Splošni pogoji za strojelomno zavarovanje
Splošni pogoji za strojelomno zavarovanje
veljajo od 2.11.2016
STR 01/16
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec - oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; polica - listina o zavarovalni pogodbi;
premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.
1. člen PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so stroji, strojne naprave, električne naprave in njihovo polnjenje (mediji), instalacije ter podstavki, ležišča in temelji strojev, če so zajeti v vrednosti strojev.
(2) Samo če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno so lahko predmet zavarovanja tudi:
1) daljnovodi, plinovodi, naftovodi, toplovodi, parovodi, vodovodno in odvodno omrežje, kabli visoke napetosti, kovinski silosi, antenski stolpi in podobne kovinske konstrukcije. Navedene stvari ni treba s posebnim dogovorom vključevati v zavarovanje, če so sestavni del zgradb ali so na ožjem območju, kjer se nahajajo ostale zavarovane stvari (obrat);
2) trakovi, verige in verižniki, vrvi in vrvenice transportnih naprav, razen trakov, verig in verižnikov ter vrvi in vrvenic, ki so sestavni del stroja;
3) temelji, podstavki in ležišča, če niso zajeti v vrednosti strojev, naprav in instalacij;
4) polnjenje (olje, ostali mediji), če ni zajeto v vrednosti strojev in naprav;
5) veliko orodje;
6) termične obloge peči;
7) bagri v rudnikih dnevnega kopa;
8) vrtalno drogovje in pripadajoča oprema (težko in delovno drogovje, reducirani deli, stabilizatorji in visokotlačne armirane cevi za izplako) za globinsko vrtanje;
9) elektronski računalniški programi z licenco, vgrajeni v stroje ali naprave;
10) zunanji nosilci podatkov.
Če so z zavarovalno pogodbo za predmete zavarovanja, opredeljene pod drugim
(2) odstavkom tega člena, dogovorjene posebne klavzule imajo klavzule, v primeru odstopanj prednost pred temi splošnimi pogoji.
(3) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti zavarovane stvari:
1) vse vrste malega orodja in deli strojev, ki se neposredno uporabljajo za lomljenje, drobljenje in oblikovanje, kot so na primer svedri, noži, škarje, brusi, rezkala, stope, mlinski kamni, čeljustne plošče, delovne plošče drobilnic, kokile, modeli, matrice, delovni deli kmetijskih strojev, krone vrtalne opreme za globinsko vrtanje ipd.;
če gre za tako imenovano veliko orodje, so v smislu 5. točke drugega (2) odstavka tega člena nekatere od navedenih stvari lahko predmet zavarovanja;
2) deli strojev, ki so neposredno izpostavljeni toplotnim učinkom, kot na primer obloge posod in naprav za zgorevanje, rešetke kurišč, neposredno izpostavljeni deli gorilnikov, električni uporovni grelci, vse vrste elektrod, posode za topljenje in vlivanje, plamene cevi ipd.;
3) deli strojev, ki se večkrat zamenjujejo, kot na primer sita, vzorci, obloge na valjih, obloge mikalnikov, obloge bobnov, upogljive cevi, jermenje, krtačke, gumijasti, tekstilni in sintetični obročki, tesnila, platneni in podobni filtri, hitro obrabljivi deli spojnic, križi kardanov (gumijasti deli, vložki, lamele, ipd.), prenosni kabli, verige in vrvi, če ne pripadajo transportnim napravam;
4) varnostni elementi enkratnega učinka, razen katodnih odvodnikov;
5) potrošni material, kot na primer gorivo, mazivo, sredstva za hlajenje, čistilna sredstva, baterije in akumulatorji;
6) katalizatorji;
7) izolacija peči, cevovodov, rezervoarjev ipd. iz stiropora, steklene volne, izolacijske lepenke, folije ipd., razen če je to v vzročni zvezi s škodo, ki jo krije to zavarovanje.
(4) Po teh pogojih tudi niso predmet zavarovanja kopenska motorna vozila, prikolice, samovozni delovni stroji, vodna in zračna plovila vseh vrst.
2. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, vsako nenadno in nepričakovano uničenje ali poškodovanje zavarovane stvari, razen zaradi:
1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letal vseh vrst, manifestacije ali demonstracije, potresa, poplave, hudournika, visoke ali talne vode, izliva vode iz vodovodnih in odvodnih cevi, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, zemeljskega usada, snežnega plazu, izliva žareče mase, izteka tekočin (lekaža) in zemeljske zrušitve v rudniških jamah; strojelomno zavarovanje tudi ne krije poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari zaradi
gašenja in rušenja ter izginitve v zvezi z nevarnostmi, omenjenimi v tej točki;
obseg nevarnosti iz te točke je podan v veljavnih Splošnih pogojih za požarno zavarovanje.
2) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje;
3) neposredne posledice trajnega vplivanja kemičnih, toplotnih ali mehaničnih pogojev namestitve in delovanja (korozije, oksidacije, sevanja, staranja, utrujenosti materiala, prekomerne vibracije, ipd.);
4) obrabe, abrazije, erozije ali kavitacije;
5) prekomerne vlage, rje, kotlovca, usedlin, mulja ipd., in sicer tudi v primeru, če je bila zaradi tega zavarovana stvar poškodovana ali uničena;
6) preobremenitve ali prenapetosti strojev, strojnih in električnih naprav ter instalacij nad mejo njihove predpisane zmogljivosti;
7) nezadostnega investicijskega vzdrževanja;
8) obratovanja pred končanim popravilom;
9) montaže in poskusnega pogona ali poskusnega obratovanja;
10) kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari zaščitnih ukrepov ter navodil za uporabo proizvajalcev strojev;
11) namernega poškodovanja stvari (vandalizem).
(2) Zavarovanje prav tako ne krije:
1) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni ipd.);
2) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
3) stroškov demontaže in ponovne montaže, ki so nastali zaradi rednega pregleda ali vzdrževanja zavarovane stvari (periodičnega popravila ali zamenjave obrabljenih delov), in sicer tudi tedaj, če se ob tej priložnosti ugotovi poškodovanje zaradi zavarovane nevarnosti;
zavarovanje v tem primeru krije le stroške popravila ali zamenjave uničenih ali poškodovanih delov, ki niso bili predvideni za periodično popravilo oziroma zamenjavo;
4) stroškov vzdrževanja;
5) za škode, ki se nanašajo, izhajajo, temeljijo ali se pripisujejo kakršni koli programski ali strojni opremi ali mikroprocesorjem, ki deloma ali v celoti odpovejo, se poškodujejo ali povzročijo škodo (vključno z 'okužbo' programske opreme ali podatkov); to se nanaša tudi na proizvode, programsko in strojno opremo, oblikovanje sistemov, njihovo prodajo, spremembe, servisiranje, vzdrževanje ali svetovanje s strani zavarovanca ali v njegovem imenu;
6) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
7) škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kakršnih koli stroškov, ki so nastali kot posledica tega dejanja; za teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, ali je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katero koli vlado oz. ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma kateri koli njen del.
(3) Samo, če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno s posebno klavzulo in obračunana dodatna premija, zavarovanje krije nenadno in nepričakovano uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovane stvari zaradi:
1) erupcije pri globinskem vrtanju zemlje;
2) posledice dinamičnega uravnoteževanja na vrtečih se delih strojev (turbinskih rotorjih ipd.);
3) izginitve ali poškodovanja zaradi vloma, ropa in tatvine oziroma poskusa teh dejanj;
4) prometne nesreče;
5) zagozditve;
6) delovanja radioaktivnih izotopov.
Če so z zavarovalno pogodbo za nevarnosti, opredeljene pod tretjim (3) odstavkom tega člena, dogovorjene posebne klavzule, imajo klavzule v primeru odstopanj prednost pred temi splošnimi pogoji.
3. člen VELJAVNOST ZAVAROVANJA IN KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Zavarovane so samo v polici navedene stvari, ki so na območju obratov zavarovanca na kraju in v času, ko so montirane in pripravljene za obratovanje, ko obratujejo, ko se demontirajo in montirajo zaradi popravila (remonta) ter v času popravila v zavarovančevi delavnici.
(2) Če je posebej dogovorjeno, so zavarovane tudi stvari, ki so dane v zakup ali na posodo, vendar pod pogojem, da obratujejo v pogojih in z namenom, za katerega so projektirane in izdelane.
(3) Zavarovanje ne velja za čas, dokler je zavarovana stvar na sejmu ali razstavi in na prevozu zunaj območja obrata.
(4) Stvari so zavarovane tudi, kadar so vse preseljene v kakšen drug kraj, vendar le na območju Slovenije.
(5) Če se zavarovana stvar po naravi njene uporabe premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici posebej navedeno in plačana dodatna premija. Zavarovanje je omejeno na območje Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.
4. člen ZAVAROVALNA VREDNOST
Zavarovalna vrednost stvari je nabavna cena nove stvari, povečana za stroške prevoza (brez stroškov zračnega prevoza), carine in montaže (brez priznanih popustov, kot so npr. nakupni rabat, količinski rabat ipd.), ter zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti, ekonomske zastarelosti, razen če ni drugače dogovorjeno.
5. člen ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice. Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
6. člen ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovalnih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
7. člen ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;
2) najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je izvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico; če obvestilo ni bilo podano pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih 3 dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost;
3) ne sme spreminjati stanja poškodovanih oz. uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oz. da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti najbližjo policijsko postajo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oz. višine škode.
(3) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.
8. člen OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja zavarovane stvari – po zavarovalni vrednosti stvari ob nastanku zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari (delna škoda) – po stroških popravila, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije), če ni drugače dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, ter za vrednost ostankov; med stroške popravila se štejejo tudi odvisni stroški, kot so stroški demontaže, ponovne montaže, prevoza, preizkusa ipd;
v škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve in drugih sprememb na zavarovani stvari; stroški zaradi plačila taks, stroški zaradi pridobitve dovoljenj (upravne odločbe).
(2) Smatra se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po prvi 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšano za vrednost ostankov, kar velja tudi v primeru, da je amortizacija zavarovana.
(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob nastanku zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
(4) Zavarovalnica ni dolžna povrniti celotne vrednosti stroja, če poškodovanega dela ni možno popraviti (ker je na primer izdelan v tujini ali pa ga ne izdelujejo več). Zavarovalnica v tem primeru povrne le vrednost poškodovanega dela v sorazmerju funkcionalne udeležbe tega dela proti celotnemu stroju.
(5) Če zavarovanec sam popravi poškodovano stvar in je strošek popravila višji od stroška, ki bi ga zaračunal drugi popravljavec, zavarovalnica prizna pri obračunu zavarovalnine strošek popravila drugega popravljavca. Pri tem obračunu se v stroških popravila drugega popravljavca upoštevajo tudi nujni prevozni stroški.
(6) Stroški začasnega popravila, za katerega zavarovalnica ni dala svojega pisnega soglasja, bremenijo zavarovanca.
(7) Pri obračunu škode na polnilnem mediju (olje, hladilna tekočina ipd.) se upošteva izrabljenost glede na predpisano dobo uporabe, kar velja tudi v primeru, če je amortizacija zavarovana.
(8) Le če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno s posebno klavzulo in je obračunana dodatna premija, zavarovanje krije:
1) stroške iskanja kraja škode na daljnovodih, kablih, plinovodih;
2) stroške za zemeljska dela in asfaltiranje;
3) višje stroške za nadurno, nočno in praznično delo, hitri prevoz in stroške nastanitve; za hitri prevoz se štejejo stroški letalskega prevoza serviserja v ekonomskem razredu ter hitri prevoz pošiljke materiala; za stroške nastanitve se štejejo običajni stroški nočitev;
4) povišane stroške popravila v primeru, da stroja ni mogoče popraviti na geografskem območju Evrope (v nadaljevanju je to območje opredeljeno kot tujina), oziroma je potrebno, da tuji strokovnjaki opravijo popravilo v Sloveniji;
5) stroške za nakup, obnovitev izgubljene programske opreme (elektronskih računalniških programov, licence), ki je vgrajena v stroje in naprave, ki so predmet zavarovanja.
Če so z zavarovalno pogodbo za kritje stroškov, opredeljenih pod osmim (8) odstavkom tega člena, dogovorjene posebne klavzule, imajo klavzule v primeru odstopanj prednost pred temi splošnimi pogoji.
9. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištevajo tudi stroški čiščenja, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, vendar ne več kot 3 % od zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno z doplačilom premije. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za odstranitev poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz neuporabnih delov do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi) in tudi ne stroškov za posredovanje organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
10. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalnica plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) Če je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav odškodnina presega zavarovalno vsoto.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšizo), se odškodnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po pisnem nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(7) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem po prejetju vseh podatkov, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).
11. člen ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez sprememb.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
12. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr. adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.)
13. člen SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Smatra se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
14. člen ZNIŽANJE IN POVIŠANJE PREMIJE
(1) Če je imel zavarovanec v prejšnjem triletnem zavarovalnem obdobju ugoden oziroma neugoden zavarovalno-tehnični rezultat, se upošteva znižanje premije (bonus) ali povišanje premije (malus) po naslednji tabeli:
Triletni zavarovalno- tehnični rezultat | Se upošteva znižanje premije (bonus) | Se upošteva zvišanje premije (malus) |
od 0 % do 30 % | 30 | |
nad 30 % do 40 % | 20 | |
nad 40 % do 60 % | 10 | |
nad 60 % do 90 % | 0 | 0 |
nad 90 % do 120 % | 20 | |
nad 120 % do 160 % | 50 | |
nad 160 % do 200 % | 80 | |
nad 200 % do 230 % | 110 | |
nad 230 % do 260 % | 140 | |
nad 260 % do 300 % | 190 | |
nad 300 % | 240 |
(2) Triletni zavarovalno-tehnični rezultat se izračuna tako, da se seštevek izplačanih zavarovalnin za pretekla tri zavarovalna leta deli s kosmato premijo za pretekla tri zavarovalna leta. Kosmata premija je fakturirana premija, zmanjšanja za davek od prometa z zavarovalnimi posli.
(3) Pri izračunavanju triletnega zavarovalno-tehničnega rezultata se premija in likvidirane zavarovalnine za predpreteklo zavarovalno leto in zavarovalno leto prej revalorizirajo na podlagi letnih indeksov gibanja cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki veljajo za predpreteklo zavarovalno leto in zavarovalno leto prej.
(4) Do zneska premije, ki ga vsako leto ob začetku koledarskega leta določi Strokovna služba Zavarovalnice Maribor d.d., se znižanje (bonus) in povišane (malus) ne uporabljata.
15. člen ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se začne po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
16. člen PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
17. člen POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, in sicer po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega (1) odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
18. člen POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
19. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembah obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
20. člen IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
21. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisni.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
22. člen SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.
23. člen VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovanec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob škodi obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
24. člen ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun lahko to stori v svojem imenu na račun druge osebe vsak, ki ima za to interes, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice pripadajo.
25. člen VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA
(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Splošni pogoji za strojelomno zavarovanje STR-04/10.
(2) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
22. člen PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
23. člen ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo,
shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
24. člen PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
25. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
Klavzule za strojelomno zavarovanje
veljajo od 2.11.2016
KL-STR 01/16
Klavzule so razdeljene na 6 vrst:
1) SPLOŠNE KLAVZULE
2) KLAVZULE O OBVEZNIH REVIZIJSKIH PREGLEDIH
3) KLAVZULE ZA ZAVAROVANJE BAGROV V RUDNIKIH DNEVNEGA KOPA
4) KLAVZULE ZA ZAVAROVANJE AMORTIZIRANE VREDNOSTI PRI DELNIH ŠKODAH
5) KLAVZULE ZA NAPRAVE IN APARATE ŠIBKEGA TOKA
6) DRUGE KLAVZULE
1) SPLOŠNE KLAVZULE
102. STACIONIRANE AKUMULATORSKE BATERIJE
Zavarovanec je dolžan določiti strokovnega delavca, ki bo skrbel za akumulatorske baterije in je tudi dolžan upoštevati vsa navodila proizvajalca o vzdrževanju baterij.
Če zavarovanec prekrši katero od teh obveznosti, zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti.
Če ob nastanku zavarovalnega primera obstaja pogodba s proizvajalcem akumulatorske baterije o vzdrževanju, se smatra, da so navedene obveznosti opravljene, zavarovalnica pa lahko uveljavlja pravico regresa do proizvajalca baterij, če ta ni opravil obveznosti, ki so določene s pogodbo o vzdrževanju.
103. OLJNA POLNJENJA TURBINE
Zavarovanje krije škodo na oljnem polnjenju turbine, če je izguba olja v vzročni zvezi s škodo na turbini, ki je krita s strojelomnim zavarovanjem.
104. IZKLJUČITVE ŠKOD ZARADI ZAMULJENJA IN POTOPITVE PRI HIDROELEKTRARNAH
Ne povrnejo se škode na zavarovanih stvareh, ki so nastale zaradi potopitve ali zamuljenja, ki sta posledica loma cevovoda visokega pritiska.
105. KRITJE ŠKOD ZARADI ZAMULJENJA ALI POTOPITVE PRI HIDROELEKTRARNAH
Zavarovanje krije škodo na cevovodu in njegovem ležišču, podstavku ali temelju.
Zavarovanje krije škodo na navedenih stvareh zaradi potopitve in zamuljenja, če je ta škoda v vzročni zvezi s škodo na cevovodu visokega pritiska.
106. IZOTOPI
Zavarovanje krije tudi škodo na zavarovanih stvareh zaradi delovanja radioaktivnih izotopov, če nastane v vzročni zvezi z drugo škodo, ki jo krije strojelomno zavarovanje. Povrnejo se tudi stroški za dekontaminacijo zavarovanih stvari.
2) KLAVZULE O OBVEZNIH REVIZIJSKIH PREGLEDIH
201. REVIZIJA PARNIH, PLINSKIH IN VODNIH TURBIN
Zavarovanec je dolžan na svoje stroške opravljati redno vzdrževanje, revizije, periodične preglede in remonte parnih, plinskih in vodnih turbin v smislu tehničnih predpisov in navodil za obratovanje in vzdrževanje turbin, da ne bi prišlo do škode. Dolžan se je držati tudi pisnih navodil za obratovanje, vzdrževanje, revizijo in remont, ki jih predpišejo proizvajalci teh strojev.
Zavarovanec je nadalje dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico o opravljanju revizije; zavarovalnica pa lahko po potrebi na svoje stroške pošlje strokovnjaka, da je navzoč pri reviziji.
Če zavarovanec prekrši eno izmed navedenih obveznosti in zaradi tega nastane škoda, je zavarovalnica ni dolžna povrniti.
202. REVIZIJA GENERATORJEV, ELEKTRIČNIH MOTORJEV IZMENIČNEGA TOKA, JAKOSTI, VEČJE OD 750 kW V DVOPOLNI IZVEDBI, ALI VEČJE JAKOSTI VEČJE OD 1000 kW V ŠTIRI ALI VEČPOLNI IZVEDBI
Zavarovanec je dolžan na svoje stroške opravljati redno vzdrževanje revizije, periodične preglede in remonte v smislu tehničnih predpisov za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih strojev, da ne pride do škode.
Dolžan se je držati tudi navodil za obratovanje, vzdrževanje, revizijo in remont, ki jih predpišejo proizvajalci teh strojev.
Zavarovanec je nadalje dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico o opravljanju revizije; zavarovalnica pa lahko po potrebi na svoje stroške pošlje strokovnjaka, da je navzoč pri reviziji.
Če zavarovanec prekrši eno od teh obveznosti in zaradi tega nastane škoda, je zavarovalnica ni dolžna povrniti.
203. REVIZIJA GLAVNIH IN POMOŽNIH AGREGATOV ENOSMERNEGA TOKA V VALJARNAH TER REVIZIJA MOTORJEV ENOSMERNEGA TOKA Z VRTILNIM MOMENTOM, KI JE VEČJI OD 1 Mpm
Zavarovanec je dolžan na svoje stroške opravljati revizijo glavnega in pomožnega agregata v valjarni ter motorjev enosmernega toka z vrtilnim momentom, večjim od 1 Mpm, v smislu veljavnih tehničnih predpisov za obratovanje in vzdrževanje teh strojev, da ne pride do škode. Dolžan je upoštevati tudi navodila za obratovanje, vzdrževanje, revizijo in remont, ki jih predpišejo proizvajalci teh strojev.
Zavarovanec je dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico o opravljanju revizije; zavarovalnica pa lahko na svoje stroške pošlje strokovnjaka, da je navzoč pri reviziji.
Če zavarovanec prekrši eno od navedenih obveznosti in zaradi tega nastane škoda, je zavarovalnica ni dolžna povrniti.
204. REVIZIJA STISKALNIC Z GRELNIMI PLOŠČAMI V LESNI INDUSTRIJI IN INDUSTRIJI GUMIJASTIH IZDELKOV
Da ne bi prišlo do škode, je zavarovanec dolžan na svoje stroške opravljati ustrezen strokovni preizkus stiskalnice. Zavarovanec je dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico o začetku preizkusa stiskalnice. Zavarovalnica lahko na svoje stroške pošlje strokovnjaka, da je navzoč pri preizkusu stiskalnice. Vsekakor pa mora zavarovanec o preizkusu, zlasti pa še o stanju in varnosti grelnih plošč, obvestiti zavarovalnico. Tedaj se določi tudi datum ponovnega preizkusa.
Če zavarovanec ne upošteva te obveznosti in zaradi tega nastane škoda, je zavarovalnica ni dolžna povrniti.
205. REVIZIJA PODVODNIH ČRPALK
Zavarovanec je dolžan v skladu z navodili proizvajalca opravljati temeljite preglede podvodnih črpalk in o tem pravočasno obvestiti zavarovalnico.
Če zavarovanec ne upošteva te obveznosti in zaradi tega nastane škoda, je zavarovalnica ni dolžna povrniti.
3) KLAVZULE ZA ZAVAROVANJE BAGROV V RUDNIKIH DNEVNEGA KOPA
301. BAGER DNEVNEGA KOPA
V zavarovanje bagra v rudniku dnevnega kopa so vključene tudi škode zaradi prevrnitve, trčenja, udarca, zdrsa, padca ali udarca kakšnega predmeta v bager ter zaradi zrušitve mostu ali poškodbe spodnjega ustroja proge.
4) KLAVZULE ZA ZAVAROVANJE AMORTIZIRANE VREDNOSTI PRI DELNIH ŠKODAH
401. AMORTIZACIJA PRI TRAKOVIH, VERIGAH IN VRVEH TRANSPORTNIH NAPRAV
Amortizacija pri trakovih, verigah in vrveh transportnih naprav ni zavarovana. Stopnja amortizacije se oceni glede na pogoje in čas trajanja obratovanja.
402. AMORTIZACIJA PRI VALJIH
Amortizacija pri valjih v valjarnah, v tekstilni, tiskarski in papirni industriji, pri fotokopirnih strojih in podobno ni zavarovana.
Stopnja amortizacije se oceni glede na dobo trajanja stvari, izvaljano količino materiala, efektivno obratovalno dobo in dejansko stanje izrabljenosti.
403. AMORTIZACIJA PRI OBRABLJIVIH STROJNIH DELIH
Pri delih, ki se obrabljajo in jih Splošni pogoji za strojelomno zavarovanje ne izključujejo iz zavarovanja, kot so na primer prijemalke, kopalna vedra, žlice, nakladalne lopate, vodila, drsni ležaji, gibljivi členki in drugi podobni deli, ki jih je treba zaradi obrabe med delom občasno zamenjati, amortizacija ni zavarovana. Stopnja amortizacije se oceni glede na pogoje in čas trajanja obratovanja teh delov.
404. AMORTIZACIJA PRI OBLOGAH PEČI IN OBZIDAVI KOTLOV
Pri oblogah peči in obzidavi kotlov amortizacija ni zavarovana. Amortizacija se oceni glede na pogoje in čas trajanja obratovanja.
Zavarovalnica je dolžna povrniti škodo na oblogah peči in obzidavi kotla samo takrat, če je ta v vzročni zvezi s škodo, ki je nastala na drugih delih peči in kotla, in jo sicer krije strojelomno zavarovanje.
405. AMORTIZACIJA PRI BATNIH KOMPRESORJIH IN MOTORJIH Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM
Pri cilindru glave, oblogi cilindra in batih motorja oziroma kompresorju amortizacija ni zavarovana. Stopnja amortizacije se oceni glede na pogoje in čas trajanja obratovanja motorja.
406. AMORTIZACIJA PRI MOTORJIH NA PLIN
Pri strojih na plin, visokih pečeh in plinskih motorjih amortizacija ni zavarovana. Stopnja amortizacije se oceni glede na pogoje in čas trajanja obratovanja.
407. AMORTIZACIJA SVETLOBNIH VIROV
Amortizacija svetlobnih virov ni zavarovana, stopnja amortizacije pa se obračunava glede na efektivno obratovalno dobo svetlobnega vira.
408. AMORTIZACIJA NA KOMBINIRANIH FOLIJAH RENTGENSKIH NAPRAV
Amortizacija na kombiniranih folijah rentgenskih naprav ni zavarovana, stopnja amortizacije pa se obračunava glede na efektivno obratovalno dobo.
409. AMORTIZACIJA MAGNETOFONSKIH IN MAGNETOSKOPSKIH GLAV
Amortizacija magnetofonskih in magnetoskopskih glav ni zavarovana, stopnja amortizacije pa se obračunava glede na efektivno obratovalno dobo.
410. AMORTIZACIJA PRI KOTALNIH IN DRSNIH LEŽAJIH TER VODILIH
Amortizacija pri kotalnih ležajih z notranjim premerom nad 100 mm in pri drsnih ležajih, ležajih ter vodilih ni zavarovana, stopnja amortizacije pa se obračunava glede na dejansko stopnjo izrabljenosti in efektivno obratovalno dobo.
5) KLAVZULE ZA NAPRAVE IN APARATE ŠIBKEGA TOKA
501. UGOTAVLJANJE DEJANSKE VREDNOSTI RENTGENSKIH CEVI IN VENTILOV
Dejanska vrednost rentgenskih cevi in ventilov se ugotavlja za posamezne vrste teh cevi in ventilov po času uporabe ali po številu vključitev po navedenih tabelah.
Tabele za ugotavljanje dejanske vrednosti
A. RENTGENSKE CEVI IN VENTILI ZA DIAGNOSTIČNE NAPRAVE
Čas uporabe v mesecih | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 24 | 100 |
29 | 90 | |
34 | 80 | |
39 | 70 | |
44 | 60 | |
49 | 50 | |
54 | 40 | |
59 | 30 | |
65 | 20 | |
72 | 10 | |
I. Mirujoče (stabilne) anodne cevi generatorjev za polnjenje
II. Rotirajoče anodne cevi generatorjev za polnjenje
1. Rotirajoče anodne cevi z zapečatenim števcem posnetkov
Število posnetkov | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 10000 | 100 |
12000 | 90 | |
14000 | 80 | |
16000 | 70 | |
19000 | 60 | |
22000 | 50 | |
26000 | 40 | |
30000 | 30 | |
35000 | 20 | |
40000 | 10 | |
2. Rotirajoče anodne cevi brez števca posnetkov
Čas uporabe v mesecih | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 18 | 100 |
20 | 90 | |
22 | 80 | |
24 | 70 | |
26 | 60 | |
30 | 50 | |
36 | 40 | |
42 | 30 | |
48 | 20 | |
60 | 10 | |
III. Ventili
Čas uporabe v mesecih | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 36 | 100 |
39 | 90 | |
42 | 80 | |
45 | 70 | |
48 | 60 | |
51 | 50 | |
53 | 40 | |
55 | 30 | |
57 | 20 | |
60 | 10 | |
B. RENTGENSKE CEVI IN VENTILI V NAPRAVAH ZA TERAPIJO
I. Globinska terapija
Čas uporabe obratovalne ure ali meseci | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 400 ur ali 18 mesecev | 100 |
500 ur ali 24 mesecev | 90 | |
600 ur ali 27 mesecev | 80 | |
700 ur ali 30 mesecev | 70 | |
800 ur ali 34 mesecev | 60 | |
900 ur ali 38 mesecev | 50 | |
1000 ur ali 42 mesecev | 40 | |
1100 ur ali 45 mesecev | 30 | |
1200 ur ali 50 mesecev | 20 | |
1300 ur ali 55 mesecev | 10 | |
II. Aparati v napravah za površinsko terapijo z žarčenjem
Čas uporabe v mesecih | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 24 | 100 |
26 | 90 | |
28 | 80 | |
30 | 70 | |
32 | 60 | |
35 | 50 | |
38 | 40 | |
42 | 30 | |
50 | 20 | |
60 | 10 | |
C. CEVI ZA POJAČANJE (IZOSTRITEV) SLIKE | 506. | ZAVAROVANJE PISARNIŠKIH IN PODOBNIH SPECIALNIH STROJEV IN APARATOV |
Škode na delih strojev, aparatov in naprav, ki se uporabljajo in jih je treba | ||
redno menjati, kot na primer trakove, fotonosilce, perforirane listke ipd., kakor | ||
tudi škode, nastale zaradi učinkovanja tekočin, pare ali plinov, ki nastane pri | ||
uporabi kemikalij ali drugih podobnih sredstev, zavarovanje ne krije. | ||
507. | ZAVAROVANJE NAPRAV ZA TERAPIJO S SEVANJEM (RADIACIJSKA TERAPIJA) | |
Škode, ki nastane zaradi radiacijskih (sevalnih) virov, zavarovanje ne krije. | ||
508. | ZAVAROVANJE ELEKTROAKUSTIČNIH, KINOTEHNIČNIH TER PODOBNIH | |
NAPRAV IN APARATOV | ||
Škode na gramofonskih iglah, magnetnih trakovih, ploščah in na filmskih | ||
D. RENTGENSKE CEVI IN VENTILI NAPRAV ZA RAZISKAVO MATERIALA | trakovih zavarovanje ne krije. |
Čas uporabe v mesecih | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 18 | 100 |
20 | 90 | |
22 | 80 | |
24 | 70 | |
26 | 60 | |
30 | 50 | |
36 | 40 | |
42 | 30 | |
48 | 20 | |
60 | 10 | |
Čas uporabe - obratovalne ure ali meseci | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti | |
do | 300 ur ali 6 mesecev | 100 |
380 ur ali 8 mesecev | 90 | |
460 ur ali 10 mesecev | 80 | |
540 ur ali 12 mesecev | 70 | |
620 ur ali 14 mesecev | 60 | |
700 ur ali 16 mesecev | 50 | |
780 ur ali 18 mesecev | 40 | |
860 ur ali 20 mesecev | 30 | |
860 ur ali 20 mesecev | 20 | |
več | 10 | |
6) DRUGE KLAVZULE 601. ERUPCIJA
Za erupcijo se šteje nenaden in trenuten izmet izplake, plina, nafte, vode in trdih delcev iz vrtine na površino zaradi večjega slojnega pritiska kot je hidrostatični. Krita je škoda na zavarovani opremi, ki bi nastala zaradi erupcije, ki jo povzročijo neugodni geološki pogoji (prekinitev cirkulacije ali stik s sloji z nepričakovanim pritiskom).
Zavarovanje ne krije stroškov, ki jih ima zavarovanec pri izvajanju preventivnih ukrepov, da bi preprečil erupcijo.
Požarne škode, ki jih povzroči erupcija niso krite s tem zavarovanjem; krite pa so s požarnim zavarovanjem, če le-to obstoja.
502. ZAVAROVANJE IN UGOTAVLJANJE DEJANSKE VREDNOSTI ELEKTRONSKIH CEVI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO SLIKE TELEVIZIJSKIH NAPRAV
Škode na elektronskih ceveh za snemanje in reprodukcijo slike se povrnejo le, če so v neposredni vzročni zvezi s škodami na napravah, ki jih strojelomno zavarovanje sicer krije.
Pri škodah na elektronskih ceveh za snemanje in reprodukcijo slike se za vsako leto uporabe cevi odbije amortizacija, ki je odvisna od povprečne dobe trajanja cevi. Amortizacija ne more znašati več kot 50 %.
503. ZAVAROVANJE IN UGOTAVLJANJE DEJANSKE VREDNOSTI KOHERENTNIH SVETLOBNIH VIROV (LASER)
Zavarovalno kritje se razširja tudi na koherentne svetlobne vire (laserske naprave).
Škode, ki je posledica razpadanja (disociacija) plinov, usedanja ipd., zavarovanje ne krije.
Dejanska vrednost teh svetlobnih virov se določa na podlagi naslednje tabele:
Čas uporabe v letih | ||
komercialni laserji | laboratorijski in n profesionalni laserji | Dejanska vrednost v % od nove vrednosti |
1 | 2 | 100 |
2 | 4 | 90 |
3 | 6 | 80 |
4 | 8 | 70 |
5 | 10 | 60 |
6 | 12 | 50 |
7 | 14 | 40 |
8 | 16 | 30 |
9 | 18 | 20 |
10 | 20 | 10 |
504. OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA SVETLOBNE VIRE PRI RAZLIČNIH STROJIH, APARATIH IN NAPRAVAH
Škode na samih svetlobnih virih se povrnejo le, če so nastale v neposredni zvezi s škodami na napravah, ki jih sicer krije strojelomno zavarovanje.
505. OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA KOMBINIRANE FOLIJE RENTGENSKIH NAPRAV
Škode na kombiniranih folijah se povrnejo le, če so nastale v neposredni zvezi s škodami na zavarovanih napravah, ki jih sicer krije strojelomno zavarovanje.
602. ZAGOZDITEV
Za zagozditev se šteje blokiranje vrtalne opreme v vrtini med globinskim vrtanjem zemlje. Škoda na zavarovani vrtalni opremi je krita le, če je zagozditev nastala med vrtanjem.
Zavarovanje ne krije škode na zaščitnih ceveh.
603. ZAVAROVANJE VELIKEGA ORODJA
(1) Predmet zavarovanja in obseg zavarovalne zaščite
1) Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo velikega orodja v obsegu, ki ga zajemajo veljavni Splošni pogoji za strojelomno zavarovanje. Zavarovanje krije uničenje ali poškodbo velikega orodja tudi če nastane kot posledica strojelomne škode stroja, na katerem je orodje pritrjeno.
2) Zavarovalna vrednost orodja je cena novega orodja, zmanjšana za znesek amortizacije.
Zavarovati je možno samo posamezna orodja, ki so višje vrednosti od
2.000 EUR.
(2) Obračun škode
1) Pri obračunu škode se odbije znesek amortizacije, ki je odvisen od:
- števila izdelkov, izdelanih ali obdelanih z orodjem v primerjavi s skupnim številom izdelkov, za katere je bilo orodje načrtovano;
- števila obratovalnih ur (efektivnega dela) v primerjavi s skupnim številom ur, ki je predvideno v načrtu;
- izrabljenosti orodja;
- števila brisanja gravur na orodju.
2) Ko orodje izdela s projektom predvideno število izdelkov ali obratuje toliko ur, kot predvideva načrt, se šteje za popolnoma odpisano in kot tako ne more več biti predmet zavarovanja, ne glede na njegovo tehnično stanje in uporabnost.
(3) Za zavarovanje velikega orodja veljajo določila iz veljavnih Splošnih pogojev za strojelomno zavarovanje, če niso v nasprotju z določili te klavzule.
(4) To zavarovanje ne zajema škod, nastalih zaradi:
- poškodb orodja, ki so posledica večjega števila brisanja gravur;
- izrabljenosti orodja in izgubljenosti mer zaradi neupoštevanja zahtev oziroma navodil proizvajalca orodja.
(5) Med izdelavo s projektom predvidenega števila izdelkov ali s projektom predvidenega števila delovnih ur je dovoljeno dvakratno brisanje gravur in novo graviranje. Z vsakim brisanjem gravur se delovna sposobnost orodja zmanjša za 20 %, kar se upošteva pri odmeri stopnje amortizacije.
(6) Orodja morajo biti označena s svojimi evidenčnimi številkami, njihovi tehnični in drugi podatki pa se morajo vnašati v posebno evidenčno knjigo (kartoteko), kamor se vpisujejo tudi podatki o njihovem delu, vzdrževanju in številu brisanja gravur.
Za vsako zavarovano orodje se mora vpisati v polico poleg drugih spoznavalnih podatkov zlasti njegova evidenčna številka.
604. RAZŠIRITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA STVARI, KI SE PREVAŽAJO IN PRENAŠAJO IZ KRAJA V KRAJ
Stvari, navedene v polici, so zavarovane tudi v času, ko se prevažajo, prenašajo in ko so v drugih krajih, kot je navedeno v polici.
(1) Zavarovanje krije tudi škode zaradi naslednjih nevarnosti:
1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, manifestacije in demonstracije, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu in snežnega plazu;
2) vloma in ropa;
3) prometne nesreče.
(2) Obseg zavarovalnega kritja se pri škodah, povzročenih z nevarnostmi iz prvega
(1) odstavka te klavzule, določa po veljavnih Splošnih pogojih za požarno zavarovanje, Splošnih pogojih za vlomsko zavarovanje in Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska veljajo le v zvezi s prometno nesrečo.
(3) Za vlom se po tej klavzuli šteje tudi, če je vlomljeno v prometno sredstvo, v katerem so zavarovane stvari in tudi, če so zavarovane stvari odnesene v času, ko so pritrjene na prometno sredstvo.
(4) V kolikor pride do poškodovanja, uničenja ali izginitve predmeta zavarovanja zaradi vlomske tatvine v vozilo, bo zavarovalnica krila škodo samo če:
- je imelo vozilo trdno streho;
- je bilo vozilo po tem, ko je bilo parkirano ustrezno zaklenjeno;
- se lahko dokaže, da je bil predmet zavarovanja ukraden zaradi vlomske tatvine v času med 6 in 22 uro. (ta časovna omejitev ne velja, če je bilo vozilo parkirano v zaklenjeni garaži ali na varovanem parkirišču);
- se zavarovana stvar v vozilu nahaja na mestu, iz katerega ni vidno od zunaj, npr. v prtljažniku.
Odbitna franšiza znaša 25 % od izračunane zavarovalnine, vendar v absolutnem znesku ne manj kot 85 EUR.