VZOREC: B2 najemnik

VZOREC: B2 najemnik

Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Xxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, xxxxxxx št.: 5022860, davčna št.: 76953475, Enotni zakladniški račun: 01100-6300109972 pri UJP, ki ga zastopa minister pristojen za socialno varstvo Xxxxx Xxxxxx Kralj, kot koncedent

in

........................................................., ki ga zastopa direktor .........., kot koncesionar

matična številka:

davčna številka:

transakcijski račun:

sklepata na podlagi 44. in 47.e člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A, v nadaljevanju: ZSV), 2., 17.,18. člena in prvega odstavka 19. člena Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08 in 45/11, v nadaljevanju: Pravilnik o koncesijah) in druge alineje 1. točke odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 0144-1/2021.. z dne ............, naslednjo

P O G O D B O O K O N C E S I J I

1. člen

Pogodbeni stranki ugotavljata, da:

• je koncedent v Uradnem listu RS, št. .... z dne objavil javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše,

• se je na objavljeni javni razpis prijavil ................, in predložil vso zahtevano in ustrezno dokumentacijo ter mu je bila na podlagi predloga strokovne komisije izdana odločba št

• z dne ......., s katero mu je bila podeljena koncesija za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za dobo 40 let za ..... uporabnikov storitve, na lokaciji...................,

2. člen

Pogodbeni stranki soglašata, da je predmet te pogodbe izvajanje standardne storitve, ki zajema osnovno oskrbo, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo za starejše osebe 24 ur dnevno, vse dni v letu.

Standardna storitev je socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13 in 102/15,76/17, 54/19 in 81/19, v nadaljevanju: Pravilnik o standardih in normativih) in predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajanje socialno varstvenih storitev, skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12; v nadaljnjem besedilu: metodologija).

Pogodbeni stranki soglašata, da je predmet te pogodbe tudi izvajanje storitve, ki se izvaja v pogojih ki so višji od minimalnih tehničnih zahtev za izvajanje socialno varstvenih storitev v skladu z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/06, v nadaljevanju: Pravilnik o tehničnih zahtevah), in sicer v primerih, za katere metodologija dopušča možnost oblikovanja cene za nadstandardni bivalni prostor.

3. člen

Koncesionar bo storitev iz prejšnjega člena opravljal v prostorih, ki jih ima v najemu na naslovu........................, kar izkazuje z najemno pogodbo št. .... .

Koncesionar mora ves čas trajanja te koncesijske pogodbe zagotoviti, da ima objekte in prostore iz prejšnjega odstavka v najemu za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ni krajši od 1 leta. Za morebitno spremembo pogojev najema ali spremembo najemne pogodbe mora koncesionar pridobiti soglasje koncedenta.

Koncesionar bo do začetka opravljanja storitve po 4. členu te pogodbe zagotovil, da bo v najemni pogodbi določena pravica vstopa koncedenta v to najemno pogodbo skladno s četrtim do sedmim odstavkom tega člena (prenos najemne pogodbe na koncedenta).

Koncedent ima na svojo zahtevo vstopno pravico v primeru, če pride do prenehanja opravljanja storitve, ki je predmet te koncesijske pogodbe, zaradi:

0. odvzema koncesije;

1. odstopa koncedenta, pa razlogi odstopa ne dopuščajo, da bi koncesionar še naprej izvajal storitve;

2. kateregakoli drugega prenehanja koncesijske pogodbe, pri katerem ni zagotovljena nadomestna namestitev uporabnikov storitve koncesionarja pri drugem izvajalcu.

Koncedent mora zahtevo za vstop v najem sporočiti najemodajalcu najkasneje v 30 dneh po:

0. dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije,

1. izjavi o odstopu od te pogodbe,

2. drugem prenehanju opravljanja storitve iz prejšnjega odstavka,

sicer pravica do vstopa v najem preneha.

Koncedent vstopi v vse pravice in obveznosti najemnika iz prvega odstavka tega člena, s tem da najemodajalec ne sme odpovedati najema prej kot v treh letih po vstopu koncedenta v najemno pogodbo.

Koncedent lahko odda prostore, ki so predmet najema, v podnajem javnemu zavodu ali drugi osebi, ki bo izvajala v teh prostorih storitev, ki je predmet te koncesijske pogodbe, razen če se z najemodajalcem ne dogovori, da lahko v najemno razmerje vstopi namesto koncedenta ta oseba.

Kršitev obveznosti koncesionarja iz tretjega odstavka tega člena je bistvena kršitev te koncesijske pogodbe.

Koncesionar se zavezuje, da bo v času veljavnosti te pogodbe za opravljanje storitve iz prejšnjega člena zagotovil vso potrebno opremo in v celoti izpolnjeval tehnične zahteve, ki jih določa Pravilnik o tehničnih zahtevah in kadrovske pogoje, ki jih določa Pravilnik.

Koncesionar je dolžan v roku 30 dni od začetka izvajanja dejavnosti predložiti dokazila o zaposlovanju kadrov (pogodbe za vse zaposlene delavce in dokazila o strokovni usposobljenosti), ustrezno opredeliti strokovnega vodjo programa in pridobiti soglasje k ceni za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše.

Koncesionar je dolžan v roku iz prejšnjega odstavka predložiti koncedentu poročilo o finančnem poslovanju v času od sklenitve pogodbe o koncesiji do začetka opravljanja dejavnosti, ki mora vsebovati:

• podatke o kapitalski strukturi koncesionarja,

• podatke o posojilih, ki so bila najeta za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,

• podatke o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na predmetnih objektih ali prostorih.

Poročilu iz prejšnjega odstavka mora koncesionar predložiti letne računovodske izkaze za navedeno obdobje. Za izvajanje institucionalnega varstva starejših od 65 let je revizija zadnjih računovodskih izkazov obvezna. Koncesionar, ki mora predložiti revidirane zadnje računovodske izkaze mora priložiti tudi revizijsko poročilo z mnenjem pooblaščenega revizorja.

Če je koncesionar v predhodnem letu posloval z izgubo ali izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora koncesionar pred pričetkom izvajanja storitve priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokritje izgube).

Če iz poročila izhaja, da finančno poslovanje koncesionarja v navedenem obdobju bistveno odstopa od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali če je iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da koncesionar ne bo mogel izvajati storitve, koncedent s potekom roka iz prvega oziroma drugega odstavka 11. člena Pravilnika o koncesijah z odločbo odvzame koncesijo, razen če ta rok še podaljša.

4. člen

Koncesionar bo na podlagi dne .....izdane odločbe, št...., začel izvajati storitev po tej pogodbi z dnem ........ .

5. člen

Ta pogodba je sklenjena za določen čas 40 let, z možnostjo podaljšanja, pod pogoji in na način, ki ga določa ZSV in Pravilnik o koncesijah, na predlog koncesionarja, vendar največ še za čas, za katerega je bila sklenjena ta pogodba.

6. člen

Koncesionar se zavezuje, da bo storitev, ki je predmet te pogodbe, opravljal v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje njegovega dela, s pravili stroke, skrbel za razvoj in dvig kakovosti storitve in pri opravljanju storitev spoštoval kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.

Koncesionar se zavezuje, da bo posloval v skladu z vsemi veljavnimi predpisi s področja računovodstva, financ in davkov, delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu.

V skladu z 41.a členom ZSV je storitev, ki je predmet koncesije, nepridobitna, zato jo je koncesionar dolžan opravljati po načelu neprofitnosti.

Določbe ZSV, ki se nanašajo na socialnovarstveni zavod ali zasebnika, se smiselno uporabljajo tudi za koncesionarja.

7. člen

Storitve zdravstvenega varstva iz 2. člena te pogodbe, se izvajajo po predpisih s področja zdravstvene dejavnosti (Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE) in zdravstvenega zavarovanja (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19). Tudi za izvajanje nadzora in plačila teh storitev veljajo določbe teh predpisov.

Storitve iz prejšnjega odstavka ureja koncesionar po pogodbi, ki jo sklene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

8. člen

Osnovno in socialno oskrbo iz 2. člena te pogodbe je dolžan plačati uporabnik storitve oziroma drug zavezanec v skladu z določili ZSV.

V primeru, da uporabnik storitve oziroma drug zavezanec ne razpolaga z dovolj sredstvi oziroma je brez sredstev za plačilo cene storitve, ga koncesionar napoti na pristojni center za socialno delo, kjer lahko uveljavlja oprostitev plačila skladno z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS št. 110/04, 124/04, 114/06-ZUTPG, 62/10-ZUPJS, 99/13-ZUPJS-Cin 42/15).

9. člen

Za določitev cene storitve iz 2. člena te pogodbe se uporablja metodologija.

Koncesionar je dolžan koncedentu v soglasje predložiti ceno za opravljanje storitve iz 2. člena te pogodbe. Cena storitve velja od datuma, določenega v soglasju in se valorizira na način, ki ga določa metodologija.

Koncesionar se zavezuje, da cena storitve na dan začetka izvajanja storitve, ki je predmet koncesije, ne sme biti večja od cene v ponudbi, valorizirane na način, ki ga določa metodologija. V primeru spremembe metodologije se cena uskladi s spremenjenimi določbami metodologije, pri tem pa se za izračun cene upoštevajo elementi cene, ki jih je koncesionar navedel v predloženi ponudbi.

10. člen

Koncesionar je dolžan sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na opravljanje storitve, ki je predmet koncesije (pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno).

Koncedent lahko koncesionarju, ki mu je bila izdana odločba z odložnim pogojem, rok za izpolnitev odložnega pogoja na njegovo zahtevo podaljša iz objektivnih razlogov, na katere koncesionar ni mogel vplivati.

Če koncedent na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti, določene s terminskim planom, določi koncesionarju rok, v katerem mora obveznosti izpolniti.

11. člen

Koncesionar mora v skladu z razpisnimi pogoji priskrbeti v korist koncedenta bančno garancijo, vnovčljivo na prvi poziv in izdano s strani .............., za dobro izvedbo posla v višini 1% ocenjene vrednosti investicije, vendar ne več kot 65.000,00 EUR, z veljavnostjo pol leta po začetku izvajanja storitve. Omenjeno garancijo predloži koncesionar koncedentu najkasneje v 10-ih dneh od sklenitve te pogodbe.

Garancija iz prejšnjega odstavka ima namen popolnega pokrivanja zahtev in uveljavljanja odškodnine v višini garancije, ki jo lahko koncedent uveljavi nasproti koncesionarju na podlagi te pogodbe, in sicer v primeru, če koncedent ugotovi, da tudi po podaljšanju roka koncesionar ne izpolni obveznosti, določenih s terminskim planom. Garancija je vnovčljiva na prvi pisni poziv koncedenta brez pravice ugovora koncesionarja.

Stroške garancije iz tega člena v celoti nosi koncesionar. Garancija mora biti veljavna do datuma iz prvega odstavka tega člena. Po zaključku del koncedent garancijo vrne koncesionarju.

V primeru, da se podaljša rok v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, mora koncesionar podaljšati veljavnost bančne garancije ali predložiti novo garancijo za dobro izvedbo posla, saj v nasprotnem primeru pogodba preneha veljati.

12. člen

Koncesionar je dolžan enkrat letno do konca marca predložiti koncedentu za preteklo leto, letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovno poročilo, ki se nanašajo na izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.

13. člen

Če koncesionar poleg storitve, ki je predmet koncesije po odločbi o koncesiji in tej pogodbi, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati določbe Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE) in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

14. člen

Koncesionar je pri odločanju o namestitvi, premestitvi ali odpustu v zvezi z uveljavljanjem pravice do institucionalnega varstva dolžan postopati po določilih Pravilnika o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14).

15. člen

Koncesionar se zavezuje, da bo z uporabnikom storitve, ki je predmet koncesije, oziroma njegovim skrbnikom sklenil dogovor, da bo za uporabnika opravljal storitev, ki je predmet koncesije. Z dogovorom se mora koncesionar zavezati, da bo storitev opravljal v skladu s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva in Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev in ne bo za opravljanje storitve postavljal pogojev, ki bi bili v škodo uporabnika. Koncesionar se zavezuje, da bo za vse uporabnike v obsegu javne službe opravljal storitev pod enakimi pogoji.

16. člen

Koncesionar se zavezuje, da bo pred sklenitvijo dogovora o opravljanju storitve za uporabnika le-tega in njegovega skrbnika seznanil z vsebino in programom storitve ter vsebino pravilnika iz 18. člena te pogodbe.

Koncesionar je dolžan uporabnika storitve, ki je predmet koncesije, oziroma njihove skrbnike obvestiti o možnosti ugovora v zvezi z opravljeno storitvijo, ki je predmet koncesije, če uporabnik ali njegov skrbnik ni zadovoljen s posamezno storitvijo.

Pisni ugovor zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca se pošlje Socialni zbornici Slovenije v roku 8 dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja.

V primeru vložitve ugovora zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca je koncesionar dolžan uporabnika storitve, ki je predmet koncesije, oziroma njegovega skrbnika obvestiti o možnosti vložitve zahteve oziroma pobude za izredni inšpekcijski nadzor.

17. člen

Kadar uporabnik storitve oziroma njegov skrbnik meni, da koncesionar ne izvaja storitve v skladu s sklenjenim dogovorom, ima možnost, da pri koncesionarju vloži pritožbo. Pritožba je lahko pisna ali ustna.

Če se kljub pritožbam uporabnik ne uspe dogovoriti s koncesionarjem, lahko o tem pisno obvesti koncedenta.

Koncesionar je dolžan pred sklenitvijo dogovora o opravljanju storitve z uporabnikom, uporabnika oziroma njegovega skrbnika seznaniti z možnostjo vložitve pritožbe.

18. člen

Koncesionar mora v roku 30 dni od začetka izvajanja dejavnosti koncedentu predložiti pravilnik o urejanju medsebojnih razmerij med koncesionarjem in uporabnikom storitve oziroma njegovim skrbnikom.

Koncesionar mora pravilnik iz prejšnjega odstavka izobesiti na vidno mesto v prostorih, v katerih se izvaja storitev, ki je predmet koncesije, kjer je na vpogled vsem zainteresiranim.

19. člen

Koncesionar se zavezuje, da bo pri opravljanju storitve, ki je predmet koncesije, upošteval določila veljavnih predpisov s področja varstva osebnih podatkov, določila Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 50/14) in spoštoval osebno integriteto posameznika.

20. člen

Koncesionar je uporabniku storitve materialno odgovoren za vsako povzročeno škodo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem storitve, ki je predmet koncesije, razen če dokaže, da bi škoda nastala tudi v primeru, če uporabnik ne bi koristil njegove storitve.

21. člen

Koncesionar se zavezuje, da bo storitev, ki je predmet koncesije, opravljal v skladu in v obsegu, ki je določen v 2. členu te pogodbe. Koncesionar koncesije ne sme prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.

22. člen

Koncesionar je dolžan koncedentu kadarkoli omogočiti nadzor nad izvajanjem storitve, ki je predmet koncesije. Strokovni in upravni nadzor ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem storitve se izvaja v skladu z ZSV in drugimi predpisi na področju socialnega varstva in zdravstva.

23. člen

Če koncedent pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti na strani koncesionarja, lahko za odpravo le teh odredi ukrepe, ki jih je koncesionar dolžan upoštevati.

24. člen

Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe v naslednjih primerih:

- spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na določbe koncesijske pogodbe,

- sprememb okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob podpisu te pogodbe.

25. člen

Koncesionar bo opravljal storitev, ki je predmet podeljene koncesije in te pogodbe, neprekinjeno in v trajanju, ki je določen z odločbo o podelitvi koncesije in to pogodbo.

Tudi v primeru spremenjenih okoliščin je koncesionar dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije in izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe.

Koncesionar ima pravico zahtevati spremembo te pogodbe pod pogoji, ki jih določa ZSV.

26. člen

Koncesionar lahko odpove opravljanje storitve, za katero mu je podeljena koncesija, samo pisno, s triletnim odpovednim rokom, ki začne teči od dne vročitve odpovedi koncedentu, odpovedni rok pa se lahko skrajša z dnem, ko začne storitev, ki je predmet te koncesije, izvajati novi koncesionar ali javni zavod. Koncesionar mora v tem roku še najprej izvajati storitev, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz te koncesijske pogodbe in sklenjenih dogovorov do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te storitve v okviru javnega zavoda ali, ko to storitev začne izvajati novi koncesionar. Koncesionar mora v odpovednem roku zagotoviti uporabnikom izvajanje storitve v okviru javne službe, urediti vse obveznosti do uporabnikov, ki izhajajo iz sklenjenih dogovorov in koncedentu podati zaključno poročilo.

27. člen

Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:

• koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;

• koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravlja storitev, za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;

• koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

• je zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije;

• je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi;

• pristojni organ ugotovi kakršnokoli zlorabo v odnosu do uporabnika ali njegovega premoženja;

• je koncesionarju prepovedano opravljanje socialno varstvene dejavnosti.

Pristojni organ koncedenta pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

Če v določenem roku koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo.

28. člen

Število uporabnikov, za katere se izvaja storitev na podlagi te pogodbe, se zmanjša, če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje minimalnih tehničnih in kadrovskih pogojev za opravljanje storitev in sicer na toliko, za kolikor mest so izpolnjeni predpisani pogoji.

29. člen

Ta pogodba preneha veljati v naslednjih primerih:

• s potekom roka, za katerega je bila sklenjena,

• sporazumno, če se tako dogovorita koncedent in koncesionar,

• z odpovedjo koncesionarja,

• z odvzemom koncesije, vendar je koncesionar dolžan izpolniti obveznosti, navedene v odločbi o odvzemu,

• s prenehanjem koncesionarja, razen če koncesije koncedent v skladu z ZSV ne prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika,

• z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja, razen v kolikor ni dolžan stečajni upravitelj v skladu s 47.o členom ZSV še izvajati koncesijo v teku stečajnega postopka.

Če ZSV in ta pogodba ne določata drugače, se za prenehanje koncesijske pogodbe smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava.

30. člen

V primeru prenehanja koncesijske pogodbe, razen v primerih iz 47.m in 47.n člena ZSV, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz te pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar, vendar največ 3 leta.

Če je zaradi koristi uporabnikov nujno, da javni zavod ali novi koncesionar še naprej izvaja storitev, ki je predmet koncesije, v istih prostorih, v katerih je dejavnost opravljal koncesionar, je koncesionar ali katerokoli lastnik teh prostorov v skladu s 47.k členom ZSV dolžan oddati te prostore v najem novemu izvajalcu storitve, ki je predmet koncesije, in sicer najdalj za preostanek trajanja koncesije.

O obveznosti oddaje v najem iz prejšnjega odstavka odloči koncedent z odločbo.

Če koncesionar ne izvrši obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, je dolžan plačati pogodbeno kazen v višini iz 33. člena te pogodbe.

31. člen

Če koncesija preneha zaradi odvzema ali iz drugih razlogov, ki ne dopuščajo, da bi koncesionar še naprej opravljal dejavnost, ki je predmet koncesije, pa je to dejavnost treba še naprej opravljati, mora koncedent zagotoviti, da dejavnost še naprej izvaja javni zavod ali drug koncesionar v objektih oziroma prostorih, v katerih se je izvajala do prenehanja koncesije, po potrebi pa tudi z zaposlenimi, ki so pri dotedanjem koncesionarju opravljali to dejavnost.

V primeru iz prejšnjega odstavka je koncesionar ali katerikoli lastnik objekta oziroma prostorov dolžan oddati te prostore in njihovo pripadajočo opremo, potrebno za izvajanje javne službe, v najem novemu izvajalcu te javne službe, in sicer najdalj za 3 leta od prenehanja koncesije.

O obveznosti oddaje v najem odloči koncedent z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti skladno s 47.m členom ZSV.

32. člen

V primeru najema objektov in prostorov po prejšnjem členu lahko po potrebi koncedent ali oseba, ki jo koncedent določi, prevzame od koncesionarja zaposlene ali del zaposlenih, ki so pri njem izvajali storitev, ki je predmet te pogodbe.

Koncesionar mora koncedentu predložiti vso dokumentacijo o vplačanih obveznih prispevkih za zaposlene iz naslova socialnega in zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi drugo dokumentacijo o teh zaposlenih.

33. člen

V primeru, da iz razlogov, ki niso na strani koncedenta, po zahtevi koncedenta ne pride do najema objektov in prostorov v skladu z določili te pogodbe, je koncesionar dolžan plačati koncedentu stroške nadomestnega najema prostorov in opreme v višini najmanj triletne najemnine po cenitvi zapriseženega sodnega cenilca.

34. člen

Objekti in oprema, namenjeni za izvajanje koncesije, ne postanejo del stečajne mase koncesionarja, ampak postanejo z dnem prenehanja koncesijskega razmerja last koncedenta. O tem, kateri objekti in oprema so namenjeni za izvajanje koncesije, odloči koncedent z odločbo v upravnem postopku.

Objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju koncesije preidejo v last koncedenta brezplačno.

Stečajni upravitelj mora zagotoviti, da koncesionar izvaja koncesijo tudi v teku stečajnega postopka do takrat, ko javno službo, ki je predmet koncesije po določbah 47.m člena ZSV začne opravljati druga oseba.

35. člen

Koncesionar je dolžan zbirati podatke in voditi zbirke podatkov v skladu z ZSV in predpisi s področja zdravstva.

Koncesionar je od začetka izvajanja storitve dolžan pravnim osebam oziroma drugim institucijam, ki so pooblaščene za izvajanje predpisanih statističnih spremljanj storitev, ki so predmet te koncesije, sporočati svoje podatke v zvezi s storitvami v predpisanih rokih in obsegu.

36. člen

Koncesionar je dolžan o sklenitvi pogodbe o koncesiji oziroma o njenem prenehanju nemudoma obvestiti občino, kjer ima registriran svoj sedež oziroma občino, kjer bo opravljal storitev, za katero mu je podeljena koncesija.

O prenehanju pogodbe je koncesionar dolžan obvestiti tudi uporabnika storitve.

37. člen

Koncesionar mora predlog za podaljšanje koncesije vložiti najmanj eno leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena koncesija.

38. člen

Koncedent koncesijo podaljša z odločbo, v kateri določi čas podaljšanja koncesije, če ugotovi, da na območju izvajanja storitve še obstajajo potrebe po storitvi in jih koncesionar pod pogoji, ki jih določa ZSV in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi, lahko še naprej zagotavlja.

Z odločbo iz prejšnjega odstavka lahko koncedent glede na potrebe po izvajanju storitve na območju izvajanja storitve določi zmanjšan obseg koncesije ali krajši čas, kot je določeno v 5. členu te pogodbe.

Koncedent in koncesionar o podaljšanju koncesije skleneta aneks k pogodbi o koncesiji.

Koncesije se ne sme podaljšati, če obstajajo razlogi za odvzem koncesije iz 47.l člena ZSV ali, če koncesionar krši pogodbene obveznosti do uporabnikov.

V primeru neizpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti koncedent koncesijo lahko podaljša glede na vrsto in pogostost kršitev in če koncesionar zagotovi, da kršitev ne bo več ponavljal.

39. člen

Koncedent in koncesionar si bosta prizadevala, da bosta nesporazume in sporna vprašanja reševala sporazumno. V primeru, da se o sporu ne bosta mogla sporazumeti, bo o njem odločilo stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

40. člen

Ta pogodba stopi v veljavo z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Sestavljena je v 6-ih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po 3 izvode.

Številka: 01442-1/2021/

V ............................., dne …………, V Ljubljani, dne …………

koncesionar:	koncedent:
	Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Xxxxx Xxxxxx Kralj minister

10