ZAVAROVALNI POGOJI
ZAVAROVALNI POGOJI
PaketEnergija
zavarujte energijo Sonca
Brezskrbni pod okriljem leva.
Splošni pogoji za zavarovanje solarnih in fotonapetostnih sistemov
(P−SOL−10)
I. odsek
UVODNE DOLOČBE
1. člen − XXXXX XXXXXXXXXXX
(1) S tem zavarovanjem se zavaruje premoženje in premoženjski interesi lastnikov solarnih in fotonapetostnih sistemov.
(2) Zavarovanje krije v obsegu, določenem s temi pogoji:
1) uničenje, poškodovanje ali izginitev solarnih in fotonapetostnih sistemov (II. odsek);
2) stroške ob nastanku zavarovalnega primera (III. odsek);
3) škodo zaradi obratovalnega zastoja (IV. odsek);
4) odgovornost iz posesti in obratovanja solarnega in fotonapeto- stnega sistema (V. odsek).
(3) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni polici.
(4) Zavarovanje je sklenjeno na novo vrednost, razen če ni pri opisu posamezne nevarnosti drugače opredeljeno. Zavarovalna vsota na- vedena v zavarovalni polici je zgornja meja obveznosti zavarovalnice po zavarovalnem primeru in odraža zavarovalno vrednost zavaro- vanih stvari.
2. člen − RAZLAGA IZRAZOV
Pomen izrazov v teh pogojih pomenijo:
− zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
− zavarovanec – oseba, katere premoženje ali premoženjski interes je zavarovano. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
− zavarovalnica – Generali Zavarovalnica d.d., Ljubljana;
− potrdilo o kritju – potrdilo, ki začasno zamenjuje zavarovalno polico;
− zavarovalna polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
− zavarovalna vsota – znesek, s katerim je zavarovano premoženje oziroma premoženjski interes, če iz vsebine zavarovalne pogodbe ne izhaja kaj drugega;
− premija – znesek, ki ga zavarovalec po zavarovalni pogodbi plača za zavarovanje;
− zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi zavarovancu;
− odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi oškodovancu (tretji osebi);
− samopridržaj – del škode po posameznem zavarovalnem primeru, ki jo nosi zavarovanec sam.
II. odsek
ZAVAROVANJE SOLARNIH IN FOTONAPETOST- NIH SISTEMOV
3. člen − ZAVAROVANE NEVARNOSTI
Zavarovanje krije uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari kot posledico delovanja nepredvidljivega, nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka. Kot uničenje ali poškodovanje se šteje škodljiva fizična sprememba zavarovanih stvari, zlasti zaradi naslednjih nevarnosti:
− požarne nevarnosti (požar, neposredni udar strele, eksplozija (vključno pri gašenju ali reševanju nastale škode), padec zračnega plovila ali dela plovila);
− elementarne nevarnosti (vihar, toča, poplava, meteorna voda, visoka voda, zemeljski zdrs, posedanje tal, padec skal, mraz, zemeljski
plaz, pritiski snežnih mas, padanje kamenja);
− posredni udar strele, razen za elektronske sestavne dele, če so tako nastale poškodbe vidne brez pomagal;
− napačna uporaba, nespretnost, malomarnost, zlonamernost ali sabotaža, če so tako nastale poškodbe vidne brez pomagal;
− mehansko delovanje sile;
− vlomna tatvina, tatvina in rop, vključno z vandalizmom;
− lom stekla;
− napake v konstrukciji, izračunih, v materialu in pri montaži, razen za elektronske sestavne dele, če so tako nastale poškodbe vidne brez pomagal.
4. člen − NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
Ne glede na vzrok zavarovalno varstvo ne zajema nastalih škod ali izgub:
(1) dokler in kolikor po zakonu ali na osnovi pogodbe nosi odgovor- nost proizvajalec, prodajalec, najemodajalec, podjetje za popravila ali vzdrževanje (še zlasti po pogodbi o vzdrževanju).
Običajni stroški za vzdrževanje niso predmet zavarovanja. Za vzdrževanje po teh pogojih štejejo storitve, kot:
− preizkus varnosti,
− preventivno vzdrževanje,
− odprava motenj zaradi staranja,
− odprava motenj in škod, ki nastanejo pri normalnem obratovan- ju brez zunanjih vplivov,
− priprava materialov in nadomestnih delov za našteta opravila;
(2) zaradi napak ali pomanjkljivosti, ki so obstajale že v času sklenitve zavarovanja ali pred nastankom škode in so bile zavarovancu oz. sklenitelju zavarovanja znane ali bi mu morale biti znane;
(3) zaradi ravnanja ali opustitve nujnega dejanja iz malomarnosti ali grobe malomarnosti zavarovanca ali oseb, ki so odgovorne za vodenje obrata;
(4) če je škoda dokazljivo neposredna posledica trajnega kemijskega, toplotnega, mehanskega, električnega ali elektromagnetskega učinkovanja ali vpliva in/ali zaradi tega nastale korozije, oksidacije, spodjed v kovini (kavitacije), erozije in usedlin vseh vrst;
(5) zaradi obrabe xxx xxxxxxxx;
(6) zaradi uporabe po škodi, preden je bilo končano popravilo in zago- tovljeno pravilno obratovanje;
(7) zaradi neuporabe prenapetostne zaščite na zavarovanih stvareh, kot to predvidevajo Tehnične smernice TSG−N−002:2009 in določbe Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/2009), s kasnejšimi dopolnitvami in spremembami;
(8) zaradi vremenskih razmer, s katerimi je v tem kraju nujno računati v tem letnem času;
(9) zaradi raz, prask ali drugih poškodb površine, ki so le lepotna na- paka (npr. praske na laku, emajlu, steklu ipd.);
(10) zaradi neškodljive spremembe stvari, ki ne vpliva na njeno uporabnost;
(11) zaradi opustitve zavarovane stvari;
(12) pri transportih izven zavarovanega kraja;
(13) zaradi osmoditve, scvrtja, dima, saj, če ti dogodki niso nastali vsled zunanjih vplivov;
(14) zaradi uveljavitve zakona, uredbe ali ukrepa, ki ureja ali omejuje izgradnjo, postavitev, popravilo, zamenjavo, porušenje, uničenje ali spremembo uporabe zavarovanih stvari;
(15) zaradi napake ali okvare, ki je obstajala ob sklepanju zavarovalne pogodbe in katere bi se moral zavarovanec ali predstavniki za- varovanca zavedati ali predvideti, ne glede na to, če je bila napaka oziroma okvara zavarovancu ali predstavnikom zavarovanca znana ali ne;
3 B129/5000/04/10/NewMoment
(16) zaradi posedanja, sesedanja, povešanja, razpok ali raztezanja grad- benih objektov in njihovih sestavnih delov;
(17) zaradi vojne, vojne operacije, invazije, oboroženih spopadov, vstaj, uporov, nasilne revolucije, nasilnega prevzema oblasti, razglasitev vojnega prava, zasega premoženja ter ostalih vojni podobnih do- godkov vsake vrste in s tem povezanimi ukrepi vojske in policije. V primeru nesoglasja pogodbenih strank glede vzroka nastanka škode, je zavarovanec dolžan dokazati, da škoda ni bila povzročena s kakšnim od teh dogodkov;
(18) zaradi terorizma. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo. Kriti niso niti katerikoli stroški, ki so nastali kot posledica škode zaradi terorističnih dejanj, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Iz kritja so izključeni tudi škode in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj. V primeru nesoglasja pogod- benih strank glede vzroka nastanka škode, je zavarovanec dolžan dokazati, da škoda ni bila povzročena s kakšnim od teh dogodkov;
(19) zaradi radioaktivnosti, toksičnosti, eksplozivnosti ali drugačne ne- varne ali kontaminacijske lastnosti jedrskih naprav, reaktorjev ali drugih jedrskih sklopov naprav ali delov ali orožja;
(20) zaradi jedrske reakcije, radioaktivnega sevanja ali radioaktivne kon- taminacije, ki jo povzroči jedrsko gorivo, jedrski odpadki ali gorenje jedrskega goriva;
(21) zaradi trajnega ali začasnega odvzema stvari ali dela stvari s strani državnih organov, zasega, zaplenitve, nacionalizacije;
(22) zaradi goljufije, zvijače, poneverbe, zatajitve, izsiljevanja ali podob- nega dejanja, s katerim kdo spravi koga v zmoto ali skuša doseči podoben namen;
(23) zaradi naklepa ali hude malomarnosti s strani zavarovanca ali pred- stavnikov zavarovanca;
(24) zaradi potresa, če ni to v zavarovalni polici posebej dogovorjeno;
(25) zaradi obratovalnega zastoja in drugih posledičnih škod, če ni to v zavarovalni polici posebej dogovorjeno.
Naslednje izključitve veljajo samo za elektronske sestavne dele:
(26) zaradi pomanjkljivosti, napak ali opustitve dolžne skrbnosti pri kon- strukciji, načrtovanju, tehničnih specifikacijah, materialu, izdelavi, montaži, strokovni izvedbi izvajalcev ter druge skrite napake;
(27) zaradi neposrednega udara strele na notranjost aparata, ki je pos- ledica prekinjene ozemljitve, kratkega stika, prekomerne rasti jakosti električnega toka, električnih preskokov in obločnic ter podobnega;
(28) zaradi posrednega udara strele, če poškodbe niso vidne brez pomagal;
(29) zaradi motenj v javni in/ali lastni preskrbi z električno energijo;
(30) zaradi napačne uporabe, nespretnosti, malomarnosti ali zlonamer- nosti ali sabotaže, če poškodbe niso vidne brez pomagal.
5. člen − PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so za obratovanje pripravljeni solarni in fotona- petostni sistemi na zavarovalnem kraju, navedenem v zavarovalni polici, ki so nameščeni na strehah, fasadah ali prostih površinah.
(2) Sistem je pripravljen za obratovanje (pogonska pripravljenost), če je po opravljenem preizkusnem obratovanju pripravljen za normalno obratovanje v skladu z navodili proizvajalca in ko je, če je predviden, opravljen formalni prevzem s strani pooblaščene institucije. Sistemi, ki so pripravljeni za obratovanje, so zavarovani tudi med čiščenjem, revizijo, remontom, stavljanjem v pogon in skladiščenjem, pod pogojem, da se to dogaja na zavarovalnem kraju.
(3) Če je dogovorjeno, je predmet zavarovanja SOLARNI SISTEM, in sicer vključno z vsemi njegovimi deli, še zlasti naslednjimi elementi:
− sprejemniki sončne energije,
− hranilnik toplote,
− toplotni izmenjevalnik,
− črpalka,
− raztezna posoda,
− regulacijski sistem,
− regulacija z diferencialnim termostatom,
− povezovalne cevi, polnjene s sredstvom proti zmrzovanju,
− varnostni, protipovratni in zaporni ventil,
− ostala armatura.
(4) Če je dogovorjeno, je predmet zavarovanja FOTONAPETOSTNI SISTEM, ki je lahko samostojen ali priključen na električno omrežje
– sončna elektrarna, in sicer vključno z vsemi njegovimi deli, še zlasti naslednjimi elementi:
− fotonapetostni modul,
− razsmernik,
− nosilna konstrukcija,
− priključni kabli,
− DC in AC spojišča,
− regulatorji,
− akumulatorji,
− stikalne in zaščitne naprave ter
− ostali inštalacijski material.
(5) Če ni drugače dogovorjeno, so predmet zavarovanja po teh pogojih solarni sistemi z zavarovalno vsoto do največ 30.000 EUR in fo- tonapetostni sistemi, z zavarovalno vsoto do največ 500.000 EUR oziroma do največ 100 kWp.
(6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
− vodovodna napeljava izven tokokroga solarnega in fotonapeto- stnega sistema;
− vse druge inštalacije, ki se nahajajo izven tokokroga solarnega in foto napetostnega sistema;
− hitro obrabljivi deli.
6. člen − ZAVAROVALNI KRAJ
Če ni drugače dogovorjeno, velja zavarovanje na območju Republike Slovenije. Zavarovalni kraj predstavlja lokacija, ki je navedena v zavarov- alni polici.
7. člen − XXXXXXXXXXX VSOTA
Jamstvo zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer je omejeno z višino dogovorjene zavarovalne vsote v zavarovalni polici.
8. člen − ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Pri zavarovanju na novo vrednost je zavarovalna vrednost solarnih in fotonapetostnih sistemov nabavna cena, vključno s stroški carine, prevoza in montaže novega sistema enake vrste na dan nastanka zavarovalnega primera. Sistemi, katerih vrednost je ob nastanku škodnega dogodka manjša od 40% nove vrednosti, so zavarovani na dejansko vrednost.
(2) Če je posebej dogovorjeno, se lahko solarni in fotonapetostni sistemi zavarujejo tudi na dejansko vrednost. Dejanska vrednost je nabavna cena novega sistema zmanjšana za znesek, ki ustreza izgubljeni vrednosti sistema zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije).
(3) Po teh pogojih se lahko na novo vrednost zavarujejo le solarni in fotonapetostni sistemi, pri katerih dejanska vrednost ni nižja od 40% nove vrednosti. Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je de- janska vrednost sistema nižja od 40% nove vrednosti, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
9. člen − ZAVAROVALNINA
(1) V primeru uničenja zavarovane stvari se škoda, ki jo krije za- varovanje, obračuna po zavarovalni vrednosti na dan nastanka za- varovalnega primera, zmanjšani za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizaci- ja) ter vrednosti ostankov.
Če so zavarovane stvari zavarovane na novo vrednost, se škoda iz naslova požarnih ali elementarnih nevarnosti obračuna po zavarov- alni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera.
(2) V primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda) se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in ma- teriala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno. Med stroške popravila štejejo tudi stroški demontaže, ponovne montaže in prevoza.
Če so zavarovane stvari zavarovane na dejansko vrednost, se delna škoda povrne po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno.
(3) V primeru, da je za odpravo nastale poškodbe zavarovano stvar potrebno poslati na popravilo v tujino, zavarovanje krije transportne stroške (brez stroškov za hitri ali letalski prevoz) med krajem zavaro- vanja in državno mejo Republike Slovenije. Transportni stroški izven Republike Slovenije niso zavarovani.
(4) V primeru, da je za popravilo zavarovane stvari potrebno naročiti rezervne dele ali strokovnjake, zavarovanje krije le transportne oz. prevozne stroške in dnevnice, medtem ko stroški za hitri ali letalski prevoz, nadurno delo in delo ob dela prostih dneh niso kriti.
(5) V škodo se ne vračunajo stroški, ki so nastali ob popravilu zara- di izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.
(6) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni na dan škodnega primera.
(7) Šteje se, da je stvar uničena in se obračuna škoda po (1) odstavku tega člena, če stroški popravila dosežejo zavarovalno vrednost na dan škodnega primera, zmanjšano za izgubljeno vrednost st- vari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov.
(8) Zavarovani stroški se nadomestijo le, če so dokazani, in sicer v okviru dogovorjene zavarovalne vsote v zavarovalni polici.
10. člen − XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarov- alne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva pri zavarovanju vseh stvari in stroškov, ki so zavarovani na prvi riziko.
(3) Zavarovalnica izplača obračunano škodo ali njen ustrezni del za- varovancu v 14 dneh po tem, ko je prejela dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti ter vse podatke, ki so potrebni, da se škoda lahko obračuna. V primeru, ko mora zavarovanec prijaviti škodo policiji (požar, eksplozija, manifestacije, tatvina, vandalizem in demon- stracije), se lahko rok za izplačilo podaljša.
(4) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.
11. člen − XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX, PONOVNA NABAVA IN ZAHTEVKI UPNIKOV
(1) Sprva ima zavarovanec pravico:
− pri uničenju do nadomestila dejanske vrednosti, vendar največ do prometne vrednosti,
− pri poškodbi do nadomestila stroškov za popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nas- tankom škodnega primera, zmanjšanih za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije).
(2) Nadomestilo celotne zavarovalnine ali odškodnine pri zavarovanju na novo vrednost, kot je to opredeljeno v 9. členu teh pogojev si zavarovanec pridobi pod naslednjimi pogoji:
− da zagotovi, da bo zavarovalnina v celoti uporabljena za pon- ovno nabavo ali popravilo;
− da se izvrši ponovna izgradnja sistema na sedanjem zavaroval- nem kraju;
− da ponovno nabavljene ali popravljene stvari služijo za namene solarnih in fotonapetostnih sistemov;
− da pride do nove nabave ali ponovne vzpostavitve v roku dveh let po škodnem dogodku. Ta rok se prizna tudi v primeru, če se v tem času podelijo obvezujoča naročila za ponovno nabavo oz. vzpostavitev.
(3) Pri zavarovanih stvareh, ki so bile v času nastopa škodnega dogod- ka obremenjene s hipotekami, s po predpisih izvršilnega postopka pridobljenimi pravicami ali drugimi stvarnimi pravicami in realnimi bremeni, se zavarovalnina slednjim stvarnopravnim upravičencem izplača le v primeru, da le−ti zagotovijo ponovno izgradnjo ali vz- postavitev v prejšnje stanje.
(4) Vrednost uporabnih ostankov se v vsakem primeru poračuna. Omejitve oblastnih oziroma upravnih organov pri ponovni izdelavi ali ponovni nabavi se pri oceni vrednosti ostankov ne upoštevajo.
(5) Stroškov kakršnihkoli sprememb, dodatkov, izboljšav ali izboljšanje osnove zavarovalnica ne izplača.
(6) Za izginule in kasneje ponovno pridobljene zavarovane stvari velja sledeče:
− zavarovanec je obvezan k prevzemu teh zavarovanih stvari, če je to mogoče;
− če se zavarovane stvari ponovno pridobijo po izplačilu zavarov- alnine, je zavarovanec dolžan prejeto zavarovalnino z odbitkom zneska, ki ustreza zmanjšanju vrednosti zaradi morebitnega zmanjšanja vrednosti zavarovanih stvari, povrniti zavarovalnici. Če prevzem ponovno pridobljenih stvari s strani zavarovanca ni možen, zavarovanec obdrži že izplačano zavarovalnino, če prenese svoje pravice glede teh stvari na zavarovalnico.
(7) Kadar so posamezne zavarovane stvari v zavarovalnem primeru
poškodovane, uničene ali izginule in z drugimi posameznimi stvarmi (v zavarovalnem primeru neprizadetimi) tvorijo enoto oz. spadajo skupaj, se morebitno razvrednotenje slednjih ne upošteva.
12. člen − DODATNO ZAVAROVANJE POTRESA
(1) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, se lahko dodatno zavarujejo solarni in fotonapetostni sistemi za nevarnosti potresa.
(2) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje. Če je prišlo do potresa, mora zavarovanec doka- zati, da:
− je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zavarovanih stvareh, ki so bile pred potresom v do- brem stanju ali na drugih stvareh, ki so podobno odporne kot zavarovane stvari;
− je glede na dobro stanje zavarovanih stvari pred potresom škoda nastala izključno zaradi potresa.
(3) Zavarovalna vrednost za dodatno zavarovanje nevarnosti potresa je enaka zavarovalni vrednosti zavarovanega solarnega ali fotonapeto- stnega sistema.
(4) Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari primerno vzdrževati.
(5) Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevk- ov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zavarovalni primer, pri čemer za- varovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.
(6) Pri zavarovanju potresa je zavarovanec pri vsaki škodi udeležen s samopridržajem v višini, kot je to določeno v zavarovalni polici. Če v zavarovalni polici ni drugače dogovorjeno, znaša samopridržaj 2% od zavarovalne vsote zavarovanih stvari.
(7) Ostale določbe teh pogojev se smiselno uporabljajo tudi za zavaro- vanje nevarnosti potresa, če ne nasprotujejo določbam tega člena.
III. odsek
STROŠKI OB NASTANKU ZAVAROVALNEGA PRI- MERA
13. člen − ZAVAROVANI STROŠKI
(1) Zavarovalnica povrne zavarovancu tudi stroške, ki nastanejo kot posledica zavarovalnega primera in so navedeni v (2) odstavku tega člena, do višine zneska, ki predstavlja 3% vrednosti zavarovanih st- vari, če ni to v zavarovalni polici drugače dogovorjeno. Nadomestilo teh stroškov skupaj z nadomestilom škode za zavarovalni primer ne more preseči zavarovalne vsote. To pa ne velja, če se omenjeni ukrepi izvršijo po navodilih zavarovalnice. V primeru podzavarovanja se omenjeni stroški ne glede na navodila zavarovalnice nadomestijo v enakem razmerju, kot nadomestilo škode za zavarovalni primer.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje krije sledeče stroške:
1) stroške zmanjševanja škode. Zavarovancu se povrnejo stroški razumnih ukrepov za odstranitev neposredne nevar- nosti nastopa škodnega primera, kot tudi za poskuse, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni;
2) stroške gašenja. Zavarovancu se povrnejo stroški gašenja požara na zavarovanih stvareh z uporabo lastnih sredstev, ki zavarovancu nastanejo zaradi nujnega in upravičenega posre- dovanja pri preprečevanju ali zmanjšanju obsega škode ali izgube zavarovanega premoženja kot posledice po teh za- varovalnih pogojih zavarovanega škodnega dogodka;
3) stroške čiščenja. Stroški čiščenja so izdatki zavarovanca za čiščenje zavarovalnega kraja po zavarovalnem primeru. Sem spadajo tudi stroški odvoza zgorelin, ruševin, naplavin in drugih neuporabnih ostankov v škodi prizadetih zavarovanih stvari do najbližje ustrezne deponije;
4) stroške rušenja. Sem spadajo stroški za rušenje ostankov za- varovanih stvari po zavarovalnem primeru in odvoz do najbližje deponije;
5) stroške demontaže in ponovne montaže. Sem spadajo neizogibni stroški, ki so potrebni, da se v zavarovalnem primeru poškodovane ali nepoškodovane zavarovane stvari demontira, zaščiti, prestavi na drugo mesto ipd.;
6) stroške del na strehi in fasadi. Sem spadajo stroški potreb- nih del na strehi in fasadi, ki so neposredno povezani z zavarov- alnim primerov.
14. člen − XXXXXXXXXXXX XXXXXXX
Zavarovanje ne krije stroškov zavarovanca, ki nastanejo zaradi ugotav- ljanja višine škode. Prav tako zavarovanje ne krije stroškov odstranitve
ali zmanjšanja nevarnosti in tudi ne stroškov posredovanja gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru, stroškov, ki niso določeni v 13. členu teh pogojev in zdravstvenih stroškov nastalih pri izpolnjevanju obveze reševanja.
IV. odsek
ŠKODA ZARADI OBRATOVALNEGA ZASTOJA
15. člen − ZAVAROVALNO KRITJE
(1) Če ni v zavarovalni polici drugače dogovorjeno, zavarovalnica pov- rne nastalo škodo zaradi obratovalnega zastoja, ki je posledica za- varovalnega primera iz II. odseka teh zavarovalnih pogojev.
(2) Škoda zaradi obratovalnega zastoja je krita v dogovorjenem času jamstva zavarovalnice, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.
(3) Zavarovalno kritje je podano, če ima zavarovanec sklenjeno veljavno pogodbo o odkupu električne energije s pooblaščenim organizator- jem trga električne energije.
16. člen − PREDMET ZAVAROVANJA
Predmet zavarovanja pri obratovalnem zastoju je izgubljeni prihodek od prodaje in oddaje proizvedene energije iz sončne elektrarne v električno omrežje. Gre za škodo, ki nastane v času jamstva zavarovalnice in je posledica nižjega obsega prometa zavarovanca.
17. člen − JAMSTVENA VSOTA, ČAS JAMSTVA ZAVAROVALNICE IN KONEC ŠKODE ZARADI OBRATOVALNEGA ZASTOJA
(1) Jamstvena vsota je v pogodbi o odkupu električne energije dogo- vorjeni znesek, vendar ne več kot 0,50 EUR/kWh, kar predstavlja maksimalno obveznost zavarovalnice pri zavarovanju obratovalnega zastoja, ob upoštevanju predvidene letne proizvodnje električne en- ergije po mesecih.
(2) Čas jamstva zavarovalnice je v zavarovalni polici dogovorjeno časovno obdobje, v katerem zavarovalnica nadomesti škodo zaradi obratovalnega zastoja. Če ni drugače dogovorjeno, velja za čas jamstva 3−mesečno obdobje.
(3) Doba jamčenja začne teči z dnevom nastanka škode na zavarovanih stvareh, ki služijo za proizvodnjo električne energije. Če nastane obratovalni zastoj večkrat v zavarovalnem obdobju, krije zavaro- vanje škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do dogovorjenega časa jamstva zavarovalnice.
(4) Če ni v zavarovalni polici drugače dogovorjeno, se škoda pri obra- tovalnem zastoju konča v trenutku ponovne vzpostavitve stanja poškodovanih, uničenih ali izgubljenih zavarovanih stvari v stanje pred nastopom obratovalnega zastoja oziroma v trenutku obstoja tehničnih možnosti vzpostavitve prejšnjega obsega proizvodnje električne energije.
18. člen − OBRAČUN ŠKODE
(1) V primeru obratovalnega zastoja bo zavarovalnica izplačala raz- liko med prihodkom od prodaje in oddaje proizvedene energije iz sončne elektrarne v električno omrežje, ki bi ga zavarovanec dose- gel, če do obratovalnega zastoja ne bi prišlo, in dejanskim prihod- kom v času obratovalnega zastoja (vendar največ za dobo jamčenja zavarovalnice).
(2) Ob obratovalnem zastoju zavarovalnica nadomesti tudi stroške zmanjševanja škode, ki nastanejo zavarovancu zaradi odvrnitve ali zmanjšanja škode po nastanku zavarovalnega primera, v primeru:
− če ti zmanjšajo obseg dajatev zavarovalnice;
− če jih je zavarovanec glede na okoliščine imel za potrebne, toda zaradi njihove nujnosti ni mogel dobiti predhodnega soglasja zavarovalnice. V tem primeru je dolžan zavarovalnico nemu- doma obvestiti o uvedenih ukrepih.
Stroški se ne nadomestijo, če:
− zaradi njih nastane korist za zavarovanca po preteku jamstva;
− se zaradi njih ustvari prihodek, ki ni zavarovan;
− ti skupaj z odškodnino presegajo jamstveno vsoto, razen če so posledica navodil zavarovalnice.
(3) V primeru podzavarovanja zavarovalnica nadomesti omenjene stroške zmanjševanja škode največ v enakem razmerju kot škodo zaradi obratovalnega zastoja.
(4) Za obratovalni zastoj, ki traja do treh dni (časovna franšiza 3 dni) zavarovalno kritje ni podano. Če traja obratovalni zastoj več kot tri dni, se ugotovljena zavarovalnina zmanjša za 10% (samopridržaj). Zavarovanja, pri katerem zavarovanec ne bi bil udeležen pri odškodnini ali pa bi bil udeležen z manj kot 10% od višine zavarov- alnine, ni možno skleniti.
19. člen − NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
Zavarovanje obratovalnega zastoja ne krije škode zaradi obratovalnega zastoja zaradi:
1) izrednih dogodkov, ki so nastali med obratovalnim zastojem;
2) vseh vrst omejitve dostopa do zavarovanih stvari, ki je posledica omejitve s strani organov oblasti;
3) izbrisa, izgube, izkrivljanja ali popačenja podatkov v računalniških sistemih, poslovnih knjigah, načrtih, pomnilnikih podatkov, pro- gramski opremi ali drugih dokumentih;
4) obratovalnega zastoja v obdobju vseh vrst neaktivnosti v podjetju, kot je na primer prenehanje proizvodnje, poslovanja, izvajanja sto- ritev, odpreme ali dostave blaga zaradi:
− prekinitve pogodbe o odkupu električne energije,
− načrtovanih ali prestavljenih zaustavitev obratovanja,
− stavke ali druge prekinitve dela s strani delavcev,
− kakršnegakoli drugega razloga, razen škode na zavarovanih stvareh, ki je krita po tej zavarovalni pogodbi;
5) kazni ali odškodnine zaradi kršitev pogodb;
6) opravljenih sprememb in izboljšav pri vzpostavitvi poškodovanih st- vari v stanje pred zavarovalnim primerom;
7) omejitev organov oblasti pri obnovi poškodovanih ali uničenih stvari ali ponovni vzpostavitvi obratovanja;
8) pomanjkanja finančnih sredstev za pravočasno popravilo ali nabavo poškodovanih ali uničenih stvari;
9) posledic pri drugih subjektih, s katerimi ima zavarovanec poslovne odnose ali pogodbo o poslovnem sodelovanju;
V. odsek
ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI IZ POSESTI IN OBRATOVANJA SOLARNEGA IN FOTONAPETO- STNEGA SISTEMA
20. člen − ZAVAROVANA NEVARNOST
Zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenad- nega in presenetljivega škodnega dogodka, ki izvira iz posesti in obra- tovanja solarnega in fotonapetostnega sistema in ki ima za posledico:
1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb);
2) uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari (poškodovanje stvari).
21. člen − OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Zavarovalno kritje je podano za odškodninsko odgovornost iz naslo- va posesti in uporabe v zavarovalni polici navedenega solarnega in fotonapetostnega sistem. Zavarovalno kritje zajema odškodninsko odgovornost iz naslova nadzorovanja, osvetlitve, negovanja, ohran- janja čistoče, oskrbovanja in upravljanja zavarovanega solarnega in fotonapetostnega sistema.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, je kritje za zavarovanje odgovornosti iz posesti in obratovanja solarnega in fotonapetostnega sistema omejeno na 100.000 EUR po posameznem zavarovalnem primeru.
(3) Zavarovalnica izplača za vse zavarovalne primere, nastale v enem zavarovalnem letu, skupaj odškodnin največ do višine večkratnika zavarovalne vsote (letni agregat), kot je navedeno v zavarovalni polici. Če ni drugače dogovorjeno, zavarovalnica jamči največ do trikratnika dogovorjene zavarovalne vsote.
22. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
Zavarovalni primer predstavlja bodoč, negotov in od izključne volje za- varovanca neodvisen škodni dogodek, ki izvira iz zavarovane nevarnosti, kot je to navedeno v zavarovalni polici, in zaradi katerega se ali bi se lahko proti zavarovancu uveljavljal civilnopravni odškodninski zahtevek.
23. člen − SERIJSKE ŠKODE
Za en zavarovalni primer štejejo tudi vse posledice, ki izvirajo iz:
1) enega škodnega dogodka;
2) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza;
3) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istega ali istovrstnih vzrokov.
24. člen – OBVEZNOST ZAVAROVALNICE
(1) Ob zavarovalnem primeru zavarovalnica jamči do v zavarovalni polici navedene zavarovalne vsote za:
1) škodo zaradi utemeljenih civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi povzročene osebne ali stvarne škode (v nadaljevanju odškodninski zahtevki),
in
2) stroške ugotavljanja odškodninske odgovornosti, stroške obram- be pred neutemeljenimi ter pretiranimi odškodninskimi zahtevki.
(2) Definicije pojmov
1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti za- varovalnice za en zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev.
2) Osebna škoda je telesna poškodba ali smrt osebe (poškodovanje osebe).
3) Stvarna škoda je poškodovanje ali uničenje stvari (poškodovanje stvari).
4) Posledična premoženjska škoda je škoda, ki je posledica že nastale osebne ali stvarne škode.
5) Čista premoženjska škoda je prva, iz vzroka neposredno izhajajoča škoda, pri kateri ne gre niti za poškodovanje os- ebe niti za poškodovanje ali izginitev stvari, niti za njihovo posledico.
(3) Omejitve obveznosti zavarovalnice
1) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (samopridržaj), se odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, zmanjša za dogovorjeni samopridržaj.
2) Obveznost zavarovalnice po 1) točki (1) odstavka tega člena ne obsega:
− dolžnosti izpolnitve pogodbe, kakor tudi ne dolžnosti izpol- nitve nadomestne dajatve;
− garancijske obveznosti, vključno s plačilom za pomanjkljivo izpolnitev obveznosti ter jamčevanja za napake;
− dolžnosti izpolnitve odškodninskih zahtevkov, ki presegajo zakonska določila o odškodninski odgovornosti.
3) V okviru zavarovalne vsote navedene v zavarovalni polici je kritje za osebne škode povezane s padci na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, z lestev, streh, okenskih polic, dreves in pri drugih delih na višini (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, poledenelosti in drugo) omejeno na 850 EUR, razen v primerih, ko je pri oškodovancu ugotovljena stopnja trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini, ki presega 25%.
Za ocenitev stopnje trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti mora oškodovanec zavarovalnici predložiti ustrezno medicin- sko dokumentacijo. Le−ta se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, in po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo. Za tovrstne zahtevke se morebitni samopridržaj ne upošteva.
25. člen − ČASOVNA IN KRAJEVNA OMEJITEV ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogodka po začetku in pred koncem jamstva, t.j. med trajanjem zavarovalnega kritja.
(2) Škodni dogodki, ki so sicer nastali v času zavarovalnega kritja, nji- hov vzrok pa izvira iz časa pred začetkom veljavnosti pogodbe, so kriti le, če zavarovancu pred sklenitvijo pogodbe vzrok za škodni dogodek ni bil znan.
(3) Pri osebnih škodah v dvomu velja za nastanek zavarovalnega prim- era prva ugotovitev poškodovanja zdravja s strani zdravnika.
(4) Zavarovalno kritje je podano za zavarovalni kraj, naveden v zavarov- alni polici.
26. člen − DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po te- melju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po (1) in (2) odstavku 20. člena in drugih določbah teh pogojev.
(2) Zavarovalnica jamči za pravdne stroške zavarovanca in za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.
(3) Za stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku jamči za- varovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.
(4) Zavarovalnica nosi, če so za to dani pogoji, le tisti del pravd- nih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in oškodovancu prisojenim zneskom odškodnine. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.
(5) Če se zavarovalnica odloči oškodovancu izplačati rento v enkratni vsoti, se za ugotavljanje vrednosti enkratne vsote (kapitalizirana
vrednost rente) uporabljajo tablice umrljivosti zavarovalnice. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten, in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, se računa, da bo prejemal rento do svojega 20. leta starosti.
(6) Zavarovalnica ima tudi pravico, da zavarovalno vsoto ali njen del up- orabi, kot da bi bila hranilna vloga, za kritje škode zaradi plačevanja rente; morebitni preostanek vloge šteje za preostanek zavarovalne vsote.
27. člen – IZKLJUČITVE
(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode, če zavarovanec škodni dogodek povzroči namenoma. Za namen šteje tudi:
1) ravnanje, ki ga zavarovanec stori ali opusti, čeprav bi moral pričakovati zaradi tega škodljivo posledico;
2) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev;
3) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom ali navodilom.
(2) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) za čiste premoženjske škode;
2) za posledične premoženjske škode;
3) za škode, ki so posledica kaznivega dejanja in s tem povezana plačila s kaznovalnim karakterjem, npr. globe ali odškodnine, ki služijo kot vzor ali svarilo drugim;
4) za škode zaradi poškodovanja, uničenja, izgube ali izginitve denarja, menic, vrednostnih papirjev in vrednotnic;
5) zaradi škode na tujih premičnih stvareh, ki jih ima zavarovanec ali druga oseba v njegovem imenu kakorkoli na skrbi (npr. na posodo, v najemu, leasingu, zakupu, hrambi, varstvu, obdelavi, predelavi ipd.);
6) za škode na stvareh, ki nastanejo zaradi izrabe, staranja, prekomerne obremenitve, obrabe ali zaradi škod, ki izvirajo iz notranjega obratovanja ali loma stvari;
7) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (imisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;
8) zaradi škode, povzročene zaradi onesnaženja okolja (ekološke škode);
9) za škode zaradi delovanja višje sile;
10) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev;
11) s strani zavarovalca xxx xxxxxxxxxxx (lastna škoda), oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in ostalih njegovih svojcev. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, iz- venzakonski ter istospolni partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja;
12) zaradi škode, do katere pride pri izvajanju dejavnosti brez ustreznih dovoljenj ali če škodo povzroči delavec, ki je pri za- varovancu opravljal delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno);
13) iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti, ki po svojem obsegu presega zakonsko odškodninsko odgovornost ali zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (penali);
14) družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik, in sicer v deležu kapitalske udeležbe družbenika v zavarovancu oziroma zavarovanca v teh gospodarskih družbah; enako velja za prim- ere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zavaro- vancu kot pravni osebi;
15) zaradi škode, ki je posledica delovanja jedrske energije;
16) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kot je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega primera;
17) zaradi škod, ki so neposredno ali posredno posledica izpostav- ljenosti magnetskim ali elektromagnetskim poljem oziroma se- vanju, ne glede na izvor.
VI. odsek
OPREDELITEV POSAMEZNIH ZAVAROVANIH NE- VARNOSTI
28. člen − POŽAR
Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
− bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, pre-
delave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);
− pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz prve alinee 3. člena teh pogojev.
Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
29. člen − NEPOSREDNI UDAR STRELE
Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo. Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči neposred- ni udar strele s toplotno ali rušilno močjo, ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Zavarovanje ne krije škode:
− na zavarovanih stvareh zaradi delovanja električnega toka, pregre- vanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statične na- petosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih po- javov). Krita pa je škoda zaradi požara zaradi delovanja električnega toka;
− ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
bro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavaro- vanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda. Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposred- nega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.
36. člen − TOČA
Toča je padavina v obliki ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je naredila toča.
37. člen − TEŽA SNEGA
Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:
− neposrednega delovanja teže snega;
− neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar;
− padca ledenih sveč. Zavarovanje ne krije:
− škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;
− posledičnih škod, ki nastanejo zaradi taljenja snega;
38. člen − POPLAVA, HUDOURNIK, VISOKA, TALNA IN METEORNA VODA
− škod, ki so posledica slabega stanja ali slabega vzdrževanja zgradb.
30. člen − POSREDNI UDAR STRELE
Posredni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih. Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno:
− s prenosom električne energije po električnih vodih;
− zaradi indukcije pri atmosferskih razelektritvah.
Na elektronskih sestavnih delih je škoda krita le, če je vidna brez pomagal.
31. člen − EKSPLOZIJA
Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se za eksplozijo šteje, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom. Zavarovanje ne krije škode zaradi:
− miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
− izbruha iz peči in podobnih naprav;
− eksplozije biološkega izvora;
− preboja zvočnega zidu;
− eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.
32. člen − PADEC ZRAČNEGA PLOVILA ALI DELA PLOVILA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali vanjo udari. Šteje se, da je nastal zavarovalni prim- er, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno vozilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zavarovano stvar.
33. člen − UDAREC MOTORNEGA VOZILA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca motornega vozila.
34. člen − VANDALIZEM
Zavarovanje krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari zaradi zlonamernih in objestnih dejanj tretjih oseb. Če ima zavarovana stvar več lastnikov, zavarovanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi najemniki in njihovi svojci. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, izvenzakonski ter istospolni partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja.
Zavarovanje ne krije škode:
− ki nastane zaradi ožganin s cigaretami, vžigalniki ali vžigalicami;
− ki jo povzročijo motorna vozila.
O škodnem primeru je zavarovanec dolžan obvestiti policijo. Če policija ni obveščena, zavarovalnica za tovrstne škode ne izplača zavarovalnine ali odškodnine.
35. člen − VIHAR
Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval okoliške do-
Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morje in drugo) po naključju in nepričakovano poplavijo zemljišče, na katerem se nahajajo zavarovane stvari, ker so prestopile bregove ali predrle nasipe ali jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime ali valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
Poplava je tudi nepričakovano poplavljanje zemljišča zaradi utrganja obla- ka, kakor tudi naključno in nepričakovano poplavljanje voda, ki zaradi iz- redno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je nor- malna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov.
Zavarovanje krije le škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med popla- vo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.
Zavarovanje krije na zavarovanih stvareh škodo zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali stvari, ki jih je naneslo neurje. To zavarovanje krije tudi škode, ki jih povzroči preobilica meteorne vode, ki jih sicer ustrezno dimenzionirane in redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali žlebovi ne zmorejo hitro odvajati s strehe.
39. člen − SNEŽNI PLAZ
Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
40. člen − ZEMELJSKI PLAZ
Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v krat- kem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zavarovanje ne krije škode:
− če je zemljišče, kjer se nahaja zavarovana stvar, ob sklenitvi zavaro- vanja v geološkem smislu že začelo drseti;
− zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);
− zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal;
− zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših raz- pokah na zgradbah;
− zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah;
− če so bile zgradbe narejene brez ustrezne dokumentacije. Zavarovanje ne krije stroškov saniranja tal.
41. člen − UTRGANJE ZEMLJIŠČA
Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali skal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki so se utrgale in jih pri tem uničile ali poškodovale. Zavarovanje ne krije stroškov saniranja tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali skal.
VII. odsek
SKUPNE DOLOČBE
42. člen − SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalno pogodbo lahko sklene vsak, kdor ima interes, da se ne zgodi zavarovalni primer, ker bi sicer imel premoženjsko izgubo.
(2) Zavarovalna pogodba se sklepa na podlagi pisne ponudbe, sklenje- na pa je, ko obe pogodbeni stranki podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o začasnem kritju. Ustna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe ne veže nobene stranke. Pismena ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika (če ponudnik ni določil krajšega roka) 8 dni od dneva, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni po- nudbe, ki se ne odmika od zavarovalnih pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena. V tem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica ob prejemu ponudbe zahteva kakšno dopolnitev ali spremembo, se kot dan prejema ponudbe šteje dan, ko zavarovalnica prejme zahtevano.
(3) Določbe (2) točke tega člena se uporabljajo tudi pri spreminjanju že obstoječe zavarovalne pogodbe.
43. člen − TRAJANJE ZAVAROVALNE POGODBE
Zavarovalna pogodba se lahko sklene:
(1) z določenim rokom trajanja;
(2) z nedoločenim rokom trajanja, t.j. dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje.
44. člen − XXXXXXX XXXXXXXXXXX
(1) Če ni drugače dogovorjeno, začne zavarovalna pogodba veljati po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot dan začetka zavarovanja, ter velja vse do konca zadnjega dneva za- varovalnega obdobja, za katerega je zavarovanje sklenjeno. Šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se zavarovalna pogodba podaljšuje za enako zavarovalno obdobje, če stranki pred zapad- lostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, ne odpovesta pogodbe.
(2) Če trajanje zavarovanja ni določeno v zavarovalni pogodbi, jo sme vsaka stranka razdreti z dnem izteka tekočega zavarovalnega leta, o tem pa mora pismeno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred iztekom tekočega zavarovalnega leta. V tem primeru preneha zavarovalna pogodba z iztekom 24. ure zadnjega dneva tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po poteku tega časa vsaka stranka, z odpovednim rokom šestih mesecev, pismeno sporočiti drugi stranki, da razdira zavarovalno pogodbo.
(4) Z zavarovalno pogodbo ni mogoče izključiti pravice vsake stranke, da razdre zavarovalno pogodbo tako, kot je zgoraj rečeno.
(5) Če zavarovalec razdre zavarovalno pogodbo, ki je sklenjena za več kot tri leta oziroma je ne odpove na način, kot je predviden v tem členu, je dolžan plačati razliko premije zaradi odobrenega popusta za ves čas zavarovanja.
45. člen − ZAČETEK IN PRENEHANJE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavarovanja, če je v 30 dnevih od tega dneva plačana zapadla pre- mija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.
(2) Obveznost zavarovalnice, da izplača v zavarovalni pogodbi dogov- orjeno zavarovalnino ali odškodnino, pa preneha v primeru, če za- varovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi zavarovalne pogodbe, in tega ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka, omenjenega v tem odstavku, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino oziroma odškodnino od 24. ure dneva ko je bila plačana premija in zamudne obresti.
(3) Če zavarovalec ne plača do zapadlosti premije, ki je zapadla po sklenitvi zavarovalne pogodbe, niti tega ne stori kdo drug, ki ima za to pravni interes, lahko zavarovalnica razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem, da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom 30 dni od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno
priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne poteče 30 dni od zapadlosti premije.
(4) Obveznost zavarovalnice preneha:
− pri zavarovalni pogodbi z določenim časom trajanja, z iztekom
24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot dan izteka zavarovanja, če ni dogovorjeno drugače;
− pri zavarovalni pogodbi z nedoločenim časom trajanja, če je v zavarovalni polici označen samo začetek zavarovanja, za- varovanje pa se podaljšuje iz enega zavarovalnega obdobja v naslednjega, razen če katera od pogodbenih strank najkasneje tri mesece pred iztekom tekočega zavarovalnega obdobja pis- meno ne obvesti druge stranke, da zavarovalne pogodbe ne želi podaljšati, preneha v tem primeru zavarovalna pogodba z iztekom 24. ure zadnjega dneva tekočega zavarovalnega obdobja.
46. člen − PRIJAVA OKOLIŠČIN, POMEMBNIH ZA OCENITEV NEVARNOSTI
(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi zavarovalne pogodbe prijaviti za- varovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
(2) Če zavarovalec namenoma neresnično prijavi ali namenoma zamolči kakšno okoliščino takšne narave, da zavarovalnica ne bi sklenila zavarovalne pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe. Če je bila zavarovalna pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži zavarovalnica že plačano premijo in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno obdobje, za katera je zahtevala razveljavitev zavarovalne pogodbe. Pravica zavaroval- nice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost prijave ali zamolčanje, ne izjavi zavarovalcu, da jo namerava uporabiti.
(3) Če je zavarovalec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obves- tilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali ugo- tovila nepopolnost prijave, izjavi, da razdira zavarovalno pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju s povečano nevarnostjo. V takem primeru preneha zavarovalna pogodba po izteku 14 dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svojo izjavo, da razdira zavarovalno pogodbo. Če zavarovalnica predlaga zvišanje premije, je zavarovalna pogodba razdrta po samem zakonu, če zavarovalec ne sprejme predloga v 14 dneh od dneva, ko ga je prejel. Če se zavarovalna pogodba razdre, mora zavarovalnica v 60 dneh vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalnega obdobja. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotov- ljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razvezo zavarovalne pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med sto- pnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
(4) Določbe prejšnjih točk o posledicah neresnične prijave ali zamolčanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se uporabljajo tudi pri zavarovalnih pogodbah, sklenjenih v imenu in na račun dru- gega, v korist tretjega, na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tičejo, če so te osebe vedele za neresničnost prijave ali zamolčanje okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti ali bi to morale oziroma mogle vedeti.
(5) Zavarovalnica se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali na zamolčanje, če so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena zavarov- alna pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je neresnično prijavil ali zamolčal. To velja tudi v primeru, če je zavarovalnica zve- dela za te okoliščine med trajanjem zavarovanja, ni pa uporabila možnosti, ki ji jih daje zakon.
47. člen − OBVEŠČANJE ZAVAROVALNICE O SPREMEMBAH NEVARNOSTI
(1) Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi okoliščin, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Prav tako je dolžan, da brez odlašanja obvesti zavarovalnico o povečanju nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnan- jem; če pa je do povečanja nevarnosti prišlo brez njegovega sode- lovanja, jo mora obvestiti v 14 dneh, odkar je za to zvedel. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila za- varovalne pogodbe, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklen- jena, jo lahko razdre. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi za- varovalnica sklenila zavarovalno pogodbo samo za večjo premijo, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo premijsko stopnjo. Če zavarovalec ne privoli v
novo premijsko stopnjo v 14 dneh, odkar prejme predlog nove pre- mijske stopnje, preneha zavarovalna pogodba po samem zakonu. Vendar ostane zavarovalna pogodba v veljavi in zavarovalnica ni več upravičena predlagati zavarovalcu nove premijske stopnje ali raz- dreti zavarovalne pogodbe, če teh svojih pravic ne izkoristi v enem mesecu od takrat, ko je kakorkoli zvedela za povečanje nevarnosti, ali če še pred iztekom tega roka na kakšen način pokaže, da se strinja s podaljšanjem zavarovalne pogodbe (če sprejme premijo, izplača zavarovalnino za zavarovalni primer, ki je nastal po tem povečanju ipd.).
(2) Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarovalnica obveščena o povečanju nevarnosti ali po tem, ko je bila obveščena o povečanju nevarnosti, vendar prej, preden je prekinila zavarovalno pogodbo ali se z zavarovalcem sporazumela o povečanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in pre- mijo, ki bi morala biti plačana glede na povečano nevarnost.
(3) Če se je po sklenitvi zavarovalne pogodbe zmanjšala nevarnost, ima zavarovalec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije, računajoč od dne, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Če za- varovalnica ne privoli v zmanjšanje premije, lahko zavarovalec razdre zavarovalno pogodbo.
48. člen − OBVEZNOST PREPREČEVANJA ZAVAROVALNEGA PRIMERA IN REŠEVANJA TER UPOŠTEVANJE DOLOČB O ZAŠČITNIH UKREPIH
(1) Zavarovanec je dolžan storiti predpisane, dogovorjene in vse druge ukrepe, ki so potrebni za to, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa zavarovalni primer nastane, mora ukreniti vse, kar je v njegovi moči, da omeji njegove škodljive posledice.
(2) Zavarovanec mora poskrbeti za uporabo prenapetostne zaščite na zavarovanih solarnih in fotonapetostnih sistemih, kot to predvideva- jo Tehnične smernice TSG−N−002:2009 in določbe Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/2009), s kasnejšimi dopolnitvami in spremembami.
(3) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzročeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni.
(4) Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, če skupaj s povračilom škode od zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.
(5) Če zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti preprečevanja zavarov- alnega primera ali obveznosti reševanja, pa za to nima opravičila, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala večja škoda.
(6) Če je določen ali dogovorjen rok, do katerega je potrebno storiti ukrepe za preprečevanje nastanka ali povečanja nevarnosti (pre- ventivni ukrepi), se izplača zavarovancu povračilo tudi tedaj, ko je zavarovalni primer nastal pred iztekom tega roka in če je škoda v vzročni zvezi s predpisanimi oziroma dogovorjenimi obveznostmi.
49. člen − PLAČEVANJE PREMIJE
(1) Zavarovalno premijo je dolžan plačati zavarovalec, vendar pa je za- varovalnica dolžna sprejeti premijo od vsakogar, ki ima za to plačilo pravni interes.
(2) Premija se praviloma plača ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, lahko pa se plačuje tudi v dogovorjenih rokih (obrokih).
(3) Na znesek premije, ki se plačuje v dogovorjenih rokih, se lahko zaračunajo in terjajo pogodbene obresti.
(4) Če zavarovalec ne plača premije v dogovorjenem roku, lahko za- varovalnica obračuna poleg glavnice tudi zamudne obresti.
(5) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v dogovorjenih rokih, za- padejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(6) Kraj plačila premije je kraj, v katerem ima zavarovalec sedež oziroma prebivališče.
(7) Če je premija plačana s posredovanjem banke ali druge orga- nizacije, pri kateri ima račun zavarovalec, se šteje, da je premija plačana takrat, ko banko oziroma k organizaciji, pri kateri ima račun, prispe denarno nakazilo v korist zavarovalnice ali nalog (virman) zavarovalčeve banke oziroma organizacije, da na račun zavarovalnice nakaže znesek, označen v nalogu.
(8) Če je premija plačana po pošti, se šteje, da je zavarovalec z vplačilom dolžnega zneska na pošti izpolnil svojo obveznost plačila premije zavarovalnici.
(9) Če je premija plačana s čekovno nakaznico na določen račun za- varovalnice, se šteje, da je zavarovalec izpolnil obveznost plačila premije takrat, ko vplača dolžni znesek s čekovno nakaznico v korist
navedenega računa zavarovalnice.
(10) Če je bila glede na dogovorjen čas trajanja zavarovalne pogodbe v zavarovalni polici določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega obdobja, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila zavarovalna pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(11) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti zavarovalne pogod- be ali celotno premijo za tekoče zavarovalno obdobje, če je do dne- va prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
50. člen − PRAVNI POLOŽAJ PO NASTANKU ZAVAROVALNEGA PRIMERA
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se razmerja iz zavarovalne pogodbe nadaljujejo brez spremembe.
(2) Za zavarovane stvari, ki po zavarovalni pogodbi štejejo za uničene ali pa so izginile (totalna škoda), zavarovanje po zavarovalnem prim- eru preneha.
51. člen − VIŠINA ZAVAROVALNINE OZIROMA ODŠKODNINE
Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalnino oziroma odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi nastanka zavarovalnega primera, po določbah zavarovalnih pogojev tiste vrste zavarovanja, po katerih je sklenjena za- varovalna pogodba.
52. člen − SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI
(1) Če je dogovorjeno, da zavarovanec nosi del škode sam, se ob nas- tanku zavarovalnega primera določa zavarovalnina tako, da na za- varovanca odpade del škode v višini soudeležbe.
(2) V zavarovalni polici so lahko dogovorjene sledeče vrste soudeležbe zavarovanca pri škodi:
− samopridržaj: predstavlja znesek ali delež zavarovalnine, ki se pri vsakem obračunu zavarovalnine odšteje od zneska, ki se šteje kot obveza zavarovalnice;
− franšiza: predstavlja dogovorjen delež zavarovalne vsote za- varovanih stvari, ki se pri vsakem obračunu zavarovalnine odšteje od zneska, ki se šteje kot obveza zavarovalnice;
− časovna franšiza: če posamezni obratovalni zastoj traja največ toliko dni, kot je dogovorjeno v zavarovalni polici kot časovna xxxxxxxx, se zavarovancu zavarovalnina za škodo zaradi obra- tovalnega zastoja ne izplača.
(3) Če v zavarovalnem primeru sovpada več različnih soudeležb za- varovanca, je potrebno upoštevati najvišjo.
53. člen − IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
(1) Po nastopu zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v dogovorjenem roku, ki ne more biti daljši od 14 dni, šteto od dne, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastopil zavarovalni primer. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarov- alnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne ta rok teči od dne, ko sta ugotovljena obstoj njene obveznosti in njen znesek.
(2) Če znesek obveznosti zavarovalnice ni ugotovljen v roku, določenem v (1) odstavku tega člena, je zavarovalnica dolžna na zahtevo pooblaščene osebe izplačati znesek nespornega dela svoje ob- veznosti na ime predujma.
(3) Izplačilo nadomestila zastavnim imetnikom in imetnikom drugih pravic:
− po tem, ko nastane zavarovalni primer, imajo zastavne in druge pravice, ki so obstajale na zavarovani stvari (tako pri zavaro- vanju lastne stvari kot tudi pri zavarovanju tujih stvari zaradi obveznosti njihove hrambe in vrnitve) za predmet dolgovano zavarovalnino in je zavarovalnica ne sme izplačati zavarovancu brez soglasja upravičencev;
− te osebe lahko zahtevajo neposredno od zavarovalnice, da jim v mejah zavarovalne vsote in po zakonitem vrstnem redu izplača njihove terjatve;
− če ob izplačilu zavarovalnica ni vedela niti ni mogla vedeti za te pravice, ostane izvršeno izplačilo zavarovalnine zavarovancu veljavno.
54. člen − ODPOVED OB ZAVAROVALNEM PRIMERU
Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke, in sicer v roku enega meseca, od- kar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.
55. člen − VRAČANJE PREMIJE
(1) Če se zavarovana stvar uniči pred dnevom začetka veljavnosti zavarovalne pogodbe, se znesek plačane premije na zahtevo za- varovalca vrne le−temu. Če se zavarovana stvar uniči po nastopu veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi nevarnosti, ki niso zajete z zavarovanjem, se na zahtevo zavarovalca vrne znesek premije za neizkoriščeni del zavarovalnega obdobja.
(2) Če med trajanjem zavarovalne pogodbe nastane zavarovalni primer, pripada zavarovalnici celoten znesek premije za tekoče zavarovalno obdobje. Pripadajočo premijo lahko zavarovalnica obračuna pred izplačilom zavarovalnine.
(3) S prenehanjem zavarovalne pogodbe pred iztekom časa v vseh drugih primerih, za katere je premija plačana, pripada premija za- varovalnici samo do konca dneva, do katerega je trajala njena ob- veznost, če ni v zavarovalni polici dogovorjeno drugače.
56. člen − NADZAVAROVANJE
(1) Če si je pri sklenitvi zavarovalne pogodbe ena stranka pomagala s prevaro in si tako izgovorila zavarovalno vsoto, ki je večja od resnične vrednosti zavarovane stvari, sme druga stranka zahtevati razveljavitev zavarovalne pogodbe.
(2) Če je dogovorjena zavarovalna vsota večja od vrednosti zavarovanih stvari, pa pri tem nobena stranka ni ravnala nepošteno, ostane za- varovalna pogodba v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do znes- ka resnične vrednosti zavarovanih stvari, premije pa se sorazmerno zmanjšajo.
(3) V obeh primerih obdrži zavarovalnica prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekoče zavarovalno obdobje.
57. člen – PODZAVAROVANJE
(1) Če se ugotovi, da je bila v začetku zadevnega zavarovalnega ob- dobja vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote, se za- varovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je v zavarovalni polici drugače določeno.
58. člen − PREHOD ZAVAROVANČEVIH PRAVIC NASPROTI ODGOVORNI OSEBI NA ZAVAROVALNICO (SUBROGACIJA)
(2) Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno t.i. zavarovanje na prvi riziko.
šteje obvestilo za vročeno ter da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
60. člen − SPREMEMBE ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKIH SISTEMOV
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, je dolžna o tem pismeno ali na drug primeren način obvestiti zavarov- alca najkasneje 60 dni pred iztekom tekočega leta zavarovanja.
(2) Zavarovalec ima pravico, da odpove zavarovalno pogodbo v 60 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo. V tem primeru preneha za- varovalna pogodba veljati z iztekom tekočega leta zavarovanja.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove v roku iz (2) odstavka tega člena, se zavarovalna pogodba z začetkom nasledn- jega zavarovalnega obdobja spremeni v skladu z opravljenimi spre- membami zavarovalnih pogojev oziroma premijskega sistema.
61. člen − SPREMEMBA NASLOVA, SEDEŽA, IMENA ALI FIRME (IMENA, POD KATERIM PODJETJE POSLUJE)
(1) Zavarovalec je dolžan o spremembi imena ali naslova oziroma o spremembi firme ali sedeža (poslovnih prostorov) obvestiti zavarov- alnico v 15 dneh od dneva, ko je nastala sprememba.
(2) Če zavarovalec ne obvesti zavarovalnice o spremembah iz prejšnje točke, je za polnoveljavnost obvestila dovolj, da zavarovalnica pošlje zavarovancu priporočeno pismo po zadnjih podatkih o naslovu stanovanja, poslovnih prostorov oziroma firmi, s katerimi razpolaga. Obvestilo postane polnoveljavno z dnem, ko bi po rednem poteku stvari postalo polnoveljavno, če ne bi bilo sprememb iz prejšnje točke.
62. člen − VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec v skladu z Zakonom o varstvu oseb- nih podatkov soglaša z uporabo osebnih podatkov zavarovalca oziroma zavarovanca v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavaroval- nica in z njo povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posre- dovanje zavarovanj. Zavarovalnica lahko osebne podatke uporablja za namene izvajanja zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico ter tudi za namene ponujanja storitev.
63. člen − POSTOPEK V PRIMERU SPORA
(1) Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
(2) Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je zavarovalnica v določeni meri prosta svojih obveznosti nasproti zavarovancu.
(3) Prehod pravic od zavarovanca na zavarovalnico ne sme biti v škodo zavarovanca; če je zavarovalnina, ki jo je zavarovanec dobil od za- varovalnice, iz kateregakoli vzroka nižja od škode, ki jo je pretrpel, ima zavarovanec pravico dobiti iz sredstev odgovorne osebe izplačan ostanek zavarovalnine pred izplačilom terjatve zavaroval- nice iz naslova pravic, ki so prešle nanjo.
(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarov- alnico pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročila os- eba, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti, ali oseba, za katere ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njo v istem gospodinjstvu, ali oseba, ki je delavec pri zavarovancu, razen če je katera od teh oseb škodo povzročila namerno.
(5) Če je bila katera od oseb, omenjenih v prejšnji točki, zavarovana pred odgovornostjo, sme zavarovalnica zahtevati od njene zavarov- alnice povrnitev zneska, ki ga je izplačala zavarovancu.
59. člen − NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Vsa obvestila in prijave, ki jih je zavarovalec dolžan posredovati zavarovalnici v smislu določb teh zavarovalnih pogojev, morajo biti obvezno potrjeni pisno, če jih je posredoval ustno, po telefonu, s telegramom ali na katerikoli drug način. Kot dan sprejema obvestila oziroma prijave se šteje dan, ko je obvestilo oziroma prijava sprejeta. Če je zavarovalec obvestilo oziroma prijavo poslal priporočeno, se kot dan sprejema šteje dan predaje na pošto.
(2) Sporazumi, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, veljajo le, če so sklenjeni pismeno.
(3) Zavarovalnica pisna obvestila zavarovalcu pošilja na njej zadnji znani naslov, kot ga je sporočil zavarovalec. Če poskus vročitve obvestila zavarovalnice zavarovalcu ni uspešen (npr. zaradi preselitve, odk- lonitve sprejema ipd.) se zavarovalec izrecno strinja, da se v tem primeru obvestilo šteje za prejeto z dnem, ko zavarovalnica prejme obvestilo, da poskus vročitve ni bil uspešen. Z navedenim dnem se
(1) V skladu z internim pravilnikom zavarovalnice lahko zavarovanec oziroma zavarovalec na njen naslov v primeru nesporazuma ali spora v zvezi z zavarovalno pogodbo in postopki zavarovalnice vloži pritožbo.
(2) Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem za- varovalnem združenju G.I.Z., Železna cesta 14, Ljubljana, kjer deluje varuh pravic s področja zavarovalništva ter mediacijski center.
(3) Za morebitne sodne spore med zavarovancem oziroma zavarov- alcem na eni in zavarovalnico na drugi strani je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
64. člen − UPORABA PREDPISOV IN PRAVNO VARSTVO
(1) Za razmerja med zavarovalcem, zavarovancem in zavarovateljem, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
(2) Če se za zavarovanje uporabljajo tudi posebni pogoji oziroma klav- zule, se v primeru nasprotja med temi pogoji in posebnimi pogoji oziroma klavzulami uporabljajo določila posebnih pogojev oziroma klavzul.
(3) Pritožbe zoper zavarovatelja lahko zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec naslovi na Agencijo za zavarovalni nadzor, Trg repub- like 3, Ljubljana.
Pogoji so bili sprejeti na seji uprave Generali Zavarovalnice d.d., Ljubljana, dne 02.03.2010 in se uporabljajo od tega dne dalje.
TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU