za večjo varnost in lažje uveljavljanje pravic iz zavarovalne police

KAKO OZIROMA KJE LAHKO PRIJAVIMO ZAVAROVALNI PRIMER?

1. Škodo lahko prijavimo na vseh predstavništvih Zavarovalnice Sava. Na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx so na voljo tudi ustrezni obrazci za prijavo škode ter podrobnejša navodila. Dodatne Informacije lahko pridobimo tudi na brezplačni telefonski številki 080 19 20 ali elektronskem naslovu xxxx@xxx-xxxx.xx.

KAKO RAVNATI V PRIMERU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ NASLOVA ZAVAROVANJA DOMSKE ASISTENCE?

1. V primeru uveljavljanja domske asistence moramo poklicati 24 urni asistenčni center, in sicer za klice na telefonsko številko 080 19 20. Ob klicu v asistenčni center mora upravičenec posredovati naslednje podatke:

- ime in priimek ter svoj naslov;

- ime zavarovalnice, številko zavarovalne police;

- kraj in telefonsko številko, na kateri je dosegljiv;

- kratek opis problema, ki ga ima, in naravo (vrsto) pomoči, ki jo potrebuje.

XXX XXXXXXXX, DA ZMANJŠAMO VERJETNOST NASTANKA ŠKOD IN NJIHOVE VIŠINE?

1. Skrbeti moramo za urejenost svojih bivalnih prostorov:

• potrebno je redno vzdrževanje električne in plinske napeljave,

• v električne omarice se smejo vstavljati le nove varovalke;

• poškodovane kable, vtičnice in vtiče je potrebno zamenjati z novimi.

POZOR! Vzdrževanje prepustimo strokovnjakom.

2. Pri kuhanju nikoli ne puščajmo prižganega štedilnika brez nadzora. Zelo nevarna je predvsem maščoba, saj lahko zelo hitro pride do pregretja in posledično do vžiga.

POZOR! Tega ognja nikoli ne gasimo z vodo, ampak z bombažno krpo ali pokrovko, če je možno, si roko predhodno zaščitimo s kuhinjsko rokavico ali mokro kuhinjsko krpo.

3. Sveč, petrolejk, naprav, ki oddajajo toploto (likalniki, kaloriferji, peči ipd.), nikoli ne puščajmo prižganih brez nadzora.

4. S plinskimi napravami in jeklenkami ravnajmo v skladu z navodili:

• v kuhinji je lahko le ena plinska jeklenka z zmogljivostjo polnjenja do 10 kg;

• shranjevanje jeklenk je prepovedano v spalnih prostorih, v prostorih, kjer temperatura lahko preseže 40⁰C ter v prostorih, ki so nižje od okoliškega zemljišča;

• občasno preglejmo plinsko jeklenko – ventil in armature. Če zaznamo vonj,

naredimo preizkus z milnico, mehurčki so znak netesnosti.

5. Požarno in eksplozivno nevarne stvari (lepila, laki, hitro vnetljive snovi) hranimo po navodilih proizvajalca in jih nikoli ne mečimo v odprto kurišče.

6. Redno in skrbno čistimo kurišča, peči, dimnike v skladu z navodili proizvajalca.

7. Dostopi do stavb naj bodo prosti za gasilce in druge reševalne postaje.

8. Vse gorljive stvari (drva, gradbeni material) naj bodo v varni oddaljenosti od stavb.

9. Ne kurimo na prostem, če okolica ni zavarovana in nadzorovana, ter v dneh,

ko je razglašena požarna ogroženost.

10. Odstranimo veje dreves, ki visijo na stavbe, redno čistimo strehe in žlebove.

11. Zgradbe morajo biti grajene protipotresno in v skladu z ustreznimi predpisi,

ki urejajo požarno varnost.

12. Hiše naj bodo opremljene z ustrezni strelovodi.

KAKO RAVNATI V PRIMERU POŽAROV?

Ob požaru ne postanimo panični.

Takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

1. Če zagori maščoba na štedilniku:

• izklopimo štedilnik oziroma grelno površino,

• gorečo posodo pokrijemo z mokro krpo ali pokrovko,

• če imamo doma gasilnik, ga uporabimo.

POMEMBNO: goreče posode nikoli ne prenašamo.

2. Če zagori električni gospodinjski aparat:

• takoj izklopimo aparat iz električnega omrežja,

• pogasimo s CO2 ali z gasilnim aparatom na gasilni prah ABC,

• če nimamo druge možnosti poskušamo požar zadušiti z bombažno odejo

xxx xxxxx.

Če tako ne moremo pogasiti ognja, se takoj varno umaknemo iz prostora.

Če se je požar že preveč razplamtel in nam dim otežuje umik iz objektov, z mokrimi krpami zatesnimo spodnji del vrat in počakamo na pomoč. Če je dim gost in otežuje dihanje, damo pred usta moker robec ali krpo. Ko pridejo gasilci, oken ne odpiramo, ker s tem pripomoremo k širjenju požara ampak nase opozorimo z ropotom po oknih.

S ČIM SMEMO GASITI POŽAR GLEDE NA VRSTO GORLJIVEGA MATERIALA?

Razred		Gorljiv material	Primerno gasilno sredstvo
A	požari gorljivih trdnih snovi	les, papir, slama, tekstil, premog	ABC-prah, voda, pena
B	požari gorljivih tekočih snovi	bencin, nafta, olja, voski, laki, alkohol, benzen, smole	ABC-prah, CO₂, pena
C	požari gorljivih plinov	metan, zemeljski plin, butan, acetilen, vodik	ABC-prah, CO₂
D	požari kovin	magnezij, aluminij v prahu	specialni prah

KAKO RAVNATI OB POTRESU?

Če nas potres preseneti v poslopju, ostanemo v njem, pri čemer:

• iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na

hodnikih se pritisnemo k notranjim stenam;

• izogibamo se steklenim površinam in zunanjim zidovom;

• ne uporabljamo dvigal in stopnišč;

• ne prižigamo vžigalic in ne uporabljamo odprtega ognja;

• če nam stanje dopušča, zapremo ventile za plin in vodo ter izklopimo

elektriko.

Na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav. Če smo ostali nepoškodovani, pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Če smo ujeti v ruševinah, ostanemo mirni, varčujmo z energijo in opozarjajmo nase z udarci ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno zakričimo na pomoč, da nas

reševalci

KAKO RAVNATI V PRIMERU POPLAVE?

Če živimo v predelu, kjer so možne poplave in na to kažejo tudi izredne vremenske razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga…), vključimo radijski

sprejemnik in spremljamo poročila Hidrometeorološkega zavoda in navodila

pristojnih regijskih štabov Civilne zaščite.

Iz prostorov, kjer grozi poplava, umaknimo hrano, premičnine, dokumente, denar in druge stvari, katere lahko premaknemo v višje predele zgradb.

Dokler je še voda pitna, napolnimo posode, ker lahko pride do motene preskrbe z vodo.

Živali umaknemo v višje ležeče predele in jim pripravimo začasno bivališče. Če imamo čas, zavarujemo predmete na prostem, ki jih voda lahko odplavi