Splošni pogoji za zavarovanje Ključnih 5

veljajo od 25. 1. 2017

ŽZ-K5-01/17

SPLOŠNE DOLOČBE

Splošni pogoji za zavarovanje Ključnih 5 (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o zavarovanju Ključnih 5 (v nadaljnjem besedilu: življenjsko zavarovanje), ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Sava, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

Zavarovanje Ključnih 5 je oblika naložbenega življenjskega zavarovanja, pri katerem zavarovalec prevzame naložbeno tveganje.

Uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola in pomenijo:

• ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in poda predlog za sklenitev zavarovanja;

• ponudba - listina, ki predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja;

• zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

• zavarovanec - oseba, od katere doživetja ali smrti ali drugih dogovorjenih rizikov je odvisno izplačilo zavarovalnice;

• upravičenec - oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje in kateri je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino;

• polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;

• zavarovalne vsote - na polici določeni zneski, do katerih zavarovalnica jamči za dogovorjene rizike;

• zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi za posamezni zavarovalni primer;

• premija - znesek, ki se plačuje zavarovalnici;

• alocirana premija (varčevalna premija) - plačana premija, zmanjšana za morebitni davek, nevarnostno premijo in morebitno premijo za dodatna zavarovanja;

• vrednost enote premoženja (v nadaljnjem besedilu: VEP) - izračuna se kot količnik med čisto vrednostjo sredstev sklada na določen dan in številom enot premoženja sklada v obtoku na isti dan;

• vrednost premoženja po polici - vsota vrednosti premoženja po posameznih skladih, povečana za morebitno alocirano premijo, ki še ni preračunana v enote premoženja sklada (nealocirana premija). Vrednost premoženja po posameznem skladu je enaka zmnožku števila enot premoženja posameznega sklada in VEP tega sklada;

• obračunski dan - prvi delovni dan po četrtem v mesecu ali prvi delovni dan po devetnajstem v mesecu;

• čakalni rok za primer smrti – je časovno omejeno obdobje enega (1) leta od začetka življenjskega zavarovanja, ki je naveden na polici. Zavarovalec je za to obdobje dolžan plačevati premijo;

• osnovno zavarovanje – je v skladu s temi splošnimi pogoji sklenjena pogodba življenjskega zavarovanja;

• dodatno zavarovanje – je zavarovanje, ki je priključeno k temu življenjskemu zavarovanju.

Zavarovati je mogoče osebe stare vsaj 45 let ali največ 75 let. Pri tem mora biti potek življenjskega zavarovanja najkasneje v letu, v katerem bo zavarovanec dopolnil 85. leto starosti. Starost zavarovanca se določi kot razlika med letom začetka zavarovanja in letom rojstva zavarovanca. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval dogovorjeno premijo, zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob zavarovalnem primeru izplačala upravičencu zavarovalnino v skladu s temi splošnimi pogoji.

Življenjsko zavarovanje se po teh splošnih pogojih sklene brez izpolnjevanja zdravstvenega vprašalnika in brez zdravniškega pregleda.

Sestavni del pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, polica, ti splošni pogoji, drugi splošni in dopolnilni pogoji za priključena zavarovanja, izjave zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnice, kakor tudi morebitne druge priloge in dodatki k polici.

Vse prijave in izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka prejema le-teh, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je zavarovalnica prejela priporočeno pismo.

Zavarovalnica lahko pri pogodbah sklenjenih na daljavo določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.

PONUDBA

Ponudba za življenjsko zavarovanje se izpolni v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice ali elektronski obliki in predstavlja predlog za sklenitev življenjskega zavarovanja. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe. Sestavni del ponudbe so tudi morebitne druge pisne priloge in dodatki ter vsakokratni veljavni pogoji.

Pisna ali elektronska ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe

veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena tistega dne, ko je ponudba prispela na zavarovalnico.

Če zavarovalec in zavarovanec nista ena in ista oseba, je za veljavnost pogodbe potreben tudi podpis zavarovanca na ponudbi.

ZAVAROVALNA POLICA

Polico življenjskega zavarovanja izdaja zavarovalnica v enem izvodu po podatkih iz ponudbe. Če se polica bistveno razlikuje od zavarovalne ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko zavarovalec takim razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.

TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVO

Zavarovanje začne veljati ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici kot začetek zavarovanja.

Če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo, in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da zavarovalnica prevzem jamstva pisno potrdi.

V primeru plačila prve premije pred začetkom zavarovanja, ki je naveden na polici, zavarovalnica nudi začasno jamstvo za primer nezgodne smrti zavarovanca. Začasno jamstvo začne veljati ob 24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti in velja do začetka zavarovanja, ki je naveden na polici oziroma preneha z dnem, ko zavarovalnica zavrne sklenitev zavarovanja. Višina začasnega jamstva za primer nezgodne smrti je enaka višini zavarovalne vsote dogovorjene za primer smrti pri življenjskem zavarovanju, vendar največ 10.000,00 evrov.

Začetek zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu.

Zavarovanje preneha ob 00.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja ali ob smrti zavarovanca ali v drugih primerih, določenih s temi splošnimi pogoji ali zakonom.

Če so k temu življenjskemu zavarovanju priključena druga dodatna zavarovanja in so dogovorjena ob sklenitvi, je njihov pričetek zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja.

Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti.

OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

S pogodbo o življenjskem zavarovanju se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu izplačala:

• xxxxxxxxxxx vsoto za smrt ali njen del, če zavarovanec umre v trajanju zavarovanja, po preteku čakalnega roka za primer smrti.

• 50% do smrti zavarovanca plačanih premij, če zavarovanec umre med čakalnim rokom za primer smrti, razen v primeru nezgodne smrti zavarovanca.

• xxxxxxxxxxx vsoto za nezgodno smrt ali njen del, če zavarovanec umre zaradi nezgode v času trajanja zavarovanja.

• vrednost premoženja po polici zmanjšano za izstopne stroške v primeru, da zavarovanec doživi dogovorjeno zavarovalno dobo ter v primeru izplačila zavarovalne vsote za smrt ali nezgodno smrt. V primeru doživetja se vrednost premoženja po polici izračuna po VEP veljavni na zadnji obračunski dan pred potekom zavarovanja. V primeru smrti pa se ta vrednost izračuna po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne dokumentacije in prevzemu jamstva, če je zavarovalnica to prejela vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan.

Zavarovanec je lahko zavarovan največ z dvema policama zavarovanja Ključnih

5. Če je zavarovanec zavarovan po več policah zavarovanja Ključnih 5, velja jamstvo zavarovalnice le za polici, ki sta bili sklenjeni prvi.

OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE

Če je zavarovanec v prvem letu trajanja zavarovanja napravil samomor ali če umre za posledicami poskusa samomora v istem obdobju, izplača zavarovalnica vrednost premoženja po polici.

Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za smrt, če je zavarovančevo smrt namerno povzročil upravičenec. Če pa je bila do tedaj plačana premija najmanj za dve leti, izplača zavarovalnica zavarovalcu oz. njegovim dedičem, če sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, vrednost premoženja po polici in matematično rezervacijo.

Če je zavarovanec umrl zaradi vojnih dogodkov izplača zavarovalnica upravičencu vrednost premoženja po polici in matematično rezervacijo, če ni v polici drugače dogovorjeno.

Pogodba o življenjskem zavarovanju je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena zavarovančeva starost, njegova resnična starost pa presega starostno mejo, do katere zavarovalnica po svojih pogojih in premijskih sistemih sklepa življenjsko zavarovanje. Zavarovalnica je v takem primeru dolžna vrniti vse prejete premije.

OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN ZAVAROVANCA TER POSLEDICE NJIHOVE NEIZPOLNITVE

Zavarovalec je dolžan takoj sporočiti zavarovalnici spremembo bivališča in ga v primeru opustitve le-tega, poleg pravnih posledic iz naslednjega odstavka, bremenijo tudi eventualni stroški, ki bi nastali zavarovalnici.

Zavarovalnica bo pisna obvestila pošiljala zavarovalcu na naslov, ki ga je pisno sporočil. V primeru, da vročitev obvestila zavarovalcu ni bila možna npr. zaradi odsotnosti, odklonitve sprejema in podobno se šteje, da je zavarovalec priporočeno pošiljko prejel z dnem poskusa vročitve. Zavarovalec se izrecno strinja, da se bo v tem primeru to obvestilo štelo za prejeto z dnem, kot to določa Zakon o pravdnem postopku, zato bo veljalo, da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen. Navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi posebnega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

Če se zavarovalec preseli izven Evropske unije, mora zavarovalnici sporočiti naslov osebe v Sloveniji, ki je pooblaščena za sprejemanje izjav zavarovalnice.

Zavarovalec in upravičenec sta dolžna zavarovalnico obvestiti o svoji morebitni preselitvi v tujino in ji nemudoma sporočiti vse spremembe navedb, ki so pomembne za presojo njunega davčnega rezidentstva (predvsem tuja davčna obveznost in tuja davčna številka). Če zavarovalec ali upravičenec ni fizična oseba, je dolžan zavarovalnico obvestiti o morebitnih spremembah, relevantnih za presojo davčne obveznosti (sedež in organizacija družbe ter sprememba strukture lastnikov).

DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI

Zavarovalno vsoto in premijo sporazumno določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi.

Zavarovalna premija se plačuje mesečno.

Dogovorjena premija se plačuje za tekoče obdobje, in sicer zapade v plačilo prvega v mesecu za dogovorjeno obdobje. Dogovorjeno premijo je zavarovalec dolžan plačevati v dogovorjenih rokih, na dogovorjen način.

Zavarovalec je dolžan poleg dogovorjene premije plačati tudi vse prispevke in davke, ki so predpisani ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja zavarovalne pogodbe.

Premija se plačuje na transakcijski račun zavarovalnice. Premija se šteje za vplačano, ko je na banki ali pošti potrjeno plačilo.

Plačilo zaostale premije se nanaša na prvo neplačano premijo.

POSLEDICE ZARADI NEPLAČANE PREMIJE

Če zavarovalec na pisno zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, ne plača zapadle premije v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, pa tega tudi ni storil kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica le tedaj, ko so ji bile dotlej plačane premije najmanj za dve polni leti, in je bilo zavarovanje v veljavi najmanj dve leti, izjaviti zavarovalcu, da je zavarovanje kapitalizirano, sicer pa izjaviti, da odstopa od pogodbe. V tem primeru se do tedaj vplačane premije ne vrnejo.

Če premija ni bila plačana najmanj za dve leti in pride s strani zavarovalca do odstopa od pogodbe se do tedaj plačane premije ne vrnejo.

Šteje se, da je bila zavarovalcu priporočena pošiljka vročena 16. dan po dnevu, ko mu je zavarovalnica poslala priporočeno pošiljko. Navedena domneva pa ne velja v primeru, v kolikor se je priporočena pošiljka na zavarovalnico vrnila kot nevročena, kot tudi v primeru, ko se ugotovi, da je bila vročitev dejansko opravljena prej, kot v zgoraj omenjenem obdobju 16-ih dni.

V primeru kapitalizacije zavarovanja je zavarovanec, brez nadaljnjega plačevanja premije, zavarovan za primer smrti ali doživetja v višini vrednosti premoženja po polici. Zavarovanje za primer nezgodne smrti, morebitno zavarovanje hujših bolezni ter vsa dodatna zavarovanja v tem primeru prenehajo veljati.

V primeru kapitalizacije se zaračunavajo mesečni stroški kapitalizacije zavarovanja. Za znesek mesečnih stroškov kapitalizacije zavarovanja zavarovalnica zmanjša število enot premoženja.

Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnemkoli izplačilu iz zadevnega zavarovanja odtegne vse zapadle neplačane premije.

IZBIRA SKLADOV

Zavarovalec izbere sklade iz seznama skladov zavarovalnice, na katere se veže VEP.

Zavarovalec lahko izbere največ tri sklade pri čemer mora biti v posamezni sklad razporejeno vsaj 10% alocirane premije. Zavarovalnica vodi premoženje v največ treh skladih.

V kolikor bi sklad, v katerem se nahaja premoženje ali v katerega se deli alocirana premija, prenehal delovati oziroma bi ga zavarovalnica umaknila iz ponudbe skladov, zavarovalec pooblašča zavarovalnico za spremembo sklada in prenos premoženja. V tem primeru zavarovalnica poišče drug primeren sklad, ki se po lastnostih in naložbeni politiki najbolje ujema z nadomeščenim skladom,

pri čemer se preneseno premoženje in bodoča premija upravlja v skladu s pravili novega sklada in za njih ne velja morebitno jamstvo sklada, ki je prenehal delovati oziroma je bil umaknjen iz ponudbe. O nastali spremembi bo zavarovalnica zavarovalca pisno obvestila. Če se zavarovalec s spremembo sklada ne strinja, lahko iz aktualne ponudbe skladov zavarovalnice izbere sklad po lastni izbiri, v katerega se bo preneslo tudi premoženje.

Zavarovalec lahko v okviru ponudbe zavarovalnice izbere tudi sklad Zavarovalnica Sava Zajamčeni pri katerem zavarovalnica zagotavlja letni donos v višini 1,50% (zajamčena donosnost) na sredstva vplačana v ta sklad in s tem tudi letno rast VEP po stopnji zajamčene donosnosti. Ne glede na predhodni odstavek, se v primeru prenehanja delovanja sklada Zavarovalnica Sava Zajamčeni oziroma njegovega umika iz ponudbe, sredstva, ki se nahajajo v skladu Zavarovalnica Sava Zajamčeni, ne prenesejo v nov sklad. Sprememba sklada velja samo za bodočo premijo plačano po spremembi sklada. Premoženje pridobljeno z bodočo premijo se upravlja v skladu s pravili novega sklada in zanj ne velja zajamčena donosnost iz tega odstavka.

RAZDELITEV IN NALAGANJE PREMIJE

Alocirana premija se razdeli na sklade po deležih določenih na polici in se preračuna v število enot premoženja po posameznem skladu.

Zavarovalnica prenese alocirano premijo v sklade in jo preračuna v enote premoženja po VEP veljavni na obračunski dan glede na to, kdaj premija prispe na račun zavarovalnice, in sicer premije, ki so prispele na račun zavarovalnice do vključno prvega v mesecu se preračunajo v enote premoženja po VEP veljavni na prvi delovni dan po četrtem v tekočem mesecu. Premije, ki so prispele na račun zavarovalnice do vključno petnajstega v mesecu pa se preračunajo v enote premoženja po VEP veljavni na prvi delovni dan po devetnajstem v tekočem mesecu.

Če zavarovalnica ponudbo zavrne, vrne znesek vplačane premije ne glede na gibanje VEP v času od vplačila premije do njene vrnitve.

SPREMEMBA RAZDELITVE

Zavarovalec lahko med trajanjem zavarovanja zahteva prenos vrednosti premoženja in/ali spremembo razdelitve premije med sklade. Za prenos vrednosti premoženja iz sklada Zavarovalnica Sava Zajamčeni je potrebna predhodna pisna odobritev zavarovalnice.

Po vsaki spremembi zavarovalnica zavarovalca obvesti o dogovorjeni spremembi.

VODENJE PREMOŽENJA PO POLICI

Zavarovalnica za vsako polico posebej vodi število enot premoženja po posameznem skladu.

STROŠKI

Zavarovalcu se pri življenjskem zavarovanju zaračunavajo naslednji neposredni stroški:

• Izstopni stroški: Zavarovalnica je upravičena, da si ob vsakršnem izplačilu premoženja obračuna izstopne stroške v višini 1% od vrednosti premoženja oziroma od odobrenega predujma.

• Stroški kapitalizacije: V primeru kapitalizacije se zaračunavajo mesečni stroški kapitalizacije zavarovanja, ki znašajo 0,40 evra na mesec. Za znesek mesečnih stroškov kapitalizacije zavarovanja zavarovalnica zmanjša število enot premoženja.

Posredni stroški, na katere zavarovalnica nima vpliva, so razvidni na spletnih straneh upravljavcev skladov in na spletni strani zavarovalnice (www.zav- xxxx.xx) oziroma na sedežu zavarovalnice.

ODKUP ZAVAROVANJA

Zavarovalec lahko zahteva izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja po poteku treh let trajanja zavarovanja, če so bile do takrat plačane vsaj tri letne premije. Odkupna vrednost zavarovanja je enaka vrednosti premoženja.

Odkupna vrednost zavarovanja se izračuna po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne zahteve za odkup, če je zavarovalnica prejela popolno zahtevo za odkup vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan.

Izplačana odkupna vrednost je enaka izračunani odkupni vrednosti zavarovanja, od katere se odštejejo izstopni stroški, morebitne zapadle neplačane premije do datuma odkupa in morebitni davek po veljavni zakonodaji.

Zavarovalnica izplača odkupno vrednost zavarovanja najpozneje v desetih delovnih dneh po izračunu odkupne vrednosti.

Z odkupom zavarovanja preneha zavarovalna pogodba in z njo tudi jamstvo zavarovalnice.

PREDUJEM

Zavarovalec lahko v času trajanja zavarovanja, vendar šele po poteku dveh let trajanja zavarovanja in če so do trenutka prejete pisne vloge plačane tudi vse zapadle premije, vloži prošnjo za izplačilo predujma, in sicer največ do 80% vrednosti premoženja po polici. Izplačilo je mogoče, če višina izplačanega predujma znaša najmanj 50,00 EUR in na polici po izplačilu ostane premoženje v vrednosti najmanj 50,00 EUR. Preračun se opravi po VEP na prvi obračunski dan po prejemu popolne zahteve, če je zavarovalnica prejela popolno zahtevo za odkup vsaj pet delovnih dni pred obračunskim dnem, sicer pa se izračuna po VEP na naslednji obračunski dan.

Odobreni predujem predstavlja dogovorjeni odstotek višine vrednosti premoženja po polici za katerega se zmanjša vrednost premoženja po polici.

Izplačani predujem je enak znesku odobrenega predujma, od katerega se odštejejo izstopni stroški ter morebitni davki, ki so predpisani ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja zavarovalne pogodbe. Predujem lahko zavarovalec pozneje vrne. Glede danega predujma, predvsem način njegovega vračanja, z ali brez obresti, zavarovalnica in zavarovalec skleneta posebni dogovor, v katerem podrobneje uredita pravice in obveznosti, ki se nanašajo na predujem.

Po izplačilu predujma je zavarovalec dolžan nadaljevati s plačevanjem premije, kot je to dogovorjeno v pogodbi.

Med zavarovalno dobo lahko zavarovalec zaprosi za predujem dvakrat, vendar med posameznima predujmoma ne smejo preteči manj kot 2 leti in zavarovalec mora v vmesnem obdobju redno plačevati premijo.

MIROVANJE PLAČEVANJA PREMIJE

Mirovanje plačevanja premije ni mogoče.

RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA

Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo vse pravice (razen tistih, ki so po zakonu, ki ureja zavarovalno pogodbo, v določenih primerih izjemoma pridržane zavarovancu, upravičencu ali upniku) zavarovalcu.

Če upravičenec umre, zavarovalna vsota ne pripada njegovim dedičem, temveč naslednjemu upravičencu; če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.

Zavarovalec določi upravičenca praviloma ob sklenitvi zavarovanja, lahko pa ga določi tudi kasneje, s pogodbo ali s kakšnim kasnejšim pravnim poslom.

IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI

Oseba, ki zahteva izplačilo po pogodbi o življenjskem zavarovanju mora takoj, ko nastopi s pogodbo predvideni primer o tem pisno obvestiti zavarovalnico in čimprej na svoje stroške priskrbeti in predložiti listine, ki jih zavarovalnica zahteva za ugotovitev pravice do zavarovalnine.

Ko nastopi zavarovalni primer, prevzame zavarovalnica jamstvo zanj šele po prejemu zahtevka za izplačilo ter ko je za to podan pravni temelj. Pravni temelj za jamstvo zavarovalnice je podan, ko zavarovalnica prejme vse potrebne dokazne dokumente, ki dokazujejo obstoj in višino njene obveznosti.

Ko sta ugotovljena obstoj obveznosti zavarovalnice in višina njene obveznosti, je dokončno podan pravni temelj, zavarovalnica pa mora svojo obveznost izpolniti v roku štirinajstih dni.

Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne zavarovalcu.

V primeru, ko zavarovanec ali upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice do zavarovanca oz. upravičenca.

Upravičencu ne pripada delež v pozitivnem rezultatu življenjskega zavarovanja – dobiček.

DVOJNIK POLICE

Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico tedaj, ko prejme pravnomočen sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno (amortizacija).

Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa o amortizaciji.

DODATNA ZAVAROVANJA

Življenjskemu zavarovanju so lahko priključena dodatna zavarovanja.

Za dodatna zavarovanja veljajo vsakokratni veljavni pogoji za ta zavarovanja, morebitni dopolnilni pogoji ali pa se razmerja urejajo s posebnimi določili v zavarovalni pogodbi. Če se vsebina pogojev in posebnih določil za dodatna zavarovanja razlikuje od splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, veljajo pogoji in posebna določila za dodatna zavarovanja.

Če se dodatno zavarovanje priključi k življenjskemu zavarovanju in je dogovorjeno ob sklenitvi le-tega, je njegov začetek zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja. Začetek dodatnega zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu. Dodatno zavarovanje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici ali aneksu kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

Dodatna zavarovanja prenehajo veljati v trenutku prenehanja življenjskega zavarovanja oz. lahko prenehajo veljati tudi pred potekom življenjskega zavarovanja v skladu z veljavnimi pogoji za dodatna zavarovanja.

Premija za življenjsko zavarovanje in premija za dodatna zavarovanja skupaj sestavljajo zavarovalno premijo. Za plačevanje premije dodatnih zavarovanj in za posledice neplačila te premije veljajo določbe teh splošnih pogojev.

Zavarovalec lahko dodatno zavarovanje pisno odpove najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije, če ni dodatno zavarovanje prenehalo iz kakšnega drugega vzroka.

Dodatno zavarovanje lahko odpove tudi zavarovalnica, vendar le v primerih ter na način in pod pogoji, predpisanimi v Obligacijskem zakoniku.

DODATNE DOLOČBE ZA NEZGODNO SMRT

Nezgoda je enkraten, nenaden in negotov dogodek, povzročen s hipnim delovanjem sile od zunaj na zavarovančevo telo, neodvisno od njegove izključne volje, ki povzroči obseg poškodb, zaradi katerih neposredno nastopi nezgodna smrt ali popolna ali delna invalidnost ali zdravljenje pri zdravniku.

Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti, če do nezgode pride zaradi potresa, zaradi vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, zaradi delovanja alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi ali pri pripravi, poskusu ali izvrševanju kaznivega dejanja ali samomora, ali pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala in letalnih naprav, plovnega objekta, motornega in drugega vozila ali zaradi vseh sprememb stanja zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali bolezenskega stanja zavarovanca, vseh vrst slabosti, tudi trenutna nepojasnjena slabost, delirium tremensa, kolapsov, vseh vrst sinkop in sinkop podobnih stanj. Za delovanje alkohola na zavarovanca ob nezgodi se šteje:

• če ima kakršnokoli količino alkohola v organizmu tisti voznik, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, ne sme imeti;

• če ima kot voznik več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če ima kot pešec ali udeleženec ob drugih nezgodah več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti;

• če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti.

V primeru, ko upravičenec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice.

STROŠKI STORITEV

Zavarovalnica ima pravico zahtevati plačilo za vse storitve, ki izvirajo iz osnovnega namena zavarovanja in za storitve, ki jih zavarovalec posebej zahteva (spremembe, dvojnik police in podobno). Višino teh stroškov določi zavarovalnica v vsakokratnem veljavnem ceniku, ki je dostopen na spletni strani (xxx.xxx-xxxx.xx) in na sedežu družbe.

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov, dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.

Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.

Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.

Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.

Zavarovalec oziroma zavarovanec ima, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov, pravico do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

Zavarovalec oziroma zavarovanec lahko kadarkoli zahteva, da zavarovalnica začasno ali trajno preneha z uporabo njegovih osebnih podatkov za namen neposrednega trženja.

Zavarovalnica se obvezuje, da bo vse zbrane osebne podatke skrbno varovala, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.

ZASTARALNI ROKI

Zahtevki iz pogodbe zastarajo glede na vrsto rizika po vsakokratnih veljavnih zakonskih določilih.

PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice, in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na telefonski številki 080 19 20 ali na spletni strani zavarovalnice (www.zav- xxxx.xx).

ZAKLJUČNA DOLOČBA

Za urejanje razmerij iz zavarovalne pogodbe se uporablja pravo Republike Slovenije.

V primeru spora je za reševanje sporov dogovorjena krajevna pristojnost stvarno pristojnega sodišča v Mariboru. Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.

Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

Dopolnilni pogoji za zavarovanje hujših bolezni

veljajo od 2. 11. 2016

HB-DOP-K5-01/16

1. člen

SPLOŠNE DOLOČBE

V primeru, da življenjsko zavarovanje vključuje tudi zavarovanje hujših bolezni so dopolnilni pogoji za zavarovanje hujših bolezni (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni pogoji), sestavni del zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Sava, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

Z zavarovanjem hujših bolezni zavarovalnica jamči za izbrane bolezni, za katere je tudi plačana ustrezna premija in so navedene na polici. Zavarovati se je mogoče le za eno izmed ponujenih bolezni ali za obe bolezni hkrati, ki sta navedeni v teh dopolnilnih pogojih.

Z zavarovanjem hujših bolezni je mogoče zavarovati osebe stare vsaj 45 let ali največ 75 let. Starost zavarovanca se določi kot razlika med letom začetka zavarovanja in letom rojstva zavarovanca.

3. člen

Trajni nevrološki izpadi (npr. definirani po ADL točkovniku) mora biti potrjen s strani specialista nevrologa najmanj po preteku treh mesecev od možganske kapi.

Iz kritja so izključeni:

• tranzitorne ishemične atake (TIA je opredeljena kot insult z reverzibilnimi nevrološkimi izpadi, ki niso daljši od 24 ur).

Zavarovalnica prevzame jamstvo za primer nastanka hujših bolezni zavarovanca v času trajanja jamstva le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz zgoraj navedenih definicij za določeno hujšo bolezen. Vsa druga stanja in opredelitve, ne glede na to ali se v medicinski praksi opredeljujejo z istim nazivom, se ne štejejo za zavarovalni primer po teh pogojih.

JAMSTVO ZAVAROVALNICE

4. Če se zavarovanje hujših bolezni priključi k življenjskemu zavarovanju in je dogovorjeno ob sklenitvi le-tega, je njegov začetek vezan na začetek življenjskega zavarovanja. Začetek zavarovanja hujših bolezni je vedno samo prvega dne v mesecu. Zavarovanje hujših bolezni se začne ob 00.00 uri tistega

Jamstvo zavarovalnice za primer nastanka hujših bolezni začne veljati po preteku čakalnega roka dveh (2) let od začetka zavarovanja, v kolikor ni v zavarovalni pogodbi, ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

dne, ki je naveden na polici ali aneksu kot začetek tega zavarovanja.

5. Zavarovanje hujših bolezni poteče oziroma preneha veljati:

• ob 00.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek življenjskega zavarovanja ali

• ob smrti zavarovanca ali

• v primeru nastanka določene hujše bolezni zavarovanca in izplačila zavarovalnine v skladu z 2. in 4. členom teh dopolnilnih pogojev ali

• če zavarovanec postane poslovno nesposoben ali

• v primeru kapitalizacije življenjskega zavarovanja ali

• če življenjsko zavarovanje iz drugih razlogov preneha obstajati ali

• v drugih primerih v skladu z veljavnimi pogoji in zakonom.

6. Premija za življenjsko zavarovanje in premija za zavarovanje hujših bolezni skupaj sestavljata zavarovalno premijo. Za plačevanje premije zavarovanja hujših bolezni in za posledice neplačila te premije veljajo določbe veljavnih pogojev življenjskega zavarovanja.

7. Frekvenca in način plačila premije zavarovanja hujših bolezni se uskladi z

4. člen

5. člen

OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

V primeru nastanka določene hujše bolezni zavarovanca, če je ta navedena na polici in je zanjo plačana premija, v skladu z 2. členom teh dopolnilnih pogojev, bo zavarovalnica upravičencu, kot predplačilo, izplačala zavarovalno vsoto za smrt, in sicer v deležu, ki je dogovorjen na polici ter za višino predplačila znižala zavarovalno vsoto za smrt.

Zavarovalnica jamči z znižano zavarovalno vsoto od naslednjega dne, ko je dokončno podan pravni temelj za jamstvo zavarovalnice za hujšo bolezen.

V skladu s spremembo višine zavarovalne vsote za smrt se ustrezno zniža tudi premija za ta rizik, ki po spremembi ustreza znižani višini zavarovalne vsote za smrt in velja od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je dokončno podan pravni temelj za jamstvo zavarovalnice.

Hujša bolezen mora biti prvič ugotovljena po poteku čakalnega roka za primer nastanka hujših bolezni.

IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

dogovorjenim načinom plačil premije veljavnega življenjskega zavarovanja.

Zavarovalnina se ne izplača pri naslednjih zdravstvenih motnjah (stanjih):

2. člen

Premija za zavarovanje hujših bolezni se plačuje do prenehanja veljavnosti tega zavarovanja.

Upravičenec za izplačilo dogovorjenih zavarovalnih vsot iz tega zavarovanja je zavarovanec.

ZAVAROVANE NEVARNOSTI

Z zavarovanjem hujših bolezni se je mogoče zavarovati za primer prvega nastanka ene od naslednjih hujših bolezni, opredeljenih v tem členu:

1. Če je povzročena s sevanjem energije z minimalno trdoto 100eV, z nevtroni (kakršnekoli) vsake energije, z laserskimi žarki, z žarki ob masaži ali z umetno povzročenim ultravioletnim sevanjem, razen v primeru, če je zavarovanec zdravnik ali zdravstveni delavec in je profesionalno izpostavljen žarčenju ali če je sevanje terapevtsko pod kontrolo zdravnika in njegovih navodil.

2. Če je bolezen povzročena zaradi uživanja alkohola.

3. Če je bolezen povzročena z jemanjem mamil skupaj s HIV infekcijo.

a) Rak

Rak predstavlja prisotnost malignih tumorjev, katerih značilnost je nenadzorovana rast z širjenjem po organizmu s posledico invazije in uničenja okoliškega tkiva in/ali oddaljene metastaze. Definicija vključuje levkemijo, malignome limfatičnega tkiva in Hodgkinovo bolezen. V kritje so vključeni maligni melanomi, če je tumor večji ali enak pT1bN0M0 (debelina po Breslowu več ko 1mm ali tumor z ulceracijo ali stopnja invazije Clark IV/V).

Datum postavitve diagnoze je datum pridobitve dokončnih histoloških rezultatov.

V primeru, da histološka preiskava zaradi medicinskih razlogov ni mogoča, mora diagnozo malignega tumorja potrditi specialist onkologije. V tem primeru morajo dodatno biti obrazloženi medicinski razlogi in maligni tumor mora biti potrjen s CT ali MRI preiskavo.

Iz kritja so izključeni:

• benigni ali predmaligni tumorji;

• neinvazivni raki in raki in situ (Tis*);

• cervikalna intraepitelijska neoplazija (stopnje CIN 1 do 3);

• raki sečnega mehurja stadija Ta*;

• papilarni in folikularni raki ščitnice, histološko diagnosticirani kot T1a* (velikost tumorja manjša od 1 cm na največjem delu) razen, če je rak razširjen v bezgavkah in/ali če so prisotne oddaljene metastaze;

• raki prostate, histološko diagnosticirani kot T1N0M0*;

• kronična limfocitna levkemija (KLL), nižje od stadija 3 po Rai;

• katerikoli kožni raki, ki niso zapisani v predhodni definiciji;

• xxxxxxxxxx raki ob prisotnosti HIV ali AIDS.

*V skladu z mednarodno TMN klasifikacijo.

b) Možganska kap

Cerebrovaskularni insult, povzročen bodisi zaradi krvavitve, infarkta možganskega tkiva ali embolije ekstrakranialnega izvora, ki povzroči trajni nevrološki izpad.

6. člen

7. člen

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

Zavarovanec ali upravičenec je dolžan aktivno sodelovati pri uveljavljanju svojih pravic. Ob nastanku zavarovalnega primera mora le-tega pisno prijaviti zavarovalnici ter predložiti vsa pisna dokazila, ki nedvoumno, iz medicinskega vidika, potrjujejo nastanek in razvoj bolezni.

Zavarovanec dovoljuje za rešitev tega zavarovalnega primera pridobitev, vpogled in uporabo vse zdravstvene dokumentacije, ki jo je dolžan na zahtevo zavarovalnice tudi predati na vpogled.

Ko sta ugotovljena obstoj obveznosti zavarovalnice in višina njene obveznosti, je dokončno podan pravni temelj, zavarovalnica pa mora svojo obveznost izpolniti v roku štirinajstih dni.

Stroške medicinske dokumentacije ter potnih in drugih stroškov ali izgub, ki jih je imel zavarovanec z uveljavljanjem in dokazovanjem svojih pravic, krije zavarovanec v celoti sam. Stroške odvetniških in drugih storitev zastopanja pri prijavljanju in ugotavljanju obsega pravic iz zavarovalnega primera krije zavarovanec sam v celoti. Zavarovalnica povrne stroške zgolj za tisto medicinsko in drugo dokumentacijo, ki izvira iz zdravniškega pregleda, na katerega je zavarovanca, zaradi rešitve podanega zahtevka za uveljavljanje zavarovalnine, izrecno napotila.

ZAKLJUČNA DOLOČBA

Ti dopolnilni pogoji veljajo poleg splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, veljajo ti dopolnilni pogoji.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx)

Dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije in zloma kosti kot posledice nezgode

veljajo od 2. 11. 2016

NE-DOP-K5-01/16

1. člen

SPLOŠNE DOLOČBE

Če je dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije zaradi nezgode in zloma kosti kot posledice nezgode (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) priključeno k življenjskemu zavarovanju, so dopolnilni pogoji za dodatno nezgodno zavarovanje za primer hospitalizacije in zloma kosti kot posledice nezgode (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni pogoji), sestavni del pogodbe življenjskega zavarovanja s priključenim dodatnim zavarovanjem, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Sava, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

Z dodatnim zavarovanjem se je mogoče zavarovati za naslednje rizike, za katere

Nadomestilo se izplača samo za prvo hospitalizacijo zavarovanca zaradi posamezne nezgode. Vse nadaljnje hospitalizacije, ki so v vzročni zvezi s prvo hospitalizacijo zavarovanca, so izvzete iz obveznosti zavarovalnice. Višina izplačila je enaka zmnožku zavarovalne vsote na dan in števila zaporednih nočitev zavarovanca ob upoštevanju 1. odstavka 1. točke tega člena.

• enkratno dnevno odškodnino za zlom kosti kot posledice nezgode, če je zavarovanec zaradi nezgode utrpel popoln zlom kosti. Med popolni zlom kosti ne štejejo fisure in abrupcije kosti. Ne glede na število zlomljenih kosti v primeru ene nezgode in ne glede na samo dolžino zdravljenja se izplača odškodnina le enkrat. Kritje obsega tudi zlome zaradi osteoporoze oslabljenih kost.

je tudi plačana premija, in sicer za primer:

• nadomestila za hospitalizacijo zaradi nezgode in

• enkratne dnevne odškodnine za zlom kosti kot posledice nezgode.

3. Uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola in pomenijo:

• nočitev zavarovanca v bolnici - je bivanje oziroma bolnišnična oskrba zavarovanca zaradi nezgode, ki traja preko noči in obsega bivanje v času dveh zaporednih datumskih dni;

• zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica izplača upravičencu po nastanku zavarovalnega primera;

• aneks - je listina o sklenjenem dodatnem zavarovanju k veljavnemu življenjskemu zavarovanju.

4. člen

IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi potresa, zaradi vojnih operacij, aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, zaradi delovanja alkohola, mamil in psihoaktivnih snovi ali pri pripravi, poskusu ali izvrševanju kaznivega dejanja ali samomora, ali pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala in letalnih naprav, plovnega objekta, motornega in drugega vozila ali zaradi vseh sprememb stanja zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta ali bolezenskega stanja zavarovanca, vseh vrst slabosti, tudi trenutna nepojasnjena slabost, delirium tremensa, kolapsov, vseh vrst sinkop in sinkop podobnih stanj.

Za delovanje alkohola na zavarovanca ob nezgodi se šteje:

4. Zavarovati je mogoče osebe, ki bodo v letu začetka dodatnega zavarovanja

dopolnile 45 let, najpozneje pa v letu začetka dodatnega zavarovanja v katerem bo zavarovanec dopolnil 75 let.

5. Če se dodatno zavarovanje priključi k življenjskemu zavarovanju in je dogovorjeno ob sklenitvi le-tega, je začetek dodatnega zavarovanja vezan na začetek življenjskega zavarovanja. Začetek dodatnega zavarovanja je vedno samo prvega dne v mesecu. Dodatno zavarovanje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je naveden na polici ali aneksu kot začetek dodatnega zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

6. Dodatno zavarovanje poteče oziroma preneha veljati:

• ob 00.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek življenjskega zavarovanja ali

• ob smrti zavarovanca ali

• če zavarovanec postane poslovno nesposoben ali

• v primeru kapitalizacije življenjskega zavarovanja ali

• če življenjsko zavarovanje iz drugih razlogov preneha obstajati ali

• v drugih primerih v skladu z veljavnimi pogoji in zakonom.

7. Premija za življenjsko zavarovanje in premija za dodatno zavarovanje skupaj sestavljata zavarovalno premijo. Za plačevanje premije dodatnega zavarovanja in za posledice neplačila te premije veljajo določbe veljavnih pogojev življenjska

• če ima kakršnokoli količino alkohola v organizmu tisti voznik, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, ne sme imeti;

• če ima kot voznik več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če ima kot pešec ali udeleženec ob drugih nezgodah več kot 1 gram alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;

• če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti;

• če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti.

2. V primeru, ko zavarovanec ali zavarovalec v prijavi navede lažne podatke o nezgodi, o poteku zdravljenja, podatke o zdravstvenem stanju, ki bi onemogočali zavarovalnici objektivno ocenitev pri odločitvah o izplačilu zavarovalnine, so izključene vse obveznosti zavarovalnice.

3. Če so na dolžino hospitalizacije vplivala tudi obolenja, degenerativne spremembe oziroma stanja, se obveznost zavarovalnice zmanjša ustrezno deležu vpliva obolenja, degenerativne spremembe oziroma stanja.

4. Pri ponovnih zlomih kosti na istih delih telesa je zavarovalnica prosta vseh obveznosti plačil iz naslova rizika enkratne dnevne odškodnine za zlom kosti kot posledice nezgode. Pod izrazom isti del telesa se razume osnovna anatomska razdelitev telesa, ne pa posamezne strukture npr. znotraj enega sklepa.

10.

11.

12.

2. člen

zavarovanja.

Frekvenca in način plačila premije dodatnega zavarovanja se uskladi z dogovorjenim načinom plačil premije veljavnega življenjskega zavarovanja.

Premija za dodatno zavarovanje se plačuje do prenehanja veljavnosti tega dodatnega zavarovanja.

Pri poznejši priključitvi dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici premija od priključitve tega dodatnega zavarovanja dalje. Pri obnovitvi tega dodatnega zavarovanja pa zavarovalnici pripada premija za čas njenega jamstva.

Pri povečanju ali zmanjšanju premije oz. zavarovalne vsote za dodatno zavarovanje med trajanjem zavarovanja, jamči zavarovalnica po novih zavarovalnih vsotah od 00.00 ure tistega dne, ki je na polici ali aneksu naveden kot začetek spremembe dodatnega zavarovanja, v kolikor ni v pogojih, ki veljajo za dodatno zavarovanje, v zavarovalni pogodbi, v morebitnih dopolnilnih pogojih ali v drugih pisnih dokumentih zavarovalnice, določeno drugače.

Upravičenec za izplačilo dogovorjenih zavarovalnih vsot iz tega dodatnega zavarovanja je zavarovanec.

POJEM NEZGODE

5. člen

PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

Zavarovanec je dolžan aktivno sodelovati pri uveljavljanju svojih pravic. Ob nastanku zavarovalnega primera mora le-tega pisno prijaviti zavarovalnici ter predložiti vsa pisna dokazila, ki nedvoumno, iz medicinskega vidika, potrjujejo nastanek zavarovalnega primera za katerega zavarovalnica po teh pogojih prevzema jamstvo.

Zavarovanec dovoljuje za rešitev tega zavarovalnega primera pridobitev, vpogled in uporabo vse zdravstvene dokumentacije, ki jo je dolžan na zahtevo zavarovalnice tudi predati na vpogled.

Ko sta ugotovljena obstoj obveznosti zavarovalnice in višina njene obveznosti, je dokončno podan pravni temelj, zavarovalnica pa mora svojo obveznost izpolniti v roku štirinajstih dni.

Stroške medicinske dokumentacije ter potnih in drugih stroškov ali izgub, ki jih je imel zavarovanec z uveljavljanjem in dokazovanjem svojih pravic, krije

zavarovanec v celoti sam. Stroške odvetniških in drugih storitev zastopanja pri prijavljanju in ugotavljanju obsega pravic iz zavarovalnega primera krije zavarovanec sam v celoti. Zavarovalnica povrne stroške zgolj za tisto medicinsko in drugo dokumentacijo, ki izvira iz zdravniškega pregleda, na katerega je zavarovanca, zaradi rešitve podanega zahtevka za uveljavljanje zavarovalnine,

3. člen

OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

izrecno napotila.

S pogodbo življenjskega zavarovanja s priključenim dodatnim zavarovanjem se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu izplačala:

• nadomestilo za hospitalizacijo zaradi nezgode, če nezgoda nastane med trajanjem zavarovalnega jamstva in če je zavarovanec hospitaliziran za več kot štiri zaporedne nočitve, in sicer za vsako nočitev, vendar največ za 365 zaporednih nočitev.

6. člen

ODPOVED DODATNEGA ZAVAROVANJA

Zavarovalec lahko dodatno zavarovanje pisno odpove najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije, če ni dodatno zavarovanje prenehalo iz kakšnega drugega vzroka.

7. člen

Dodatno zavarovanje lahko odpove tudi zavarovalnica, vendar le v primerih ter na način in pod pogoji, predpisanimi v Obligacijskem zakoniku.

ZAKLJUČNA DOLOČBA

Ti dopolnilni pogoji veljajo poleg splošnih in morebitnih dopolnilnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od pogojev navedenih v prejšnjem stavku, veljajo ti dopolnilni pogoji.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

Dopolnilni pogoji za dodatno zavarovanje pravne zaščite življenjskega zavarovanja 16

veljajo od 2. 11. 2016

DPPZŽZ 16

I. UVOD

Upoštevati je potrebno, da le skupne določbe skupaj določajo obseg in predpostavke zavarovalnega varstva.

Zavarovalec pri zavarovanju pravne zaščite je oseba, ki je sklenila osnovno življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava, d.d.

II. SKUPNE DOLOČBE

5.3. zapadejo v plačilo, brž ko jih je zavarovalec po odločbi sodišča dolžan plačati.

6. Obveznosti zavarovatelja so omejene na naslednji način:

6.1 Zavarovalna vsota, ki je navedena v zavarovalni pogodbi, veljavni ob nastanku zavarovalnega primera, pomeni zgornjo mejo s strani zavarovatelja za en zavarovalni primer zagotovljenih storitev za zavarovalca.

6.2 Pri poravnavi nosi zavarovatelj stroške do višine, ki ustreza razmerju med želenim in doseženim.

1. člen

PREDMET ZAVAROVANJA

6.3 Po predložitvi izvršilnega naslova (npr. sodbe) nosi zavarovatelj stroške pravnega uresničenja vseh poskusov izvršbe, vključno s stroški prijave

Zavarovatelj skrbi za varovanje pravnih interesov zavarovalca in prevzame zaradi tega

nastale stroške.

terjatve v insolvenčnem postopku, vendar največ do 5% zavarovalne vsote.

V primeru insolvenčnega postopka nad premoženjem nasprotnika, pred

2. člen

3. člen

ZAVAROVALNI PRIMER IN NJEGOV NASTANEK

Zavarovalno varstvo obsega uveljavljanje zahtevkov zaradi čistih premoženjskih škod, ki so posledica kršitve zakonskih obveznosti, s strani zavarovalnega zastopnika ali posrednika oziroma pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika, ki je v svojem imenu ali v imenu zavarovalnice ali v imenu zavarovalno-zastopniške družbe svetoval prekinitev oziroma spremembo osnovnega življenjskega zavarovanja ali sklenil novo zavarovalno pogodbo, če je le-ta vplivala na prekinitev oziroma spremembo osnovnega življenjskega zavarovanja, zaradi česar je nastala zavarovalcu škoda.

Šteje se, da je škoda nastala, oziroma zavarovalni primer nastopil, ob sklenitvi nove pogodbe življenjskega zavarovanja, ki je vplivala na prekinitev oziroma spremembo osnovnega življenjskega zavarovanja, ali ob sami prekinitvi oziroma spremembi osnovnega življenjskega zavarovanja, ki je vključevala zavarovanje pravne zaščite.

ČASOVNA IN KRAJEVNA VELJAVNOST

obstojem pravnega naslova, prevzame zavarovatelj poleg xxxxxxxx prijave terjatve izključno stroške pravdnega postopka, ki so potrebni zaradi izpodbijanja.

6.4 Če pride pri varovanju pravnih interesov do steka več zahtevkov, za katere zavarovalno varstvo deloma obstoji, deloma pa ne, nosi zavarovatelj stroške, ki ustrezajo razmerju spornih vrednosti.

V primeru, da pri varovanju pravnih interesov nasprotnik uveljavlja pobotanje zahtevkov in proti tej zahtevi ni zavarovalnega varstva, nosi zavarovatelj le tiste stroške, ki bi jih zavarovalec po določbah o stroških v pravdnem postopku nosil, če bi bile predmet varstva interesov samo njegove aktivne terjatve.

Pri poravnavi velja tč. 6.2. tega člena, upoštevajoč zahtevke, ki so pod zavarovalnim varstvom.

6.5 Kadar gre za varovanje pravnih interesov zavarovanih in nezavarovanih oseb, nosi zavarovatelj sorazmerni del stroškov.

1. Zavarovanje obsega zavarovalne primere, ki so nastopili med trajanjem

5. člen

IZKLJUČITEV IZ ZAVAROVALNEGA VARSTVA

zavarovalne pogodbe in so bili prijavljeni najpozneje 6 mesecev po prenehanju

te zavarovalne pogodbe.

2. Zavarovalno varstvo obstoji, če se skrb za pravne interese uresničuje v Republiki

Zavarovalnega varstva za varovanje pravnih interesov ni zoper zavarovatelja pravne zaščite ter zoper zavarovatelja osnovnega življenjskega zavarovanja.

4. člen

Sloveniji in je za to pristojno ali bi bilo pristojno državno sodišče v Republiki Sloveniji, če bi bil začet sodni postopek.

STORITVE, KI JIH ZAGOTAVLJA ZAVAROVATELJ

6. člen

OBVEZNOSTI, NA KATERE MORA BITI ZAVAROVALEC POZOREN

ZARADI ZAGOTOVITVE UPRAVIČENOSTI KRITNEGA ZAHTEVKA

Zavarovalec, ki zahteva zavarovalno varstvo, je dolžan:

1. Ko zavarovalec zahteva zavarovalno varstvo, bo zavarovatelj, če je k temu zavezan, prevzel od trenutka uveljavitve kritnega zahtevka nastale stroške v skladu s 5. točko tega člena, če so le-ti za varovanje zavarovalčevih pravnih interesov nujni.

2. Zavarovalno varstvo obsega tudi stroške, ki so nastali največ štiri tedne pred uveljavitvijo kritnega zahtevka in so povzročeni z ukrepi nasprotnika ali sodišča ali so nastali z neodložljivimi ukrepi v interesu zavarovalca.

3. Stroški so nujni, če sta uveljavljanje pravic ali zastopanje ustrezni in ne zlonamerni ter obstajajo zadostni izgledi za uspeh.

4. Zavarovalno varstvo zaobjema tudi

• izvensodno skrb za pravne interese s strani zavarovatelja ali od odvetnika, ki mu je podelil naročilo,

• zastopanje pred državnimi sodišči.

5. Zavarovatelj plača:

5.1 Primerne stroške zavarovalčevega odvetnika, ki deluje v Republiki Sloveniji, do višine odvetniške tarife. Posebni dogovori med odvetnikom in stranko se ne upoštevajo.

Pri sodnih postopkih se stranske storitve odvetnika priznajo največ do višine od sodišča priznanih stroškov.

5.2 Zavarovalcu naložena plačila za od sodišča imenovane izvedence, prevajalce in priče, kakor tudi takse v sodnih postopkih.

1.1 nemudoma, popolno in resnično obvestiti zavarovatelja o konkretnem stanju

zadeve ter mu na zahtevo dostaviti vsa potrebna dokazila;

1.2 prepustiti zavarovatelju, da podeli naročilo pravnemu zastopniku (8. čl.), pravnem zastopniku dati pooblastilo, ga celovito in resnično seznaniti o konkretnem stanju zadeve ter mu na zahtevo dati na razpolago vsa potrebna dokazila;

1.3 zaradi preveritve posredovati zavarovatelju nemudoma in pred plačilom vse nanj naslovljene plačilne naloge;

1.4 preprečiti vse kar bi nepotrebno večalo stroške ali kar bi v celoti ali deloma preprečilo povračilo xxxxxxxx s strani tretjih oseb;

1.5 v primeru uveljavljanja ali zavračanja civilnopravnih zahtevkov poleg tega:

1.5.1 zavarovatelju dovoliti, da zahtevke v primernem roku izvensodno uveljavi ali zavrne;

1.5.2 pred pravnomočnostjo ali zavračanjem zahtevkov in pred izpodbijanjem sodne odločitve pridobiti stališče zavarovatelja, zlasti kar zadeva možnosti za uspeh; sklenitev poravnave mora biti usklajena z zavarovateljem;

2. V primeru, da zavarovalec prekrši eno od prej navedenih obveznosti namerno ali iz grobe malomarnosti, je zavarovatelj prost svojih obveznosti. V primeru kršitve iz grobe malomarnosti ostaja zavarovatelj v obvezi v le, če kršitev ni vplivala na določitev zavarovalnega primera in na določitev odškodninske obveznosti zavarovatelja ali na njen obseg.

5.3 Stroški nasprotne strani v pravdnem postopku, če je k njihovem plačilu zavezan zavarovalec.

5.4 Stroške v skladu s tč. 5.1. in tč. 5.2. tega člena

• brez DDV, če je zavarovalec upravičen do odbitka vstopnega DDV;

• ne glede na druga zakonska določila, če in dokler obročna plačila nasprotne strani ne prekoračijo kapitala in obresti.

5.5 Stroške posrednika do največ 1 % zavarovalne vsote.

5.6 Stroške v skladu s 5. tč. tega člena ob njihovi zapadlosti. Stroški odvetniške storitve v skladu s tč. 5.1. zapadejo v plačilo, ko odvetnik izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz mandatnega razmerja med njim in zavarovalcem, t.j. ko odvetnik delo izvensodno dokončno opravi oziroma ko je postopek

7. člen

KDAJ IN KAKO SE MORA ZAVAROVATELJ IZREČI O KRITNEM ZAHTEVKU

Zavarovatelj je dolžan v roku dveh tednov po uveljavitvi kritnega zahtevka s strani zavarovalca in po prejemu potrebnih dokazil zavarovalcu obstoj zavarovalnega varstva pisno potrditi ali utemeljeno zavrniti.

Zavarovatelj ima pravico s svojo enostransko izjavo rok iz 1. stavka podaljšati za nadaljnja dva tedna.

Neodvisno od tega je zavarovatelj upravičen opraviti poizvedbe glede domnevnega uspeha za uveljavljanje pravic ali za njihovo zavračanje. V primeru, da izid preverjanja stanja zadeve, dokazil in pravne podlage domnevno kaže:

pravnomočno končan in je zavarovalcu izstavljen račun v plačilo. Zavarovalec lahko zahteva predujem šele takrat, ko je pri več instancah končana ena in je bil zavarovalcu izstavljen račun v plačilo. Plačila in zneski v skladu s tč. 5.1. do

2.1 da obstajajo zadostne možnosti za verjeten uspeh v nameravanem postopku,

lahko izjavi pripravljenost prevzeti stroške v skladu s 4. členom (zavarovalne dajatve);

2.2 da so možnosti za uspeh nezadostne, tj., da je bolj verjeten neuspeh kot uspeh v postopku, je upravičen odkloniti prevzem nasprotni strani namenjenih stroškov;

2.3 da po izkušnjah ni verjetnosti za uspeh v postopku, lahko prevzem stroškov v celoti odkloni.

3. V primeru različnih mnenj med zavarovateljem in zavarovalcem o možnostih za uspeh pri pravnem uveljavljanju pravic ali pri njihovem zavračanju ali postopkih za pospešitev postopkov v sporu, za katerega je zahtevano zavarovalno kritje, lahko zavarovalec svojo zahtevo po zavarovalnem varstvu zakonito uveljavi v internem pritožbenem postopku z vložitvijo pritožbe na sedežu zavarovatelja, v postopku posredovanja (mediacije) ali s predlogom za arbitražni postopek ali brez arbitražnega postopka, upoštevajoč predpise o zastaranju in druga ustrezna določila Obligacijskega zakonika.

4. V primeru popolne ali delne odklonitve prevzema stroškov zaradi nezadostne verjetnosti izgleda na uspeh ali zaradi siceršnjih razlik v mnenjih v smislu 3. tč. tega člena, je zavarovatelj dolžan zavarovalcu pisno sporočiti razloge za odklonitev in opozoriti na možnost internega pritožbenega postopka z vložitvijo pritožbe na sedežu zavarovatelja, na postopek posredovanja (mediacije) ali arbitražne odločitve v skladu s 5. tč. tega člena. Do tedaj nastale stroške nosi

3. Pravica izbire iz 1. in 2. tč. se nanaša samo na osebe, katerih pisarna je v mestu, kjer je sedež sodišča ali upravnega organa, ki so za postopek pristojni na prvi stopnji. V primeru, da v mestu sedeža sodišča ni vsaj dveh oseb, ki imajo v tem mestu svoje pisarne, se pravica izbire razširi na uradni okoliš pristojnega okrožnega sodišča.

4. Zavarovatelj je upravičen izbrati pravnega zastopnika:

4.1 če izvensodno varovanje zavarovanih pravnih interesov ne bo izvajal zavarovatelj sam;

4.2 če zavarovalec v roku enega meseca ne imenuje svojega pravnega zastopnika, potem ko ga je zavarovatelj opozoril na njegovo pravico izbire in na posledice poteka roka;

5. Pravnega zastopnika mora izbrati zavarovatelj, če ga ob vložitvi zahteve za zavarovalno kritje ni imenoval zavarovalec sam, pooblastitev pravnega zastopnika pa je zaradi varovanja pravnih interesov nujna.

6. V primerih posredovanja je zavarovatelj upravičen izbrati posrednika.

7. Pravni zastopnik in posrednik sta za izvajanje nalog neposredno odgovorna zavarovalcu. V teh primerih jamstva zavarovatelja ni.

8. člen

zavarovatelj, če obstajajo ostale predpostavke za zavarovalno varstvo.

Če zavarovatelj ne sporoči odklonitve v skladu s 1. tč. tega člena, potem velja, da je pričakovano zavarovalno varstvo pripoznal.

Če zavarovalec zahteva arbitražno odločitev, je dolžan v štirinajstih dneh od sporočila o delni ali popolni odklonitvi prevzema stroškov, s sočasno določitvijo odvetnika, pisno zahtevati uvedbo arbitražnega postopka.

Po vložitvi zahtevka mora zavarovatelj pisno imenovati svojega odvetnika in ga pooblastiti za uvedbo arbitražnega postopka.

Če imenovana odvetnika prideta do enotnega mnenja, je ta odločitev zavezujoča za zavarovalca in za zavarovatelja.

Če ta odločitev bistveno odstopa od dejanskega stanja stvari, lahko zavarovalec ali zavarovatelj v skladu z Obligacijskim zakonikom to odločitev sodno izpodbijata.

Če pooblaščena odvetnika v štirih tednih ne sprejmeta odločitve ali si o odločitvi nista enotna, lahko zavarovalec svoj zahtevek za zavarovalno varstvo uveljavi sodno.

Stroške arbitražnega postopka nosita zavarovatelj in zavarovalec v razmerju, ki ustreza razmerju spora, pri čemer je delež stroškov zavarovalca omejen z višino stroškov njegovega lastnega odvetnika. V primeru, da določitve ni, nosi vsaka stran stroške svojega odvetnika. Ti stroški delijo usodo stroškov morebitnega postopka za zavarovalno kritje.

KDO IZBERE PRAVNEGA ZASTOPNIKA, KDO IN KDAJ MU PODELI NAROČILO IN KAJ SE ZGODI V PRIMERU NASPROTJA INTERESOV (INTERESNE KOLIZIJE)

Za zastopanje pred sodišči je zavarovalec upravičen svobodno izbrati svojega zastopnika med za to usposobljenimi in za to dejavnost pooblaščenimi osebami

9. člen

10. člen

11. člen

V KATERIH PRIMERIH JE MOGOČE ZAVAROVALNE ZAHTEVKE

ODSTOPITI ALI ZASTAVITI IN KDAJ PREIDEJO ZAHTEVKI NA ZAVAROVATELJA

Zavarovalne zahtevke je možno odstopiti ali zastaviti šele potem, ko so dokončno določeni po temelju in višini.

Zahtevki zavarovalca za nadomestitev zneskov, ki jih je zanj plačal zavarovatelj, takoj po nastanku preidejo na zavarovatelja. Zneske, ki so že plačani zavarovalcu, je potrebno povrniti zavarovatelju.

Zavarovalec je dolžan zavarovatelja pri uveljavljanju teh zahtevkov podpirati ter mu na zahtevo izstaviti odstopno izjavo.

IZMENJAVA PODATKOV

V kolikor zavarovalne zadeve zavarovalca ureja pooblaščeni posrednik, so mu na voljo vse informacije v zvezi s pogodbo in zavarovalnimi storitvami, z namenom, da zavarovalcu ustrezno svetuje. V kolikor zavarovalca zastopa pooblaščeni pravni zastopnik (odvetnik), si pravni zastopnik in zavarovatelj za namene obdelave zavarovalnega primera in pravnega zastopanja nenehno izmenjujeta vse potrebne informacije.

Zavarovalec zavarovatelju pravne zaščite dovoljuje obdelavo, hranjenje in posredovanje svojih podatkov. S podpisom ponudbe življenjskega zavarovanja zavarovalec izrecno dovoljuje, da zavarovatelj pravne zaščite opravlja poizvedbe o podatkih zavarovalca, pri drugih upravljavcih zbirk podatkov (npr. institucije, zavarovatelji, zavodi in upravni organi), če gre za podatke, ki jih zavarovatelj pravne zaščite neobhodno potrebuje in so le-ti potrebni za dosego namena tega zavarovanja, kot tudi za posredovanje le-teh tretjim (npr. zavarovateljem obveznega zavarovanja, Uradu za nadzor, sodišču, itd.).

OBLIKA IZJAV

(odvetnik). Zavarovatelj je dolžan zavarovalca opozoriti na njegovo pravico svobodne izbire zastopnika takoj, ko le-ta zahteva zavarovalno varstvo v

Obvestila in izjave zavarovalca zavarovatelju morajo biti v pisni obliki.

sodnem postopku.

12. člen

ZAKLJUČNA DOLOČBA

2. Zaradi varovanja svojih pravnih interesov je zavarovalec upravičen do svobodne izbire svojega pravnega zastopnika tudi v primeru, ko je zavarovatelj v interesni koliziji.

Za interesno kolizijo gre, če se v pravdni zadevi pojavi nasprotnik, ki mu je zavarovatelj na osnovi neke druge zavarovalne pogodbe zagotovil zavarovalno varstvo za isto zadevo.

Ko pride do interesne kolizije, mora to zavarovatelj nemudoma sporočiti zavarovalcu in ga opozoriti na njegovo pravico izbire svojega pravnega zastopnika.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

Sozavarovatelj dodatnega zavarovanja pravne zaščite življenjskega zavarovanja za Zavarovalnico Sava, d.d.

Dopolnilni pogoji z oznako DPPZŽZ 16 se uporabljajo od 2. novembra 2016.

Nosilec - zavarovatelj dodatnega zavarovanja pravne zaščite življenjskega zavarovanja:

ARAG SE – Zavarovalnica pravne zaščite podružnica v Sloveniji, Xxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx

Vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod matično številko 6186238000, ID št. za DDV SI60153555.

ARAG SE, ARAG Platz 1, 40472 Düsseldorf, Nemčija

Vpisana pri sodnem registru Okrajnega sodišča v Düsseldorfu, Nemčija, pod št. HRB 66846.

Organ pristojen za nadzor:

BaFin - Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (Zvezni urad za finančni nadzor), Xxxxxxxxxxxxxxx Xxxxxx 000, 00000 Xxxx, Nemčija Agencija za zavarovalni xxxxxx, Xxx xxxxxxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx

Document Metadata

Table of Contents

Splošni pogoji za zavarovanje Ključnih 5

Document Metadata