Contract

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 ZNOrg, v nadaljevanju ZDru-1) je skupščina Kinološke zveze Slovenije xx. xx. 2023 sprejela nov statut:

S T A T U T

K I NO L O Š K E Z V E Z E S L O V E N IJ E

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(opredelitev)

Kinološka zveza Slovenije (v nadaljevanju KZS) je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje društev in drugih združenj (v nadaljevanju članice), ki se v Republiki Sloveniji združujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov in delovanja na področju kinologije.

2. člen

(nasledstvo)

(1) KZS je pravna naslednica oktobra 1925 v Ljubljani ustanovljene Jugoslovanske kinološke zveze, katere ustanovitelji so bili Klub ljubiteljev ptičarjev, ki je bil leta 1921 ustanovljen v Ljubljani, Klub ljubiteljev športnih psov, ki je bil leta 1922 ustanovljen v Ljubljani, in Klub ljubiteljev brakov, ki je bil leta 1924 ustanovljen v Ljubljani.

(2) Prvi rodovnik je izdal Klub ljubiteljev športnih psov leta 1930 v Ljubljani. Prva jugoslovanska rodovna knjiga psov je bila izdana v Ljubljani leta 1938. Jugoslovanska kinološka zveza je postala pridružena članica FCI dne 25. 2. 1929, polnopravna članica Mednarodne kinološke zveze, tj. Fédération Cynologique Internationale (v nadaljevanju FCI) pa dne 2. 4. 1936. Prva kinološka prireditev v smislu organizacije ocenjevanja psov in razstav je bila izvedena 21.

3. 1924. Klub ljubiteljev športnih psov je izdal prvo kinološko glasilo Šport in pes leta 1923. Prvi slovenski kinološki sodnik je bil g. Xxxxx Xxxxxx, prvi sodnik za športne pasme xx. Xxxxxx Xxxx v letu 1927, prvi slovenski vsesplošni sodnik xx. Xxxx Xxxxxxxxx, prvi sodnik za izpite športnih in službenih psov pa Xxxxxx Xxxxxx, ki je priredil in podelil prve izpite šolanih psov leta 1954. Prve tečaje (seminarje in predavanja) o vzgoji in šolanju psov je priredil Klub ljubiteljev ptičarjev marca 1937. Po letu 1953 so bila izvedena prva tekmovanja in nastopi šolanih psov.

3. člen

(organiziranost KZS in odgovornost)

(1) KZS je organizirana kot zveza društev v skladu z Zakonom o društvih.

(2) KZS je pravna oseba zasebnega prava, ki v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun.

(3) KZS v pravnem prometu zastopa predsednik KZS, ki poleg KZS odgovarja za zakonito poslovanje KZS.

(4) KZS odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

4. člen

(logotip)

(1) Uradni logotip KZS je stilizirana podoba ležečega kraškega ovčarja, desno poleg nje sta kratici KZS –

FCI. Pod podobo je napis KINOLOŠKA ZVEZA SLOVENIJE.

(2) Logotip KZS je praviloma dvobarven: znak s kraticama FCI − KZS je modre barve, napis pa rdeče barve.

(1) Sedež KZS je v Vodicah, Zapoge 3d.

5. člen

(sedež, žig in njegova uporaba)

(2) KZS uporablja žig, ki je pravokotne oblike, narejen skladno s celostno grafično podobo, navedeno v prvem odstavku prejšnjega člena. Na zgornjem delu žiga je logotip, pod njim pa naslov: Zapoge 3d, 1217 Vodice. Na tiskovinah se praviloma uporablja žig, ki ne vsebuje naslova.

(3) Žig je črne ali modre barve in je oštevilčen.

(4) Upravni odbor sprejme pravilnik, s katerim določi število, rabo, razvid, varovanje in uničenje žiga.

6. člen

(povezovanje KZS)

(1) KZS je polnopravna članica Mednarodne kinološke zveze (Fédération Cynologique International – FCI).

(2) Predlog za včlanitev KZS v sorodne zveze lahko poda predsednik KZS, upravni odbor ali katerakoli od

članic KZS.

(3) Skupščina KZS z večino glasov vseh prisotnih članov odloča o včlanitvi v druge sorodne zveze ter združenja doma ali v tujini.

II. CILJI, NAMEN IN DEJAVNOSTI KZS

7. člen

(cilji in namen)

(1)Cilj KZS je vodenje in vzdrževanje rodovne knjige ter nasledstva vseh dejavnosti iz prvega odstavka drugega člena tega statuta. Cilji KZS so v tem okviru usmerjeni k dvigu splošne kinološke kulture, splošne naklonjenosti do psov in drugih živali, odgovornemu skrbništvu psov ter mirnemu sobivanju ljudi in živali.

(2) Namen KZS je skrb za vodenje in vzdrževanje rodovne knjige, skrb za vzrejo čistopasemskih psov in razvoj posameznih pasem, prirejanje tečajev, usposabljanj, predavanj, izobraževanj, ocenjevanj, tekmovanj ter razstav športnih, lovskih psov, omogočati ustrezne pogoje za vzgojo, šolanje, ocenjevanje in zaščito psov, usposabljati strokovne kinološke kadre za potrebe kinologije ter spodbujati in usmerjati humanitarne, športne, lovske in rekreativne dejavnosti s psi na območju Republike Slovenije ter skrbeti za urednikovanje in izdajo strokovne literature s področja kinologije

8. člen

(kraški ovčar)

(1)Eno temeljnih poslanstev KZS je skrb in ščitenje vzreje kraškega ovčarja, edino slovensko avtohtono pasmo psov, za katero je zadolžena izključno državna vzrejna komisija za kraške ovčarje pri KZS, ki deluje povsem neodvisno in strokovno.

9. člen

(osnovne naloge KZS)

(1) Za zagotavljanje namena 7. člena tega statuta KZS zlasti:

- usmerja delo članic KZS,

- izvaja enotno kinološko politiko, deluje v skladu z zakonskim in podzakonskimi predpisi ter nudi

strokovno podporo in pomoč svojim članicam,

- sodeluje s pristojnimi državnimi organi in preko svojih članic tudi z organi lokalnih skupnosti,

- sodeluje pri pripravi zakonodaje ter predlaga spremembe in sprejetje predpisov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na kinološke dejavnost,

- vodi evidenco članic KZS in njihovih zakonitih zastopnikov,

- skrbi za vzrejo čistopasemskih psov,

- skrbi za promocijo in napredek avtohtonih pasem psov ter predlaga FCI sprejetje oziroma spremembe standardov avtohtonih pasem,

- vodi centralno evidenco o nazivih in stopnji šolanja psov,

- vodi evidence pasem, xxxxxxxxx psov po pasmah ter vzrediteljev in psarn,

- vodi evidenco kinoloških sodnikov in sodniških pripravnikov,

- vodi evidenco vzrejnih referentov,

- skrbi za izobraževanje vsega kinološkega kadra svojih članic in vodi seznam kinološkega kadra,

- za območje celotne Slovenije izdaja oz. nabavlja kinološke tiskovine, ki so skupnega pomena za vse članice

- KZS,

- v svojem imenu in v imenu FCI prireja kinološke prireditve na področju Republike Slovenije,

- nadzira organizacijo vseh kinoloških prireditev v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo po pravilih in pod okriljem KZS in FCI jih ne organizira sama,

- sodeluje v skupščini, organih in drugih komisijah FCI ter opravlja druge naloge v skladu s statutom FCI.

(2) Neodtujljiva pravica in dolžnost KZS je, da na sedežu KZS vodi rodovno knjigo pasemskih psov vseh pasem, ki jih priznava FCI in izdaja rodovnike za vse pse, ki so poleženi na območju Republike Slovenije, oziroma vpisuje v slovensko rodovno knjigo pse, ki so na območje Republike Slovenije za stalno privedeni.

(3) Eno temeljnih poslanstev KZS je skrb in ščitenje vzreje kraškega ovčarja, edino slovensko avtohtono pasmo psov, za katero je zadolžena izključno državna vzrejna komisija za kraške ovčarje pri KZS, ki deluje povsem neodvisno in strokovno.

III. ČLANSTVO

10. člen

(članice KZS)

(1) Članica KZS je lahko vsako kinološko društvo, in sicer ljubiteljsko društvo psov, pasemsko društvo, lovsko kinološko društvo, zveza, klub uporabnostnih psov ter društvo ali klub za šolanje psov, ki je registrirano v Republiki Sloveniji.

11. člen

(organiziranost in področja delovanja članic)

(1) Kinološka društva, športna društva ali klubi so tista društva ali klubi, ki združujejo člane za posamezne dejavnosti psov, npr. šolanje psov, reševanje, agility, psi za slepe, pašo in drugi.

(2) Lovska kinološka društva (LKD) so društva, ki poleg ostalih kinoloških dejavnosti prirejajo delovne preizkušnje za pse lovskih pasem na podlagi predpisov o uporabi pasem lovskih psov v loviščih. Po značaju so LKD‐ ji teritorialna društva, ki izvajajo kinološke dejavnosti na ožjem teritorialnem območju.

(3) Pasemska društva ali pasemski klubi so tista društva oz. klubi, ki združujejo člane po pasmah ali pasemskih skupinah, skrbijo za kakovosten razvoj svojih pasem in njihovo razširjenost ter v zvezi s tem prirejajo kinološke prireditve. Za izvedbo prireditev, na katerih se preizkuša delo lovskih pasem, morajo imeti društva pisno soglasje upravljalca lovišča.

(4) Za vzrejo ene pasme ali pasemske skupine psov je lahko na območju Republike Slovenije pristojno samo eno

pasemsko društvo ali klub na podlagi podeljene koncesije za vzrejo.

(5) Koncesijo za vzrejo pasemskemu društvu podeljuje upravni odbor na predlog Strokovnega sveta. Pogoje za podelitev koncesije določa Pravilnik o organizaciji strokovnega dela Kinološke zveze Slovenije.

12. člen

(sprejem v članstvo)

(1) Članstvo v KZS je prostovoljno.

(2) Kandidat za članico v KZS mora za sprejem v članstvo vložiti pisno vlogo, h kateri je treba priložiti:

- sklep zbora članov kandidata o včlanitvi v KZS,

- temeljni akt kandidata, ki je registriran pri pristojni upravni enoti,

- dokumente, s katerimi kandidat dokazuje, da je na dan vložitve pisne vloge ustanovljen že najmanj eno leto ter da posluje.

(3) Ob včlanitvi kandidat podpiše izjavo, da je seznanjen s statutom KZS ter ostalimi splošnimi in strokovnimi akti KZS in da v celoti sprejema njihova določila.

(4) Vlogo kandidata najprej pregleda statutarna komisija, ki po ugotovitvi, da so bili predloženi vsi dokumenti iz

2. odstavka tega člena in da je temeljni akt kandidata skladen s statutom KZS, sprejme sklep, s katerim upravnemu odboru predlaga, da potrdi sprejetje kandidata v članstvo. Če statutarna komisija ugotovi, da temeljni akt kandidata ni skladen s statutom KZS, kandidatu naloži razumen rok za spremembo. Če kandidat v postavljenem roku ne predloži popravljenega temeljnega akta, se šteje, da je vlogo umaknil.

(5) Kandidat je sprejet v članstvo KZS in postane član, ko upravni odbor sprejme sklep o včlanitvi, nova članica s KZS podpiše pogodbo o včlanitvi in poravna pristopnino in članarino za tekoče leto, z dnem ko je izpolnjen zadnji od navedenih pogojev.

(6) Novo sprejeta članica je dolžna plačati sorazmerni del članarine v tekočem letu, ko je bila sprejeta v članstvo. Kot prva obračunska dvanajstina šteje mesec sprejetja sklepa o včlanitvi.

Pravice vsake članice KZS so:

13. člen

(pravice članice)

- da v svojih žigih in dopisnih glavah uporablja kratico Kinološke zveze Slovenije (KZS),

- da je seznanjena s programom dela ter finančnim in materialnim poslovanjem KZS,

- da ima aktivno in pasivno volilno pravico v organe KZS,

- da sodeluje pri odločanju o vseh nalogah, ki jih opravlja KZS,

- da sodeluje in soodloča o organizaciji in razvoju kinologije v Republiki Sloveniji,

- plačevati kinološke storitve v skladu z veljavnim sklepom upravnega odbora,

- da prireja seminarje in tečaje ter kinološke in ostale prireditve po vnaprej določenem programu KZS v skladu z nalogami, ki jih je upravni odbor podelil v izvajanje in navedel v pogodbi,

- da prireja interne tečaje za svoje člane ali zainteresirano javnost,

- da aktivno sodeluje v organih KZS, skladno z internimi pravili,

- da uporablja strokovno pomoč KZS pri prirejanju kinoloških prireditev, predavanj, tečajev in seminarjev,

- da brezplačno prejema izvod uradnega glasila KZS,

- da izvršuje ostale pravice, ki so urejene v tem statutu.

Vsaka članica KZS je dolžna:

14. člen

(dolžnosti članic)

- spoštovati ta statut, etični kodeks ter druge splošne in strokovne akte KZS ter vse sklepe njenih organov,

- pristojnim organom KZS dostavljati strokovna poročila v dogovorjeni obliki in rokih,

- izvajati tiste kinološke prireditve, ki jih ustrezen organ KZS odobri in so del potrjenega letnega načrta

kinoloških prireditev KZS,

- redno plačevati članarino ter druge finančne obveznosti do KZS,

- zaračunavati kinološke storitve po veljavnem sklepu upravnega odbora,

- varovati ugled KZS vedno in povsod.

(1) Članstvo v KZS preneha:

15. člen

(razlogi za prenehanje članstva)

- s prostovoljnim izstopom članice iz KZS, po poteku petnajstih (15) dni od dneva, ko je KZS prejela pisno izjavo o izstopu in sklep zbora članice o izstopu iz KZS,

- ob prenehanju KZS z dnem njenega izbrisa iz registra društev,

- ob prenehanju članice KZS z dnem njenega izbrisa iz registra društev,

- z izključitvijo članice v skladu s 16. členom tega statuta,

- v primeru neplačevanja članarine KZS, po poteku tridesetih (30) dni od prejema opomina za

plačilo članarine, če članarina tudi v tem roku ni bila plačana,

- v primeru neporavnanih drugih finančnih obveznosti do KZS, če le‐te presegajo vsoto letne članarine, in sicer po poteku tridesetih (30) dni od prejema opomina za plačilo teh finančnih obveznosti, če obveznosti tudi v tem roku niso bile plačane v celoti.

(2) V primerih prenehanja članstva iz prve, xxxx in šeste alineje prvega odstavka upravni odbor sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju. Pritožba zoper tak sklep ni možna.

(3) Na dan prenehanja članstva prenehajo vse pravice in dolžnosti članov, kot tudi morebitna dana pooblastila. Član, ki je izstopil, je lahko ponovno sprejet v članstvo.

16. člen

(prenehanje članstva zaradi izključitve)

(1) Članica je lahko izključena iz KZS, če huje krši ta statut ali etični kodeks, če KZS povzroči večjo materialno ali moralno škodo ali če s svojimi ravnanji resno škoduje ugledu KZS.

(2) Predlog za izključitev lahko podajo vsi organi in posamezna članica KZS.

(3) O izključitvi odloča disciplinska komisija po postopku, ki je urejen v disciplinskem pravilniku KZS.

IV. ORGANI KINOLOŠKE ZVEZE SLOVENIJE

17. člen

(1) Upravni organi KZS so

- skupščina,

- upravni odbor,

- nadzorni odbor.

(2) Drugi organi KZS so:

- statutarna komisija,

- disciplinska komisija,

- arbitražna komisija,

- volilna komisija.

(3) Funkcionarji KZS so:

- predsednik KZS,

- prvi podpredsednik KZS,

- drugi podpredsednik KZS,

- predsednik nadzornega odbora,

- predsednik disciplinske komisije,

- predsednik statutarne komisije.

(organi KZS)

(4) Članstvo v organih KZS je častno. Funkcionarji in člani organov KZS za svoje delo v okviru KZS in FCI ne prejemajo plačila, imajo pa pravico do povrnitve materialnih stroškov.

(5) Funkcionarji in člani organov KZS so lahko le člani članic KZS, razen predsednika arbitražne komisije.

(6) Funkcionarji in člani organov KZS so lahko samo dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti organ.

18. člen

(skupščina)

(1) Skupščina je najvišji upravni organ KZS.

(2) Skupščino sestavljajo članice KZS. Vsaka članica KZS ima v skupščini po enega (1) predstavnika, ki je lahko pooblaščenec ali zakoniti zastopnik članice. Posamezni predstavnik lahko na skupščini zastopa samo eno članico.

(3) Glasovalno pravico ima članica, ki ima poravnane vse zapadle finančne obveznosti na 31. 12. preteklega leta in je članica KZS na dan skupščine.

(4) Zasedanja skupščine so lahko redna ali izredna.

(5) Zasedanja skupščine so javna in se obvezno tonsko snemajo, posnetek se arhivira trajno. Zapisnik skupščine se objavi na portalu KZS in v glasilu Kinolog.

(6) Potek zasedanja skupščine ureja Poslovnik o delu skupščine.

19. člen

(pristojnosti skupščine)

(1) Pristojnosti skupščine so:

- sprejema statut KZS, njegove spremembe in dopolnitve,

- sprejema naslednje splošne akte KZS, njihove spremembe in dopolnitve in sicer:

• disciplinski pravilnik KZS,

• poslovnik o delu skupščine KZS,

• pravilnik o arbitražnem reševanju sporov,

• etični kodeks.

- sprejema dolgoročne in srednjeročne načrte razvoja kinologije v Republiki Sloveniji,

- obravnava in potrjuje njihova poročila o izvajanju dela upravnih organov KZS,

- voli in razrešuje predsednika KZS,

- voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora, statutarne komisije in disciplinske komisije,

- odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora in nadzornega odbora,

- odloča o vseh statusnih spremembah KZS,

- odloča o vstopu ali izstopu KZS v druge zveze ali združenja,

- določa višino pristopnine v KZS,

- določa višino letne članarine v KZS,

- sprejme letno poročilo KZS in finančno‐investicijski načrt,

- odloča o prodaji nepremičnin ali bremenitvi nepremičnin, strateških naložbah in ustanavljanju ter prenehanju

gospodarskih družb,

- odloča o prenehanju delovanja KZS,

- odloča o drugih zadevah, ki so v njeni pristojnosti.

(2) Skupščini so odgovorni predsednik KZS in vsi delovni organi skupščine KZS.

20. člen

(sklic redne skupščine)

(1) Predsednik KZS mora redno skupščino KZS sklicati najkasneje do 31. 5. v koledarskem letu.

(2) Predsednik KZS skliče redno skupščino najmanj enkrat (1) letno.

(3) Če predsednik ne skliče redne skupščine do konca meseca maja v tekočem koledarskem letu, jo skliče nadzorni odbor najkasneje do 10. junija v tekočem koledarskem letu kot izredno skupščino.

(4) Skupščina lahko poteka tudi elektronsko preko spleta. O načinu poteka skupščine odloča sklicatelj.

(5) Vse določbe glede sklica in poteka skupščine se smiselno uporabljajo tudi, ko skupščina poteka elektronsko preko spleta.

21. člen

(vabilo na skupščino)

(1) Servisne službe KZS morajo na zahtevo predsednika KZS ali drugega upravičenega sklicatelja vsem članicam KZS poslati vabilo na elektronski naslov, ki je zaveden v evidenci članic na spletnem portalu KZS, najmanj trideset (30) dni pred zasedanjem skupščine. K vabilu je treba priložiti dnevni red, morebiten predlog poslovnika o delu skupščine in pisno gradivo. Za izpolnitev te naloge je odgovoren poslovni sekretar.

(2) Obvestilo o sklicu skupščine se najmanj trideset (30) dni pred zasedanjem skupščine objavi na spletnem portalu KZS, neobvezno pa tudi v glasilu Kinolog.

22. člen

(delovni organi skupščine)

(1) Skupščino otvori predsednik KZS oz. sklicatelj skupščine in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva in drugih delovnih organov skupščine.

(2) Skupščino vodi predsednik delovnega predsedstva z dvema pomočnikoma, ki ju izvoli skupščina.

(3) Na skupščini se izvolijo zapisnikar, dva (2) overovatelja zapisnika ter trije (3) člani verifikacijske komisije.

(4) Skupščina lahko veljavno odloča le o vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu.

23. člen

(sklepčnost skupščine)

(1) Skupščina je sklepčna, če je na njej navzoča vsaj polovica predstavnikov vseh članic, razen če ni v statutu drugače določeno.

(2) Če skupščina ob predvidenem času ni sklepčna, se pričetek skupščine odloži za pol ure. Po poteku pol ure je

skupščina sklepčna, če je navzoča vsaj tretjina predstavnikov vseh članic.

(3) Če skupščina tudi po poteku pol urnega odloga ni sklepčna, mora sklicatelj skupščino ponovno sklicati v roku

15 dni skladno z določili 21. člena tega statuta.

(4) Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih predstavnikov, razen če je za posamezen primer določeno

drugače.

24. člen

(glasovanje na skupščini)

(1) Glasovanje na skupščini je javno, razen če je s tem statutom določeno drugače.

(2) Volitve predsednika KZS, članov nadzornega odbora, članov statutarne komisije in članov disciplinske

komisije so tajne.

(3) Skupščina lahko na predlog predstavnika vsake članice odloči, da je posamezno glasovanje tajno.

25. člen

(sklic izredne Skupščine)

(1) Izredna skupščina KZS se skliče na zahtevo predsednika KZS, nadzornega odbora, več kot polovice članov

upravnega odbora ali najmanj petine članic KZS.

(2) Upravičeni predlagatelj izredne skupščine, ki ni predsednik KZS, pošlje zahtevo za sklic izredne skupščine s priporočeno pošto s povratnico predsedniku KZS na sedež KZS, razen v primeru 3. točke 20. člena tega statuta, kjer nadzorni odbor skliče izredno skupščino samostojno.

(3) Zahteva za sklic izredne skupščine mora vsebovati:

- navedbo, kdo je predlagatelj, in dokazilo, da gre za upravičenega predlagatelja iz prvega odstavka tega člena. Če so predlagatelji članice KZS, morajo zahtevi priložiti zadostno število žigosanih in od zakonitih zastopnikov članic KZS podpisanih zahtev za izredno skupščino. Prva podpisana članica se šteje kot pooblaščenec vlagateljev,

- pisno pojasnjene razloge za sklic izredne skupščine z morebitnim dodatnim gradivom,

- predlagan dnevni red izredne skupščine z gradivom

(4) Predsednik KZS je dolžan najkasneje v roku petnajstih (15) dni po prejemu popolne zahteve za sklic izredne skupščine izredno skupščino sklicati in sklic objaviti na spletnem portalu KZS. Od prejema popolne zahteve za sklic izredne skupščine do izvedbe izredne skupščine, ko je sklicatelj predsednik KZS, ne sme preteči več kot petinštirideset (45) dni.

(5) Če predsednik KZS po prejemu zahteve za sklic izredne skupščine ugotovi, da zahteva ne vsebuje vseh sestavin iz tretjega odstavka tega člena, mora v roku treh (3) dni po prejemu zahteve s priporočeno pošto pozvati upravičenega predlagatelja, da zahtevo dopolni. Če dopolnitve ne prejme v postavljenem roku , izredne skupščine ni dolžan sklicati.

(6) Če predsednik KZS ne ravna v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena, lahko izredno skupščino skliče upravičeni predlagatelj samostojno. Stroški sklica bremenijo KZS.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena je sklicatelj dolžan na sedež KZS poslati vabilo z dnevnim redom in

gradivom, ki ga članicam KZS pošljejo servisne službe KZS v skladu z 21. členom tega statuta.

(8) Na izredni skupščini se lahko obravnava le vprašanja oz. sklepa o zadevi, za katero je bila sklicana.

26. člen

(predsednik KZS in njegove pristojnosti)

(1 ) Predsednik KZS je odgovoren za delovanje Kinološke zveze Slovenije v skladu s tem statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

(2) Pristojnosti predsednika KZS so:

- zastopa Kinološko zvezo Slovenije v pravnem prometu in pred državnimi in drugimi organi,

- predstavlja KZS v Republiki Sloveniji in v tujini,

- sklepa in podpisuje pogodbe s pravnimi in fizičnimi osebami,

- je mandatar za sestavo upravnega odbora in njegov predsednik,

- pripravlja, sklicuje in vodi seje upravnega odbora,

- ima pravico zadržati sklepe upravnega odbora KZS, pod pogoji in način določen v 27. členu tega statuta,

- sklicuje konstitutivne seje upravnega odbora, nadzornega odbora, statutarne komisije, disciplinske komisije in strokovnega sveta KZS,

- skrbi za spoštovanje tega statuta in vseh splošnih aktov KZS,

- sklicuje in otvarja zasedanja skupščine, razen kadar ta statut določa drugače,

- skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in upravnega odbora,

- zagotavlja in je odgovoren za javnost delovanja KZS,

- imenuje volilno komisijo (51. člen tega statuta),

- opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti KZS.

(3) Predsednik KZS lahko brez sklepa upravnega odbora odloči o posameznem vprašanju iz siceršnje

pristojnosti upravnega odbora, če gre za nujno in neodložljivo zadevo. Predsednik KZS mora o taki odločitvi

najkasneje v štiriindvajsetih (24) urah sklicati korespondenčno sejo upravnega odbora.

(4) Predsednik KZS je za svoje delo odgovoren skupščini.

(5) V primeru odsotnosti ali zadržanosti, nezmožnosti opravljanja funkcije predsednika KZS ali njegovega odstopa, njegove funkcije opravlja prvi podpredsednik KZS.

(6) Prvi. podpredsednik je vedno iz drugega področja kinologije kot predsednik KZS.

(7) V primeru odsotnosti, nezmožnosti opravljanja funkcije predsednika in prvega oz. drugega podpredsednika KZS ali njihovega odstopa oziroma prenehanja njihove funkcije, lahko posamezne naloge predsednika KZS opravlja najstarejši član upravnega odbora KZS, in sicer v okviru pooblastil, ki mu jih dodeli nadzorni odbor KZS.

(8) Mandatna doba predsednika KZS traja štiri (4) leta in se lahko ponovi, pri čemer se mandat lahko zaporedoma

ponovi največ enkrat (1), razen v primeru nadomestnih volitev, ko se nadomestni mandat ne upošteva.

27. člen

(zadržanje sklepov upravnega odbora)

(1) Predsednik KZS lahko zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora, če meni, da je le-ta nezakonit. Sklep o zadržanju izvršitve sklepa upravnega odbora mora predsednik KZS skupaj z obrazložitvijo razlogov za zadržanje predložiti nadzornemu odboru najkasneje v roku treh (3) dni od seje upravnega odbora, na kateri je bil domnevno nezakoniti sklep sprejet in zahtevati, da nadzorni odbor poda mnenje o upravičenosti zadržanja sklepa in o zadržanem sklepu.

(2) Nadzorni odbor mora svoje mnenje o upravičenosti zadržanja in o zadržanem sklepu upravnega odbora podati najkasneje v sedmih (7) dneh po prejemu zahteve predsednika KZS. Po pridobljenem mnenju nadzornega odbora mora upravni odbor o zadržanem sklepu ponovno odločati v roku treh (3) dni po pridobitvi mnenja. Pri ponovnem odločanju je upravni odbor vezan na mnenje nadzornega odbora.

28. člen

(podpredsednika KZS)

(1) Upravni odbor na predlog predsednika izvoli dva podpredsednika KZS. Prvi podpredsednik KZS je vedno iz

drugega področja kinologije kot predsednik. Če je predsednik iz športnega področja kinologije, je prvi podpredsednik iz lovskega področja kinologije in obratno.

(2) V primeru odsotnosti predsednika KZS njegove funkcije opravlja prvi podpredsednik KZS.

(3) Prvi podpredsednik funkcije predsednika KZS opravlja najdlje do takrat, ko jih prevzeme predsednik KZS.

(4) V primeru odsotnosti predsednika in prvega podpredsednika KZS lahko funkcije predsednika KZS opravlja drugi podpredsednik KZS, vendar mora imeti za izvrševanje posamezne funkcije izrecno pooblastilo predsednika ali v primeru njegove odsotnosti izrecno pooblastilo prvega podpredsednika KZS.

(5) Drugi podpredsednik KZS lahko funkcije predsednika KZS v primeru, ko predsednik in prvi podpredsednik

KZS izgubita pravno ali poslovno sposobnost, opravlja brez izrecnega pooblastila iz prejšnjega odstavka tega člena.

(6) Mandatna doba podpredsednikov KZS traja štiri (4) leta in se lahko ponovi, pri čemer se mandat lahko zaporedoma ponovi največ enkrat (1).

(7) Podpredsednik KZS je med odsotnostjo predsednika odgovoren za delovanje KZS v skladu s pravili in pravnim

redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru.

29. člen

(nadomestni mandat)

(1) Nadomestni mandat predsednika KZS teče od dneva izvolitve na nadomestnih volitvah do izteka mandata

nadomeščenega predsednika KZS.

(2) Izteku nadomestnega mandata sledijo redne volitve predsednika KZS.

30. člen

(upravni odbor)

(1) Upravni odbor je izvršilni organ skupščine. Sestavlja ga osem (8) članov in predsednik KZS, ki mu predseduje in vodi njegovo delo.

(2) Štirje (4) člani upravnega odbora morajo biti predstavniki lovske kinologije, od tega morata dva (2) imeti opravljen lovski izpit in biti člana v upravljavki lovišča. Vsaj pet (5) članov upravnega odbora mora imeti status mednarodnega kinološkega sodnika.

(3) Mandatna doba članov upravnega odbora je štiri (4) leta z enkratno možnostjo zaporedne ponovitve mandata.

(4) Upravni odbor KZS za svoje delo odgovarja skupščini.

31. člen

(pristojnosti upravnega odbora)

(1) Pristojnosti upravnega odbora so:

- sprejema poslovnik svojega dela,

- izvaja in spremlja izvrševanje sklepov skupščine,

- sprejema Pravilnik o vodenju evidenc in varovanju osebnih podatkov,

- sprejema druge splošne akte, katerih sprejem ni v pristojnosti skupščine,

- imenuje in razrešuje člane strokovnega sveta KZS, razen predsednika zbora sodnikov za lovske in predsednika

zbora sodnikov za športne pasme,

- na predlog strokovnega sveta lahko sklicuje izredne seje strokovnih organov KZS,

- na predlog strokovnega sveta odloča o podelitvi in odvzemu koncesij za vzrejo, strokovnih izpitov in drugih koncesij, ki jih članicam podeljuje KZS,

- se seznanja s sklepi strokovnega sveta in potrjuje sklepe strokovnega sveta, ki imajo, ali bi lahko imeli materialne posledice za delovanje KZS in izvajanje le teh lahko zadrži, razveljavi ali odpravi,

- odloča o pritožbah zoper sklepe vseh strokovnih organov KZS,

- sodeluje z drugimi upravnimi in strokovnimi organi KZS,

- nudi zahtevano pomoč upravnim in strokovnim organom KZS in koordinira delo članic KZS,

- usklajuje in spremlja izvajanje načrtov kinoloških prireditev,

- sprejema sklepe o organizaciji prireditev pod okriljem KZS,

- organizira delo servisnih služb KZS,

- imenuje in razrešuje stalne in občasne komisije upravnega odbora,

- pripravlja in sprejema sistemizacija delovnih mest v KZS,

- razpisuje prosta delovna mesta in v celoti vodi kandidacijske postopke za zasedbo prostih delovnih mest

- odloča o sprejemu novih članic v KZS in o prenehanju njihovega članstva,

- obravnava in predlaga skupščini sprejem letnega poročila,

- obravnava predlog finančnega načrta, ga predloži skupščini v sprejetje in po njegovem sprejetju skrbi za njegovo uresničevanje,

- določa temeljne smernice za vsebinsko zasnovo revije Kinolog in spletne strani KZS,

- na predlog uredniškega odbora potrjuje letno vsebinsko zasnovo revije Kinolog,

- imenuje in razrešuje odgovornega urednika revije Kinolog in na njegov predlog tudi uredniški odbor

- obvešča članice KZS in zainteresirano javnost o delovanju KZS,

- imenuje urednika spletnega portala KZS

- določa višino prispevkov za delovanje KZS,

- imenovanje arbitrov na stalno listo arbitrov za predsednika arbitražne komisije in kadar se stranki v postopku ne moreta dogovoriti za arbitra predsednika, ga imenuje upravni odbor,

- imenuje vodjo rodovne knjige,

- potrjuje poslovnike o delovanju komisij upravnega odbora

- sprejema cenik oz. cene kinoloških storitev KZS (višino pristopnine in članarine določa skupščina),

- opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti KZS.

32. člen

(komisije upravnega odbora)

(1) Upravni odbor lahko imenuje stalne ali občasne komisije.

(2) Komisije iz prvega odstavka tega člena so za svoje delo odgovorne upravnemu odboru.

33. člen

(sestava in mandat komisij upravnega odbora)

(1) Vsaka komisija upravnega odbora ima tri (3) člane. Člane komisije imenuje in razrešuje upravni odbor.

(2) Predsednika komisije imenujejo člani komisije izmed sebe.

(3) Mandatna doba komisij upravnega odbora je vezana na mandatno dobo upravnega odbora z

enkratno možnostjo ponovitve zaporednega mandata.

(4) Vsaka komisija pripravi in sprejme poslovnik o svojem delovanju ter ga posreduje upravnemu odboru v potrditev.

Stalne komisije upravnega odbora so:

- komisija za izobraževanje,

34. člen

(stalne komisije upravnega odbora)

- gospodarsko‐finančna komisija,

- komisija za kinološka priznanja,

- komisija za prireditve.

35. člen

(komisija za izobraževanje)

(1) Naloge komisije za izobraževanje so:

- Priprava Pravilnika o izobraževanju in Poslovnika o delu komisije,

- priprava in izvajanje enotnih programov izobraževanja vsega strokovnega kadra KZS,

- priprava izobraževalnih seminarjev za strokovni kader KZS,

- preverjanje znanja kandidatov za podelitev določenega kinološkega naziva,

- rangiranje sodnikov,

- preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje sodnikov,

- določanje izpraševalcev za posamezna izpitna področja,

- izdajanje dokazil o uspešno opravljenih preizkusih znanja,

- opravljanje vseh ostalih dejavnosti s področja strokovnega izobraževanja v okviru KZS,

- potrjuje mentorje sodniških pripravnikov.

(2) Komisijo za izobraževanje sestavljajo aktivni mednarodni kinološki sodniki z vsaj 10 letnim stažem.

(3) Delo komisije za izobraževanje urejata Poslovnik o delu komisije in Pravilnik o izobraževanju.

36. člen

(gospodarsko‐finančna komisija)

(1) Naloge gospodarsko‐finančne komisije so:

- pripravi letni finančni načrt ter ga predloži v obravnavo upravnemu odboru in v sprejem skupščini KZS,

- pripravlja rebalans finančnega načrta, za katerega velja enak postopek obravnave in sprejema kot za finančni načrt,

- pripravlja predlog letne višine članarine, pristopnine in drugih prispevkov za delovanje KZS ,

- pripravlja predloge uskladitve plač zaposlenih v KZS s finančnim načrtom in ustrezno kolektivno pogodbo,

- spremlja porabo finančnih sredstev KZS in vrši njihovo redno primerjavo s sprejetim programom dela in finančnim načrtom,

- na zahtevo upravnega odbora opravlja tudi druge naloge s področja gospodarskega in finančnega poslovanja KZS.

37. člen

(komisija za kinološka priznanja)

(1) Naloge komisije za kinološka priznanja so:

- zbiranje predlogov za podelitev kinoloških priznanj,

- podajanje mnenj in predlogov upravnemu odboru o ustreznosti predlogov za podelitev priznanj.

(2) Priznanja KZS se lahko podeljujejo članicam KZS in članom članic KZS.

(3) Priznanja KZS se podeljujejo v skladu s Pravilnikom o kinoloških priznanjih.

Naloge komisije za prireditve so:

38. člen

(komisija za prireditve)

- časovno in vsebinsko usklajevanje prireditev v Republiki Sloveniji,

- izvedba razpisnega postopka za dodelitev mednarodnih, državnih in drugih pomembnejših prireditev

organizatorjem,

- priprava letnega načrta za organizacijo kinoloških prireditev pod okriljem KZS,

- izvajanje pregleda nad vsemi kinološkimi prireditvami v Republiki Sloveniji,

- predpisovanje obveznih minimalnih standardov za postopke v okviru organizacije kinoloških prireditev;

- delegiranje delegatov s seznama strokovnega sveta na kinološke prireditve po sprejetem letnem načrtu kinoloških prireditev,

- zbiranje in vodenje dokumentacije vseh kinoloških prireditev v Republiki Sloveniji.

39. člen

(nadzorni odbor)

(1) Nadzorni odbor je nadzorni organ KZS in nadzoruje delo vseh organov KZS.

(2) Nadzorni odbor ima 3 (tri) člane.

(3) Mandatna doba nadzornega odbora je štiri (4) leta z enkratno možnostjo zaporedne ponovitve mandata.

(4) Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini KZS.

40. člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

(1) Pristojnosti nadzornega odbora so:

- nadzor nad zakonitostjo in smotrnostjo poslovanja vseh organov KZS,

- nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KZS, nad njenim finančnim in materialnim poslovanjem in ugotavljanje, ali so poslovne knjige vodene v skladu s področno zakonodajo in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje, zaradi katerih je bila KZS ustanovljena,

- podajanje zahtev za ustrezno ukrepanje ob ugotovitvi nepravilnosti organov KZS in funkcionarjev,

- predlaganje ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti skupščini KZS, ki ji lahko predlaga tudi razrešitev članov posameznih organov KZS in odločanje o izvršitvi sklepov nadzornega odbora, ki jih drugi organi KZS niso sprejeli ali izvršili,

- sklic izredne skupščine po lastni presoji in v primeru 3. odstavka 20. člena tega statuta

- druge naloge v skladu s tem statutom (kot npr. imenovanje volilne komisije po 71. členu tega statuta).

(2) Nadzorni odbor lahko po potrebi pridobi strokovno pomoč zunanjih strokovnjakov za specifična področja, kar mora utemeljiti skupščini.

(3) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča skupščini.

41. člen

(sklepčnost in odločanje nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor je sklepčen, če sta na seji prisotna vsaj dva (2) člana.

(2) Nadzorni odbor odloča z večino glasov prisotnih članov.

(3) V primeru neodločenega izida glasovanja obvelja glas predsednika.

42. člen

(disciplinski organi)

(1 ) Disciplinski postopek na prvi stopnji vodi disciplinska komisija I. stopnje.

(2) Zoper sklep disciplinskega organa I. stopnje se lahko vloži pritožba na disciplinsko komisijo II. stopnje.

(3) Odločitev organa II. stopnje je dokončna in zoper odločitev ni pritožbe.

43.člen

(sestava in mandat disciplinskih komisij)

(1) Disciplinska komisija I. stopnje ima pet (5) članov. Izmed članov se na prvi seji izvoli predsednika.

(2) V zadevah, ki sodijo v okvir disciplinske komisije I. stopnje, odločajo 3 (trije) imenovani člani senata. Člane

imenuje predsednik disciplinske komisije X. xxxxxxx. V zadevah se odloča z večino glasov.

(3) Disciplinska komisija II. stopnje ima tri (3) člane.

(4) Člane disciplinskih komisij voli skupščina. Mandatna doba članov disciplinskih komisij je štiri (4) leta z enkratno možnostjo zaporedne ponovitve mandata.

(5) Disciplinski komisiji vodita postopke in izrekata disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom KZS.

44. člen

(disciplinske kršitve)

(1) Članica stori disciplinsko kršitev, predvsem če:

- krši statut KZS, splošne akte in strokovne pravilnike KZS ter druge listine KZS, ki predpisujejo delovanje in obveznosti članic ali posameznikov v okviru KZS,

- krši akte ali določila drugih listin FCI, ki jih je KZS dolžna spoštovati,

- s svojim delovanjem vnaša razdor med članice oziroma organe KZS,

- ravna v nasprotju z etičnim kodeksom,

- s svojim neprimernim ravnanjem povzroči nematerialno ali materialno oškodovanje KZS ali društva, ki je

članica KZS,

- posreduje neresnične podatke, s katerimi zavaja organe KZS.

45. člen

(disciplinski ukrepi)

(1) Disciplinski ukrepi so:

- opomin,

- javni opomin z objavo v glasilu Kinolog in na spletnem portalu

- prepoved opravljanja funkcij v KZS od enega do deset let z objavo v glasilu Kinolog in na spletnem portalu KZS,

- denarna kazen,

- izključitev iz članstva KZS z objavo v glasilu Kinolog in na spletnem portalu KZS.

46. člen

(disciplinski predpis)

(1) Natančnejše določbe glede disciplinske odgovornosti, disciplinskih kršitev, disciplinskih ukrepov, varnostnih ukrepov, izrekanje kazni in varstvenih ukrepov za posamezne kršitve, disciplinskega in pritožbenega postopka ter ostalih vprašanj disciplinske odgovornosti članic KZS, funkcionarjev KZS, članov organov KZS, strokovnega kinološkega kadra in zaposlenih v KZS določa disciplinski pravilnik KZS.

(2) Disciplinske kršitve fizičnih oseb, ki so v pravnem, funkcijskem, organizacijskem ali drugem odnosu s KZS in se ukvarjajo s kinologijo ter so opredeljene v disciplinskem pravilniku KZS.

(3) Disciplinski pravilnik KZS sprejme skupščina.

47. člen

(statutarna komisija)

(1) Statutarna komisija ima pet (5) članov.

(2) Mandatna doba statutarne komisije je štiri (4) leta z enkratno možnostjo zaporedne ponovitve mandata.

(3) Statutarna komisija je za svoje delo odgovorna skupščini.

48. člen

(pristojnosti statutarne komisije)

(1) Statutarna komisija varuje in razlaga določbe tega statuta in preverja skladnost splošnih aktov KZS s tem statutom.

(2) Statutarna komisija lahko skupščini KZS predlaga spremembo posameznih določb splošnih aktov KZS

zaradi njihove uskladitve s tem statutom.

(3) Za zagotovitev izvajanja naloge iz drugega odstavka tega člena statutarna komisija sproži ustrezne postopke in po potrebi opravi razpravo v okviru KZS.

(4) Statutarna komisija opravlja tudi druge naloge, določene s tem statutom.

49. člen

(sklepčnost in odločanje statutarne komisije)

(1) Statutarna komisija odloča z večino glasov prisotnih članov.

(2) Statutarna komisija je sklepčna, če so na seji prisotni vsaj trije (3) člani.

50. člen

(arbitražna komisija)

(1) Spori med članicami KZS in KZS ter člani članic KZS in KZS se lahko rešujejo v arbitražnem postopku.

(2) KZS, katerakoli njena članica in katerikoli član članice KZS lahko pri predsedniku KZS na podlagi sklenjenega

arbitražnega sporazuma vloži predlog za rešitev spora pred arbitražno komisijo.

(3) Vsaka stranka spora v arbitražno komisijo imenuje po enega (1) člana.

(4) Tretji član arbitražne komisije, ki je obenem tudi njen predsednik, mora biti oseba, ki je diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ima ustrezno znanje ter izkušnje s področja kinologije, ki ga skupaj imenujeta stranki v postopku. Če se stranki v roku 30 dni ne dogovorita za arbitra-predsednika, ga imenuje upravni odbor.

(6) Predloga za reševanje spora pred arbitražno komisijo ni mogoče vložiti v zadevah, ki pomenijo hujšo

disciplinsko kršitev ali je o njih že sprožen postopek za uvedbo disciplinskega postopka.

(9) Natančnejše določbe o arbitražnem postopku določa pravilnik o arbitražnem reševanju sporov, ki ga sprejme

skupščina.

V. VOLITVE IN RAZREŠITVE

51. člen

(imenovanje volilne komisije)

(1) Devetdeset dni (90) pred dnevom poteka mandata predsedniku KZS in dosedanjim članom organov KZS

predsednik KZS imenuje volilno komisijo.

(2) Volilno komisijo sestavljajo trije (3) člani, ki med seboj izvolijo predsednika.

(3) V volilno komisijo ne morejo biti imenovani funkcionarji ali člani upravnega odbora, nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije.

(4) Imenovani člani volilne komisije ne morejo biti uvrščeni na nobeno od kandidacijskih list za volitve. Če član

volilne komisije kandidira na volitvah, mu samodejno preneha funkcija člana volilne komisije.

(5) V primeru prenehanja funkcije članu volilne komisije ali odstopa člana volilne komisije, predsednik KZS

nemudoma imenuje nadomestnega člana, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje dela volilne komisije.

(6) Če odstopi ali preneha funkcija predsedniku volilne komisije, ostali člani po imenovanju nadomestnega člana

izvolijo izmed sebe novega predsednika in nadaljujejo delo volilne komisije.

52. člen

(razpis volitev)

(1) Volilna komisija najmanj petinsedemdeset (75) dni pred dnevom izteka mandatov predsednika KZS in članov nadzornega odbora, statutarne komisije in disciplinske komisije razpiše volitve ter pozove člane članic KZS in članice KZS, da predložijo kandidaturo za predsednika KZS, za člane nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije. Kandidati so lahko samo polnoletni člani članic KZS.

(2) Poziv se pošlje po elektronski pošti na elektronski naslov članice in po pošti na poštni naslov članice.

53. člen

(druge naloge volilne komisije)

(1) Naloge volilne komisije po razpisu volitev so:

- opravljanje kandidacijskih postopkov pri članicah KZS,

- sprejemanje soglasij in programov kandidatov k njihovim kandidaturam,

- priprava kandidatnih list za organe KZS,

- neposredno vodenje izvedbe volitev,

- štetje glasovnic in objavljanje izidov volitev,

- opravljanje vseh drugih del, ki so potrebna za zakonit in nemoten potek volilnega postopka in volitev.

54. člen

(volitve predsednika KZS)

(1) Ob razpisu volitev predsednika KZS volilna komisija pošlje vsem članicam KZS poziv za kandidiranje in za

predložitev pisnega programa dela KZS za naslednje mandatno obdobje.

(2) Status kandidata za mandatarja pridobi vsak član članice KZS, ki je v razpisanem roku in v skladu z razpisanimi pogoji vložil popolno kandidaturo za predsednika KZS. Rok za oddajo popolne kandidature je 30 dni od dneva razpisa volitev.

(3) Za popolno kandidaturo šteje kandidatura, ki vsebuje lastno ročno podpisano kandidaturo kandidata za mandatarja, pisni program dela KZS za naslednje mandatno obdobje in potrdilo matične kinološke organizacije o članstvu v članici KZS.

(4) Volilna komisija poda poročilo o pravočasnih in popolnih kandidaturah kandidatov za mandatarja predsedniku KZS v roku pet (5) dni od poteka roka iz drugega odstavka tega člena.

(5) V roku petih (5) dni od prejema poročila iz četrtega odstavka tega člena predsednik KZS skliče volilno skupščino. H gradivu za sklic volilne skupščine se priloži poročilo volilne komisije, kandidacijsko listo kandidatov za mandatarja in pisne programe dela kandidatov.

(6) Sklic volilne skupščine se izvede enako kot sklic redne skupščine.

55. člen

(ponovitev volilnega postopka)

Če v predpisanem roku noben član članice KZS ni vložil popolne kandidature, mora volilna komisija v roku petih

(5) dni po preteku roka za vložitev kandidatur, ponoviti volilni postopek.

56. člen

(volilna skupščina)

(1) Za potek volilne skupščine veljajo enaka pravila kot za potek redne skupščine.

(2) Glasovanje je tajno.

(3) Za zbiranje izpolnjenih volilnih lističev morajo biti zagotovljene volilne skrinjice.

(4) Če volilna skupščina poteka preko spleta, se način in izvedba glasovanja določita s poslovnikom o delu skupščine.

57. člen

(predstavitev programov kandidatov)

(1) Kandidati za mandatarja na volilni skupščini predstavijo vsak svoj program dela za naslednje mandatno obdobje.

(2) Volitve se izvedejo po predstavitvi programov vseh kandidatov za mandatarja.

58. člen

(oblikovanje liste kandidatov in glasovanje)

(1) Lista kandidatov se oblikuje po abecednem vrstnem redu.

(2) Za kandidate se glasuje z uporabo glasovnic.

(3) Veljavna glasovnica je tista glasovnica, kjer je nedvomno razvidno za katerega kandidata je bil glas oddan.

59. člen

(pridobitev statusa mandatarja)

(1) Kandidat za mandatarja, ki pridobi več kot polovico glasov navzočih predstavnikov (navadna relativna

večina) članic KZS, pridobi status mandatarja.

(2) Če noben kandidat za mandatarja ne pridobi več kot polovice glasov navzočih predstavnikov članic KZS, se dva (2) kandidata, ki sta dobila največje število glasov, uvrstita v drugi krog volitev, glasovanje pa se mora ponoviti.

(3) V drugem krogu je zmagovalec tisti, ki dobi več glasov. Če v drugem krogu oba kandidata dobita isto število

glasov, se volitve ponovno razpišejo.

60. člen

(predstavitev članov upravnega odbora)

(1) Mandatar mora takoj po svoji izvolitvi na skupščini predstaviti osem (8) kandidatov za člane upravnega odbora.

(2) O celotni listi kandidatov za člane upravnega odbora KZS po njihovih predstavitvah odloča skupščina z javnim glasovanjem.

(3) V primeru neizvolitve celotne liste kandidatov za člane upravnega odbora skupščina na isti seji glasuje o vsakem posameznem kandidatu za člana upravnega odbora.

(4) Mandatar lahko kandidata za člana upravnega odbora, ki na skupščini ne pridobi potrebne večine glasov za svojo izvolitev, nadomesti z drugim kandidatom, ali pa istega kandidata ponovno predlaga v izvolitev.

61. člen

(zaupnica, vezana na izvolitev upravnega odbora)

(1) V kolikor po treh glasovanjih ni izvoljeno niti pet (5) članov upravnega odbora, se šteje, da je bila mandatarju izrečena nezaupnica.

(2) V primeru da po treh glasovanjih ni izvoljenih najmanj šest (6) članov upravnega odbora, lahko mandatar izvolitev preostalih članov upravnega odbora pogojuje z vprašanjem njegove zaupnice.

(3) Če je zaupnica iz prejšnjega odstavka tega člena izglasovana, se šteje, da je izvoljen celotni upravni odbor v sestavi, ki jo je predlagal mandatar.

(4) Če zaupnica iz prejšnjega odstavka tega člena ni bila izglasovana, se šteje, da je bila mandatarju

izrečena nezaupnica.

(5) V primeru izrečene nezaupnice, mora volilna komisija v roku petih (5) dni po izrečeni nezaupnici ponoviti volilni postopek.

62. člen

(nastop funkcije predsednika KZS)

Z dnem izvolitve celotnega upravnega odbora mandatar nastopi funkcijo predsednika KZS.

63. člen

(konstituiranje organov KZS)

(1) Predsednik je dolžan v roku petnajst (15) dni po izvolitvi upravnega odbora sklicati konstitutivno sejo upravnega odbora.

(2) Na konstitutivni seji upravni odbor na predlog predsednika izvoli 2 podpredsednika KZS. Prvi podpredsednik je vedno iz drugega področja kinologije kot predsednik.

(3) Predsednik KZS mora sklicati konstitutivne seje vseh organov in strokovnega sveta KZS najkasneje v naslednjih tridesetih (30) dneh po dnevu konstitutivne seje upravnega odbora.

64. člen

(opravljanje nujnih poslov starih organov KZS)

V obdobju od preteka oz. prenehanja mandata starih organov KZS do konstituiranja novoizvoljenih organov KZS ter v primeru da v predpisanem roku noben član članice KZS ni vložil popolne kandidature, so dolžni stari organi opravljati svoje delo, vendar le nujne in neodložljive naloge KZS.

65. člen

(vzporedne volitve članov nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije KZS)

(1) Volilni postopek in volitve članov nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije potekajo vzporedno z volitvami predsednika KZS in upravnega odbora.

(2) V nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in statutarno komisijo so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največje število glasov.

66. člen

(izvolitve predsednikov organov)

(1) Člani nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije na konstitutivni seji izvolijo svojega

predsednika in podpredsednika.

(2) V kolikor člani nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije ne dosežejo soglasja pri izvolitvi svojega predsednika, predsednik navedenih organov postane kandidat, ki je na volitvah dobil največje število glasov.

67. člen

(nezdružljivost funkcij v organih)

Članstvo v nadzornem odboru, disciplinski komisiji ali statutarni komisiji je nezdružljivo s članstvom v upravnem odboru, komisijah upravnega odbora in strokovnem svetu KZS. Ravno tako člani strokovnega sveta KZS ne morejo biti člani vzrejnih komisij.

68. člen

(smiselna uporaba določil o postopkih izvedbe volitev)

Glede postopka izvolitev članov nadzornega odbora, disciplinske komisije in statutarne komisije se smiselno uporabljajo določbe V. poglavja tega statuta.

69. člen

(postavitev vprašanje nezaupnice predsedniku)

(1) Xxxxx izredne skupščine z glasovanjem o nezaupnici predsedniku KZS lahko zahteva nadzorni odbor ali petina članic KZS.

(2) Pravila sklica izredne skupščine določa 25. člen tega statuta.

70. člen

(razrešitev posameznega člana upravnega odbora/predsednika KZS)

(1) Predsednik KZS lahko na redni ali izredni skupščini predlaga razrešitev posameznega člana upravnega odbora in predlaga v izvolitev novega člana upravnega odbora KZS za čas trajanja njegovega mandata.

(2) Skupščina lahko na predlog upravnega odbora ali nadzornega odbora razreši predsednika KZS tudi pred iztekom mandata, če za to obstaja utemeljeni razlog.

Kot utemeljeni razlog se šteje:

- dejanska nezmožnost izvajanja nalog,

- nespoštovanje zakonskih predpisov in splošnih aktov KZS oziroma neopravičljivo neizvajanje sklepov skupščine oziroma upravnega odbora ali ravnanja zoper sklepe,

- povzročitev večje škode KZS.

(3) V primeru razrešitve predsednika KZS nadzorni odbor KZS v roku petnajst (15) dni po razrešitvi predsednika KZS imenuje volilno komisijo, ki prične z volilnim postopkom v skladu z 52. členom tega statuta.

(4) Z razrešitvijo predsednika KZS funkcija ostalim članom upravnega odbora, članom statutarne komisije, disciplinske komisije in nadzornega odbora ne preneha in traja do izvolitve novega predsednika KZS in upravnega odbora ter članov statutarne komisije, disciplinske komisije in nadzornega odbora.

(5) Mandat v skladu s tem členom šteje kot nadomestni mandat, ki se izteče z dnem, ko bi se sicer iztekel mandat razrešenega predsednika KZS.

71. člen

(odstop predsednika xxx xxxxxxxxx odbora in nadomestni mandat)

(1) Predsednik KZS lahko v času trajanja mandata poda odstopno izjavo nadzornemu odboru KZS.

(2) Nadzorni odbor KZS v roku petnajst (15) dni po prejemu odstopne izjave predsednika KZS imenuje volilno komisijo, ki prične z volilnim postopkom v skladu z 52. členom tega statuta.

(3) S podano odstopno izjavo predsednika KZS funkcija ostalim članom upravnega odbora ne preneha in traja do izvolitve novega predsednika KZS in upravnega odbora in članov upravnega odbora.

(4) Mandat v skladu s tem členom šteje kot nadomestni mandat, ki se izteče z dnem, ko bi se sicer iztekel mandat

odstopljenega predsednika KZS.

(5) Člani upravnega odbora KZS lahko v času trajanja mandata podajo odstopno izjavo predsedniku KZS. V primeru

istočasnega odstopa večine, tj. pet (5), članov upravnega odbora KZS, odstopajoči člani upravnega odbora KZS

podajo odstopno izjavo predsedniku KZS. Predsednik KZS je dolžan v roku petnajstih (15) dni sklicati izredno skupščino z glasovanjem o svoji zaupnici. V kolikor je zaupnica izglasovana, predsednik KZS predlaga skupščini v izvolitev nadomestne člane upravnega odbora KZS za čas trajanja njegovega mandata. Če pa je predsedniku KZS izrečena nezaupnica, mandat predsednika KZS preneha z dnem, ko je bila izrečena nezaupnica, nadzorni odbor KZS postopa, kot je opisano v drugem odstavku tega člena.

(6) V primeru odstopa posameznega člana UO predsednik KZS na prvi naslednji redni ali izredni skupščini predlaga v izvolitev novega člana upravnega odbora KZS za čas trajanja njegovega mandata.

72. člen

(nadomestni mandat nadzornega odbora, disciplinske komisije ali statutarne komisije)

(1) Člani nadzornega odbora, disciplinske komisije ali statutarne komisije lahko podajo odstopno izjavo le

skupščini, ki se posreduje predsedniku KZS.

(2) Skupščina lahko člane nadzornega odbora, disciplinske komisije ali statutarne komisije na svojem zasedanju razreši na predlog katerekoli članice KZS. Članica KZS, ki predlaga razrešitev posameznega člana navedenih komisij, mora svoj predlog utemeljiti in ga še pred zasedanjem predložiti članu, ki naj bi bil razrešen, ta pa ima pravico na skupščini do ustreznega zagovora.

(3) V primeru odstopa ali razrešitve nadomestni mandat prevzamejo kandidati za članstvo v navedenih organih z zadnje volilne skupščine po doseženem vrstnem redu. V kolikor ta kandidat funkcije ne želi prevzeti ali ni bilo kandidatov na prejšnji volilni skupščini, se izvedejo nadomestne volitve skladno s 52. členom tega statuta, vendar le za nadomestni mandat.

VI. ORGANIZIRANOST STROKOVNEGA DELA V KZS

73. člen

(organiziranost strokovnega dela v KZS)

(1) Strokovno kinološko delo v KZS načrtujejo, usmerjajo, izvajajo in nadzorujejo strokovni organi KZS. Strokovni organi KZS so:

- strokovni svet,

- stalne in začasne komisije Strokovnega sveta.

V sestavo strokovnih organov KZS so lahko imenovani izključno aktivni kinološki sodniki.

(2) Kinološki sodniki in sodniški pripravniki so stanovsko organizirani glede na vrsto dela in pasme oziroma pasemske skupine v:

- zbor sodnikov za lovske pasme,

- zbor sodnikov za športne pasme,

- delne zbore sodnikov,

- strokovne komisije delnih zborov sodnikov.

(3) Delo, naloge, sestavo, mandat, dolžnosti in odgovornost strokovnih organov KZS in zborov sodnikov podrobneje ureja pravilnik o organizaciji strokovnega dela v KZS.

(4) Organi in njihovi člani so samostojni in pri svojem delu neodvisni.

(5) Članstvo v strokovnem svetu je nezdružljivo s članstvom v komisijah strokovnega sveta in komisijah delnega zbora sodnikov, upravnem odboru, komisijah upravnega odbora, nadzornem odboru, disciplinski komisiji in statutarni komisiji.

74.člen

(strokovni svet)

(1) Strokovni svet ima sedem (7) članov, v katerem so zastopani trije (3) predstavniki lovske kinologije in štirje (4)

predstavniki športne kinologije.

(2) Vsi člani strokovnega sveta morajo imeti status aktivnega kinološkega sodnika. V strokovnem svetu morajo biti zastopani: sodnik za tekmovanje in izpite šolanih psov, sodnik za ocenjevanje lovskih zasnov in uporabnostnih preizkušenj, sodnik za ocenjevanje zunanjosti psov, vzreditelj in strokovnjak s področja veterine.

Člana strokovnega sveta sta tudi predsednik zbora sodnikov za lovske in predsednik zbora sodnikov za športne

pasme.

(3) Strokovni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ga na konstitutivni seji izmed sebe izvolijo člani

strokovnega sveta.

(4) Pri delu strokovnega sveta lahko kot zunanji član sodeluje tudi vodja rodovne knjige, ki nima pravice glasovanja.

(5) Strokovni svet imenuje upravni odbor KZS, razen predsednika zbora sodnikov za lovske pasme in predsednika

zbora sodnikov za športne pasme.

(6) Na povabilo strokovnega sveta lahko na sejah sodeluje tudi predstavnik Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije, ki nima pravice glasovanja.

(7) Mandat članov strokovnega sveta traja štiri (4) leta z možnostjo enkratne zaporedne ponovitve.

75. člen

(odločanje strokovnega sveta)

(1) Strokovni svet je sklepčen, če so na seji prisotni vsaj štirje (4) člani.

(2) Strokovni svet odloča z večino glasov prisotnih članov.

(3) V primeru neodločenega izida glasovanja obvelja glas predsednika.

Naloge strokovnega sveta so:

76. člen

(naloge strokovnega sveta)

- spremlja strokovno delo v članicah KZS na podlagi strokovnih pravilnikov KZS in Pravilnika o organizaciji

strokovnega dela v KZS,

- pripravlja predlog za sprejem in spremembe Pravilnika o organizaciji strokovnega dela v KZS, ki ga sprejme upravni odbor

- spremlja strokovno delo celotnega kinološkega kadra KZS,

- skrbi za realizacijo sklepov zbora sodnikov za športne pasme, zbora sodnikov za lovske pasme in delnih zborov sodnikov,

- daje soglasje za sprejem ter spremembe strokovnih aktov s področja vzreje, šolanja in preizkušanja psov, ki

jih pripravljajo strokovne komisije delnih zborov sodnikov,

- predlaga upravnemu odboru podelitev in odvzem pristojnosti za vodenje vzreje,

- oblikuje in vodi seznam delegatov, aktivnih sodnikov in pripravnikov skladno s Pravilnikom o organizaciji strokovnega dela KZS,

- podajanje predlogov za sklic izrednih sej strokovnih organov KZS upravnemu odboru,

- seznanja upravni odbor in vse članice z vsemi svojimi sprejetimi sklepi,

- izreka prepoved vzrejanja vzrediteljem, ki so kršili predpise, na predlog vzrejnih komisij,

- potrjuje člane strokovnih komisij.

77. člen

(zbor sodnikov za športne pasme in zbor sodnikov za lovske pasme)

(1) V okviru Kinološke zveze Slovenije delujeta dva zbora sodnikov:

- zbor sodnikov za športne pasme,

- zbor sodnikov za lovske pasme.

(2) Zbore sodnikov sestavljajo sodniki in sodniški pripravniki s seznama aktivnih sodnikov.

(3) Vsak zbor sodnikov ima svojega predsednika in podpredsednika, ki ju izmed svojih članov izvolijo sodniki.

Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri (4) leta z možnostjo enkratne zaporedne ponovitve.

78.člen

(naloge zborov sodnikov za športne in lovske pasme)

(1) Vsak zbor sodnikov opravlja naslednje naloge:

- sprejema smernice in izhodišča za razvoj kinologije svoje usmeritve,

- ima nalogo informiranja in posvetovanja,

- predlaga programe izobraževanja svojega kinološkega kadra,

- obravnava drugo problematiko, ki jima jo posredujejo članice KZS.

- predlaga spremembe in dopolnitve Pravilnika o organizaciji strokovnega dela

(2) Sklepe, ki jih zbora sodnikov sprejmeta na svojih zasedanjih, so strokovni organi KZS dolžni obravnavati in izvršiti.

79. člen

(delni zbori sodnikov)

(1) Strokovno delo posamezne kinološke dejavnosti glede na pasmo in vrsto delo usmerjajo delni zbori

xxxxxxxx.

(2) Delni zbori sodnikov so pristojni le za obravnavo strokovnih vprašanj s svojega področja.

(3) Delne zbore sodnikov sestavljajo sodniki in sodniški pripravniki s seznama aktivnih sodnikov in

pripravnikov za ocenjevanje posameznega področja dela ali zunanjosti posamezne pasme.

Naloge delnih zborov sodnikov so:

80. člen

(naloge delnih zborov sodnikov)

- priprava predlogov in sprejem strokovnih aktov in njihovih sprememb;

- obravnavanje vprašanj s področja svojega dela in podajanje mnenj in predlogov.

81. člen

(strokovne komisije delnih zborov sodnikov)

(1) Strokovne komisije so izvršilni organi delnih zborov sodnikov.

(2) Vsaka strokovna komisija ima najmanj pet (5) članov.

(3) Člane strokovnih komisij imenujejo delni zbori sodnikov, potrdi pa jih strokovni svet.

(4) Strokovne komisije izmed svojih članov izvolijo predsednika.

(5) Predsednik strokovne komisije mora biti najmanj pet (5) mednarodni kinološki sodnik za ocenjevanje dela ali zunanjosti te pasme oz. pasemske skupine.

(6) Predsednik strokovne komisije za šolanje, za reševalne pse, za agility, junior handling, coursing ali druge kinološke dejavnosti mora biti najmanj pet (5) let mednarodni kinološki sodnik ustrezne smeri.

VII. AKTI KZS

(1) Splošni akti KZS so:

- Statut,

- Etični kodeks,

- Disciplinski pravilnik,

82. člen

(akti KZS)

- Pravilnik o organizaciji strokovnega dela KZS,

- Pravilnik o arbitražnem reševanju sporov,

- Pravilnik o finančno materialnem poslovanju KZS,

- poslovniki.

(2) Pred obravnavo in sprejemanjem predloga Statuta, Etičnega kodeksa in Pravilnika o arbitražnem reševanju sporov na skupščini se opravi postopek, določen v 99.členu tega statuta.

83. člen

(strokovni akti)

Strokovne akte KZS in način njihovega sprejemanja opredeljuje Pravilnik o organizaciji strokovnega dela v KZS.

VIII. PREMOŽENJE IN FINANČNO POSLOVANJE KZS

84. člen

(pridobivanje sredstev KZS) KZS sredstva za svoje delovanje pridobiva s/z:

- pristopninami, članarinami in drugimi prispevki svojih članov,

- dohodki iz lastnih dejavnosti in iz naslova materialnih pravic;

- darili in volili;

- prispevki pokroviteljev, donatorjev in sponzorjev;

- javnimi sredstvi in

- drugimi viri.

85. člen

(pridobitna dejavnost KZS)

(1) KZS lahko v skladu z veljavnimi predpisi opravlja naslednje pridobitne dejavnosti: G47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom;

G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu;

G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic; J58.110 Izdajanje knjig;

J58.140 Izdajanje revij in druge periodike; J58.190 Drugo založništvo;

J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; M73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora;

N77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup; O84.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah;

P85.590 Drugo nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje; P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.

(2) KZS pridobitno dejavnost opravlja pod pogoji, ki so opredeljeni v ZDru-1. Vse zgoraj naštete dejavnosti opravlja le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pod pridobitno dejavnostjo, ki so navedene pod šiframi G47.890, G47.910 in G47.990, je dovoljeno trgovanje izključno z izdelki trženjskega značaja za KZS.

(3) Skupščina lahko opravljanje posameznih pridobitnih dejavnosti iz dejavnosti KZS prenese na druge fizične in/ali pravne osebe.

86. člen

(xxxxxx xxxxxxx)

Delovanje KZS ni usmerjeno v gospodarski dobiček, če pa tega kljub temu ustvari, ga lahko uporabi izključno za nadaljnji razvoj kinološke dejavnost in za namene, ki so določeni v tem statutu oziroma za izvajanje dejavnosti, za katere je ustanovljena.

87. člen

(izkazovanje materialno finančnega poslovanja)

(1) KZS podatke o svojem materialno‐finančnem poslovanju izkazuje skladno z računovodskim standardom za

društva, na podlagi drugih predpisov in v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju KZS.

(2) Obseg dovoljene porabe finančnih sredstev posameznih organov je določen v vsakoletnem finančnem načrtu KZS.

(3) Vsi organi in funkcionarji KZS so dolžni s premoženjem KZS gospodariti kot dober gospodar oz. dober gospodarstvenik.

88. člen

(premoženje KZS)

Premoženje KZS sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev in sponzorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti in iz drugih virov, njene nepremične in premične stvari ter materialne pravice. S premoženjem KZS upravlja upravni odbor. Premičnine se lahko

nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. Z nepremičninami KZS lahko razpolaga le Skupščina.

IX. SERVISNE SLUŽBE

89. člen

(servisna služba KZS)

(1) Servisne službe KZS zagotavljajo upravnim, in strokovnim organom in delovnim organom skupščine ter volilni komisiji administrativno, tehnično, logistično in poslovno podporo.

(2) Sistemizacijo delovnih mest pripravlja in sprejema upravni odbor KZS.

(3) Delavci servisne službe lahko delo za KZS opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu ali drugi ustrezni zakonski podlagi.

(4) Računovodska dela lahko opravljajo zunanji izvajalci.

(5) Delavci servisnih služb so za svoje delo odgovorni predsedniku KZS.

(6) Delavci servisnih služb zaradi konflikta interesov ne smejo biti člani organov KZS, Strokovnega sveta KZS ali drugih komisij.

90. člen

(naloge poslovnega sekretarja) Temeljne naloge poslovnega sekretarja KZS so:

- pripravlja potrebno gradivo za Skupščino ter organe KZS,

- vodi delo servisne službe,

- vodi protokol o prireditvah in srečanjih v organizaciji KZS,

- pripravlja poročila o delu servisne službe in vseh organov KZS,

- skrbi za arhiv KZS,

- logistična podpora pri delovanju vseh organov KZS,

- druge naloge po navodilu predsednika KZS.

91. člen

(pooblastilo poslovnemu sekretarju)

Upravni odbor KZS lahko poslovnega sekretarja KZS pooblasti za podpisovanje točno določene dokumentacije in listin.

X. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE

92. člen

(zagotavljanje javnosti dela)

(1) Delovanje KZS je javno. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik KZS, v primeru njegove

odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik.

(2) KZS javnost dela zagotavlja:

- s pravico do vpogledov v zapisnike vseh organov KZS,

- z ažurnim informiranjem kinološke in druge zainteresirane javnosti preko spletnega portala KZS,

uradnega glasila KZS in

- preko drugih informacijskih kanalov.

93. člen

(pravica do vpogledov v zapisnike)

(1) Zakoniti zastopnik članice KZS ali član članice KZS s pooblastilom zakonitega zastopnika članice KZS lahko kadarkoli v času uradnih ur KZS po vsaj tri (3) dnevni predhodni najavi vpogleda v zapisnik kateregakoli organa KZS. Te pravice ni dopustno ovirati ali omejevati.

(2) Zakoniti zastopnik članice KZS ali član članice KZS s pooblastilom zakonitega zastopnika članice KZS se zaveže spoštovati določila predpisov, ki urejajo varovanje osebnih podatkov.

94. člen

(obveznost objav)

(1) Vsi organi KZS posredujejo zapisnike sej, obvestila in poročila pisarni KZS za arhiviranje.

(2) Sklepi organov KZS morajo biti objavljeni na spletnem portalu KZS najkasneje petnajst (15) dni po sprejetju,

ob doslednem upoštevanju veljavne zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov.

(3) Sklep kateregakoli organa KZS se ne more uporabljati in nima pravnih učinkov, dokler ni objavljen na spletnem

portalu KZS.

(4) Datum sprejema in objave sklepa mora biti jasno razviden na spletnem portalu.

95. člen

(spletni portal KZS)

(1) Spletni portal KZS je poglavitno informacijsko sredstvo za zagotavljanje informiranosti kinološke in druge zainteresirane javnosti.

(2) Upravni odbor KZS imenuje urednika spletnega portala KZS.

(1) Uradno glasilo KZS je Kinolog.

96. člen

(glasilo KZS)

(2) Glasilo Kinolog ureja uredniški odbor, ki ima pet (5) članov.

(3) Upravni odbor KZS imenuje odgovornega urednika, potrjuje programsko zasnovo revije in člane uredniškega odbora na predlog odgovornega urednika.

(4) Uredniški odbor za svoje delo odgovarja Upravnemu odboru KZS.

XI. PRENEHANJE KZS

97. člen

(prenehanje KZS)

(1) KZS lahko preneha v primerih, ki jih določa zakon ter če tako sklene skupščina z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.

(2) V primeru prenehanja KZS se njeno premoženje po poravnavi vseh obveznosti prenese na drugo nevladno organizacijo s podobnimi cilji oziroma namenom, ki jo določi skupščina v sklepu o prenehanju KZS.

XII. SPREJEM, SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE STATUTA

98. člen

(sprejemanje statuta)

(1) Sprejem statuta, njegovo spreminjanje in dopolnjevanje je v pristojnosti skupščine KZS.

(2) Statut, njegove spremembe in dopolnitve so sprejete, v kolikor zanj na skupščini glasuje več kot polovica

prisotnih članic KZS.

(3) Skupščina na kateri se sprejema statut, njegove spremembe ali dopolnitve je sklepčna le, če je na njej prisotna več kot polovica vseh članic KZS.

99. člen

(priprava osnutka statuta in njegovo spreminjanje ali dopolnitev)

(1) Osnutek statuta ter predlog njegovih sprememb ali dopolnitev pripravlja Statutarna komisija.

(2) Javno razpravo o osnutku statuta in njegovih spremembah ali dopolnitvah organizira upravni odbor KZS tako, da gradivo posreduje vsem članicam KZS.

(3) Javna razprava iz drugega odstavka tega člena traja najmanj trideset (30) dni.

(4) Članice KZS lahko v okviru javne razprave podajo pisne pripombe in predloge k osnutku statuta oziroma njegovim spremembam ali dopolnitvam.

(5) Statutarna komisija po končani javni razpravi zbere in prouči vse pisne pripombe in predloge članic KZS ter na njihovi podlagi izdela končni predlog statuta oziroma sprememb ali dopolnitev, ki se predloži skupščini KZS v razpravo in sprejemanje.

(6) Enak postopek velja za spremembe in dopolnitve Etičnega kodeksa in Pravilnika o arbitražnem reševanju

sporov.

XIII. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

100. člen

(varstvo osebnih podatkov)

KZZ pri svojem delu zbira osebne podatke v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov.

Zbrani podatki se lahko zbirajo za namen delovanja KZS, njenih organov in komisij. Obdelava in objava osebnih

podatkov je mogoča le na zakonski podlagi ali s pisnim dovoljenjem fizičnih oseb, o katerih se podatki zbirajo.

101. člen

(uporaba zakona o društvih)

Za vsa vprašanja, ki jih ta statut ne ureja oziroma jih ne ureja dovolj natančno, se uporabljajo določila ZDru‐1 neposredno.

102. člen

(uporaba statuta)

(1) Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina KZS, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi na spletni strani KZS, ki se opravi po tem ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi, razen določb o sestavi upravnega odbora, ki začnejo veljati po preteku sedanjega mandata upravnega odbora.

(2) Z dnevom veljavnosti tega statuta preneha veljavnost statuta KZS z dne 28. 11. 2009.

(3) KZS mora v enem letu od uveljavitve tega statuta uskladiti vse svoje obstoječe akte, sprejeti manjkajoče splošne akte in uskladiti svoje poslovanje s tem statutom.

(4) V primeru neskladnosti med akti KZS in tem statutom veljajo določbe statuta.

103. člen

V tem statutu se izraz »skupščina« uporablja za zbor članov kot ga opredeljuje predpis, ki ureja delovanje

društev.

V Ljubljani, Predsednik Kinološke zveze Slovenije

Xxxx Xxxxx