SvetEvropske unije Bruselj, 19. april 2021 (OR. en) Medinstitucionalni zadevi: 2020/0382 (NLE)2020/0381 (NLE) 5198/21ADD 4 UK 6

	Svet Evropske unije
		Bruselj, 19. april 2021 (OR. en)
Medinstitucionalni zadevi: 2020/0382 (NLE) 2020/0381 (NLE)		5198/21 ADD 4
		UK 6

ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Zadeva:

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko

skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom

Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani

5198/21 ADD 4

GSC.GIP.TFUK

MKW/ski

SL

PRILOGA 31

CESTNI PREVOZ BLAGA

DEL A

ZAHTEVE ZA CESTNE PREVOZNIKE BLAGA

V SKLADU S ČLENOM 463 TEGA SPORAZUMA

ODDELEK I

DOVOLJENJE ZA DOSTOP DO IN OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI CESTNEGA PREVOZNIKA BLAGA

ČLEN 1

Področje uporabe

Ta oddelek ureja dovoljenje za dostop do in opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga ter se uporablja za vse cestne prevoznike blaga pogodbenice, ki opravljajo prevoz blaga v okviru področja uporabe člena 462 tega sporazuma.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga“ pomeni upravno odločbo, s katero se fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem oddelku, dovoli opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga;

(b) „pristojni organ“ pomeni organ v pogodbenici na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga preveri, ali fizična oziroma pravna oseba izpolnjuje pogoje iz te uredbe, ter je pooblaščen za izdajo in začasni ali trajni odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga, in

(c) „običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, in sicer vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih vezi, iz katerih je razvidna tesna povezanost te osebe s krajem, kjer živi.

ČLEN 3

Zahteve za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga

Fizične ali pravne osebe, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika blaga:

(a) imajo dejanski in stalni sedež v pogodbenici, kot je določeno v členu 5 tega oddelka;

(b) imajo dober ugled, kot je določeno v členu 6 tega oddelka;

(d) imajo potrebno strokovno usposobljenost, kot je določeno v členu 8 tega oddelka.

ČLEN 4

Upravljavec prevoza

1. Cestni prevoznik blaga imenuje vsaj eno fizično osebo za upravljavca prevoza, ki dejansko in stalno upravlja njegove prevozne dejavnosti in izpolnjuje zahteve iz točk (b) in (d) člena 3 ter ki:

(a) je resnično povezan s cestnim prevoznikom blaga, na primer kot uslužbenec, direktor, lastnik ali delničar ali ga upravlja, oziroma je sam ta oseba, ter

(b) ima stalno prebivališče v pogodbenici, na ozemlju katere ima sedež cestni prevoznik

blaga.

2. Če fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje zahteve po strokovni usposobljenosti, lahko pristojni organ fizični ali pravni osebi dovoli opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga brez imenovanja upravljavca prevoza v skladu z odstavkom 1, če:

(a) fizična ali pravna oseba imenuje fizično osebo, ki prebiva v pogodbenici, kjer ima sedež cestni prevoznik blaga, in izpolnjuje zahteve iz točk (b) in (d) člena 3 ter je s pogodbo pooblaščena za izvajanje nalog kot upravljavec prevoza v imenu podjetja;

(b) so v pogodbi, ki jo je fizična ali pravna oseba sklenila z osebo iz točke (a), podrobno določene naloge, ki jih mora zadevna oseba izvajati dejansko in stalno, ter navedene njene obveznosti kot upravljavca prevoza. Naloge, ki jih je treba podrobno določiti, obsegajo predvsem naloge, povezane z upravljanjem servisiranja in vzdrževanja vozil, preverjanjem prevoznih pogodb in dokumentov, osnovnim računovodstvom, razporeditvijo natovarjanj ali storitev po voznikih in vozilih ter preverjanjem postopkov v zvezi z varnostjo;

(c) oseba iz točke (a) kot upravljavec prevoza lahko vodi prevozne dejavnosti največ štirih različnih cestnih prevoznikov blaga, ki se izvajajo z največjim skupnim kombiniranim voznim parkom 50 vozil, ter

(d) oseba iz točke (a) opravlja podrobno določene naloge izključno v interesu fizične ali pravne osebe, odgovornosti te osebe pa se izvajajo neodvisno od katere koli fizične ali pravne osebe, za katero opravlja prevoze.

3. Pogodbenica lahko določi, da se upravljavcu prevoza, imenovanem v skladu z odstavkom 1, ne izda dovoljenja tudi v skladu z odstavkom 2, ali se mu lahko na ta način izda dovoljenje le za omejeno število fizičnih ali pravnih oseb ali vozni park vozil, ki je manjši od števila iz točke (c) odstavka 2.

4. Fizična ali pravna oseba obvesti pristojni organ o imenovanem upravljavcu ali imenovanih upravljavcih prevoza.

ČLEN 5

Pogoji v zvezi z zahtevo glede sedeža

Za izpolnitev zahteve glede dejanskega in stalnega sedeža v pogodbenici sedeža fizična ali pravna

oseba:

(a) ima prostore, v katerih lahko dostopa do izvirnikov svoje temeljne poslovne dokumentacije, bodisi v elektronski bodisi v kakršni koli drugi obliki, zlasti prevoznih pogodb, dokumentov o vozilih, ki jih ima na voljo, računovodskih dokumentov, kadrovske dokumentacije, pogodb o zaposlitvi, socialnovarstvene dokumentacije, dokumentacije s podatki o pošiljanju in napotitvah voznikov, dokumentacije s podatki o vožnjah, času vožnje in počitkih ter katerega koli drugega dokumenta, do katerega mora imeti dostop pristojni organ, da preveri izpolnjevanje pogojev, določenih v tem oddelku;

(b) je registrirana v registru gospodarskih družb te pogodbenice ali v podobnem registru, kadar to

predpisuje nacionalno pravo;

identifikacijska številka za DDV;

(d) po izdaji dovoljenja, ima na razpolago eno ali več vozil, ki so registrirana ali dana v obtok in imajo dovoljenje, da se uporabljajo v skladu z zakonodajo te pogodbenice, ne glede na to, ali je edini lastnik teh vozil ali pa jih ima v lasti na primer na podlagi pogodbe o nakupu na obroke, najemne ali zakupne pogodbe (leasing) ali na podlagi kupoprodajne pogodbe;

(e) svoje administrativne in komercialne dejavnosti dejansko in stalno opravlja v prostorih iz točke (a), ki imajo ustrezno opremo in naprave ter se nahajajo v tej pogodbenici, svoje prevozne dejavnosti pa dejansko in stalno opravlja z vozili iz točke (f) z ustrezno tehnično opremo, ki se nahaja v tej pogodbenici, ter

(f) ima stalno in redno na voljo več vozil, ki izpolnjujejo pogoje, določene v točki (d), in voznikov, ki so običajno bazirani v operativnem centru v tej pogodbenici, sorazmerno z obsegom prevoznih dejavnosti, ki jih podjetje opravlja.

ČLEN 6

Pogoji v zvezi z zahtevo po dobrem ugledu

1. Ob upoštevanju odstavka 2 pogodbenici določita pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične ali

pravne osebe in upravljavci prevoza, da izpolnijo zahtevo po dobrem ugledu.

Pri ugotavljanju, ali je fizična ali pravna oseba izpolnila to zahtevo, pogodbenici upoštevata ravnanje fizične ali pravne osebe, njenih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi pogodbenica. Kakršne koli navedbe obsodb, kazni ali kršitev v tem členu pomenijo obsodbe, kazni ali kršitve fizične ali pravne osebe same, njenih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi pogodbenica.

Pogoji iz tega odstavka vključujejo vsaj naslednje:

(a) ni nobenega resnega razloga, ki bi zbujal dvom o dobrem ugledu upravljavca prevoza ali cestnega prevoznika blaga, kot na primer obsodbe ali kazni za kakršno koli hudo kršenje veljavnih nacionalnih pravil na področju:

(i) gospodarskega prava;

(ii) stečajnega prava;

(iii) plačilnih pogojev in pogojev zaposlovanja v tem poklicu;

(iv) cestnega prometa;

(v) poklicne odgovornosti;

(vi) trgovine z ljudmi ali drogami;

(vii) davčnega prava in

(b) upravljavec prevoza ali cestni prevoznik blaga v eni ali obeh pogodbenicah ni bil obsojen zaradi hudega kaznivega dejanja ali mu je bila izrečena kazen zaradi hude kršitve pravil iz naslova I tretjega razdelka drugega dela tega sporazuma ali nacionalnih pravil, ki se nanašajo zlasti na:

(i) čas vožnje in počitek voznikov, delovni čas ter namestitev in uporabo nadzornih

naprav;

(ii) največjo težo in dimenzije gospodarskih vozil v mednarodnem prometu;

(iii) temeljne kvalifikacije in stalno usposabljanje voznikov;

(iv) tehnično brezhibnost gospodarskih vozil, vključno z obveznimi tehničnimi inšpekcijskimi pregledi motornih vozil;

(v) dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga;

(vi) varnost pri cestnem prevozu nevarnega blaga;

(vii) namestitev in uporabo omejilnikov hitrosti v nekatere vrste vozil;

(viii) vozniška dovoljenja;

(ix) dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

(x) prevoz živali;

(xi) napotitve delavcev v cestnem prevozu;

(xii) pravo, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, ter

(xiii) vožnje, katerih kraji natovarjanja in raztovarjanja so v drugi pogodbenici.

2. Za namene točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1 pristojni organ pogodbenice sedeža, kadar so bile upravljavcu prevoza ali cestnemu prevozniku blaga v eni ali več pogodbenicah izrečene obsodba za hudo kaznivo dejanje ali kazni za najhujše kršitve, kot so določene v Dodatku 31-A-1-1, primerno in pravočasno izvede ter zaključi upravni postopek, ki po potrebi vključuje pregled na kraju samem v prostorih zadevne fizične ali pravne osebe.

V upravnem postopku pristojni organ oceni, ali bi bila v posamičnem primeru zaradi posebnih okoliščin izguba dobrega ugleda nesorazmeren odziv. Pristojni organ pri tej oceni upošteva število hudih kršitev pravil iz tretjega pododstavka odstavka 1 in število najhujših kršitev pravil iz Dodatka 31-A-1-1, za katere sta bila upravljavec prevoza ali cestni prevoznik blaga obsojena ali so jima bile naložene kazni. Vsaka tovrstna ugotovitev se ustrezno razloži in utemelji.

Če pristojni organ ugotovi, da bi bila izguba dobrega ugleda nesorazmerna, odloči, da ima zadevna fizična ali pravna oseba še vedno dober ugled. Kadar pristojni organ ugotovi, da izguba dobrega ugleda ne bi bila nesorazmerna, je posledica obsodbe ali kazni izguba dobrega ugleda.

3. Specializirani odbor za cestni prevoz sprejme seznam kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil, zaradi katerih se lahko, poleg tistih iz Dodatka 31-A-1-1, izgubi dober ugled.

4. Zahteva glede dobrega ugleda ostane neizpolnjena do povrnitve ugleda ali sprejetja kakega drugega ukrepa z enakovrednim učinkom v skladu z ustreznimi veljavnimi nacionalnimi predpisi pogodbenic.

ČLEN 7

Pogoji v zvezi z zahtevo glede finančnega položaja

1. Da se zagotovi izpolnjevanje zahteve glede finančnega položaja, mora biti fizična ali pravna oseba med poslovnim letom stalno sposobna izpolnjevati svoje finančne obveznosti. Fizična ali pravna oseba mora na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital in rezerve:

(a) ti morajo skupaj znašati vsaj 9 000 EUR / 8 000 GBP, če se uporablja samo eno motorno vozilo, najmanj 5 000 EUR / 4 500 GBP za vsako dodatno motorno vozilo ali kombinacijo vozil, ki se uporablja, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 3,5 tone, in 900 EUR / 800 GBP za vsako dodatno motorno vozilo ali kombinacijo vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 2,5 tone, ne pa tudi 3,5 tone;

(b) fizične ali pravne osebe, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika blaga izključno z motornimi vozili ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 2,5 tone, ne pa tudi 3,5 tone, morajo na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da imajo vsako leto na voljo kapital in rezerve, ki skupaj znašajo vsaj 1 800 EUR / 1 600 GBP, če se uporablja samo eno vozilo, in 900 EUR / 800 GBP za vsako dodatno uporabljeno vozilo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli ali zahteva, da podjetje izkaže svoj finančni položaj s potrdilom, ki ga določi pristojni organ, npr. z bančno garancijo ali zavarovanjem, vključno z zavarovanjem poklicne odgovornosti, ki ga izdajo ena ali več bank ali druge finančne institucije, tudi zavarovalnice, ali z drugim zavezujočim dokumentom, ki se nanaša na solidarnostno poroštvo podjetja, in sicer za zneske, navedene v točki (a) odstavka 1.

3. Z odstopanjem od odstavka 1, če ni potrjenih letnih računovodskih izkazov za leto, ko je bilo podjetje registrirano, pristojni organ dovoli, da podjetje izkaže svoj finančni položaj s potrdilom, na primer z bančno garancijo, dokumentom, ki ga finančna institucija v zvezi z dostopom do posojila izda na ime podjetja, ali drugim zavezujočim dokumentom, ki ga določi pristojni organ in ki dokazuje, da ima podjetje na voljo zneske, navedene v točki (a)

odstavka 1.

4. Letni računovodski izkazi iz odstavka 1 ali garancija iz odstavka 2, ki jih je treba preveriti, so letni računovodski izkazi gospodarskega subjekta s sedežem na ozemlju pogodbenice, v kateri se zaprosi za dovoljenje, in ne letni računovodski izkazi morebitnih drugih subjektov s sedežem v drugi pogodbenici.

ČLEN 8

Pogoji v zvezi z zahtevo glede strokovne usposobljenosti

1. Da se zagotovi izpolnjevanje zahteve glede strokovne usposobljenosti, morajo imeti zadevna oseba oziroma osebe znanje, ki ustreza stopnji, določeni v delu I Dodatka 31-A-1-2, in sicer iz tam naštetih strokovnih področij. To znanje se dokaže z obveznim pisnim preverjanjem, ki ga lahko dopolnjuje ustno preverjanje, če tako določi pogodbenica. Navedeni izpiti se organizirajo v skladu z delom II Dodatka 31-A-1-2. V ta namen se lahko pogodbenica odloči, da je treba pred preverjanjem opraviti usposabljanje.

2. Zadevne osebe opravljajo preverjanje v pogodbenici, v kateri imajo običajno prebivališče.

3. Pisna in ustna preverjanja iz odstavka 1 tega člena lahko organizirajo in potrdijo samo

organi ali telesa, ki jih v ta namen pogodbenica ustrezno pooblasti na podlagi meril, ki jih tudi sama določi. Pogodbenici redno preverjata, ali so pogoji, pod katerimi organi ali telesa, ki sta jih pooblastile, organizirajo preverjanja, v skladu z Dodatkom 31-A-1-2.

4. Pogodbenica lahko diplomante z določenimi visokošolskimi kvalifikacijami ali kvalifikacijami tehničnih smeri, izdanimi v tej pogodbenici, posebej izdanimi v ta namen in ki dokazujejo znanje iz strokovnih področij, naštetih v seznamu iz Dodatka 31-A-1-2, izvzame iz obveznega preverjanja glede strokovnih področij, ki jih te kvalifikacije zajemajo. Izjema velja le za tiste oddelke dela I Dodatka 31-A-1-2, katerih kvalifikacije zajemajo vsa strokovna področja, našteta v razdelku vsakega oddelka.

Pogodbenica lahko iz določenih delov preverjanja izvzame imetnike potrdil o strokovni usposobljenosti, veljavnih za opravljanje domačega tovornega prevoza v tej pogodbenici.

ČLEN 9

Izvzetje iz preverjanja

Pogodbenice se lahko za namene izdaje dovoljenj cestnemu prevozniku blaga, ki uporablja le motorna vozila ali kombinacije vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, odločijo, da iz preverjanj iz člena 8(1) izvzamejo osebe, ki predložijo dokazilo, da so v obdobju desetih let pred 20. avgustom 2020 neprekinjeno upravljale fizično ali pravno osebo iste vrste.

ČLEN 10

Postopek za začasni in trajni odvzem dovoljenja

1. Kadar pristojni organ ugotovi, da obstaja tveganje, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3, o tem obvesti zadevno fizično ali pravno osebo. Kadar pristojni organ ugotovi, da ena ali več od teh zahtev ni več izpolnjenih, lahko določi rok, v katerem mora fizična ali pravna oseba urediti svoj položaj, z naslednjimi omejitvami:

(a) največ šestmesečni rok za imenovanje namestnika upravljavca prevoza, če upravljavec prevoza ne izpolnjuje več zahteve po dobrem ugledu ali strokovni usposobljenosti, s podaljšanjem za največ tri mesece ob smrti ali fizični nesposobnosti upravljavca prevoza;

(b) največ šestmesečni rok, če mora fizična ali pravna oseba urediti svoj položaj tako, da dokaže, da ima dejanski in stalni sedež, ali

(c) največ šestmesečni rok, če ni izpolnjena zahteva glede finančnega položaja, da se dokaže, da je ta zahteva znova trajno izpolnjena.

2. Pristojni organ lahko od fizične ali pravne osebe, katere dovoljenje je bilo začasno ali trajno odvzeto, zahteva, da pred vsakršnim popravljalnim ukrepom njihovi upravljavci prevoza opravijo izpit iz člena 8(1).

3. Če pristojni organ ugotovi, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje več ene ali več zahtev iz člena 3, začasno ali trajno odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga, ki je bilo izdano podjetju, najkasneje v rokih iz odstavka 1 tega člena.

ČLEN 11

Razglasitev upravljavca prevoza za neprimernega

1. Če upravljavec prevoza izgubi dober ugled v skladu s členom 6, ga pristojni organ razglasi za

neprimernega za vodenje prevozne dejavnosti cestnega prevoznika blaga.

Pristojni organ upravljavca prevoza ne rehabilitira prej kot eno leto po izgubi dobrega ugleda in šele po tem, ko upravljavec prevoza dokaže, da je opravil ustrezno, najmanj trimesečno usposabljanje ali preverjanje iz strokovnih področij s seznama v delu I Dodatka 31-A-1-2.

2. Kadar upravljavec prevoza izgubi dober ugled v skladu s členom 6, se lahko vloga za rehabilitacijo vloži po najmanj enem letu od datuma izgube dobrega ugleda.

ČLEN 12

Preučitev in registracija vlog

1. Pristojni organi vsake pogodbenice v nacionalnih elektronskih registrih iz člena 13(1)

zabeležijo podatke v zvezi s podjetji, ki jih pooblastijo.

2. Pri ocenjevanju dobrega ugleda podjetja pristojni organi preverijo, ali je imenovani upravljavec prevoza v eni od pogodbenic ob vložitvi vloge razglašen za neprimernega za vodenje prevoznih dejavnosti podjetja v skladu s členom 11.

3. Pristojni organi redno nadzorujejo, da podjetja, ki so jim izdali dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga, trajno izpolnjujejo zahteve, določene v členu 3. V ta namen pristojni organi izvajajo preglede, po potrebi tudi na kraju samem v prostorih zadevnega podjetja, ki so usmerjeni na podjetja, za katera je bilo ocenjeno povečano tveganje.

ČLEN 13

Nacionalni elektronski registri

1. Pristojni organi vodijo nacionalni elektronski register podjetij za cestni prevoz, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga.

2. Specializirani odbor za cestni prevoz določi podatke iz nacionalnih registrov podjetij za cestni

prevoz in pogoje za dostop do teh podatkov.

ČLEN 14

Upravno sodelovanje med pristojnimi organi

1. Pristojni organi v vsaki pogodbenici določijo nacionalno kontaktno točko, odgovorno za

izmenjavo informacij s pristojnimi organi druge pogodbenice v zvezi z uporabo tega oddelka.

2. Pristojni organi v vsaki pogodbenici zaradi lažjega izvajanja in izvrševanja tega oddelka tesno sodelujejo, si hitro medsebojno pomagajo in drug drugemu zagotavljajo vse druge pomembne informacije.

3. Pristojni organi v vsaki pogodbenici opravijo posamezne preglede, da preverijo, ali podjetje izpolnjuje pogoje, ki urejajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika blaga, kadar koli pristojni organ druge pogodbenice to zahteva v ustrezno utemeljenih primerih. Ta obvesti pristojni organ druge pogodbenice o rezultatih teh pregledov in sprejetih ukrepih, če se ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz tega oddelka.

4. Pristojni organi v vsaki pogodbenici izmenjajo informacije o obsodbah in kaznih za vse hude

kršitve iz člena 6(2).

5. Specializirani odbor za cestni prevoz določi podrobna pravila o načinih izmenjave informacij

iz odstavkov 3 in 4.

Dodatek 31-A-1-1

NAJHUJŠE KRŠITVE IZ ČLENA 6(2) ODDELKA 1 DELA A PRILOGE 31

1. Prekoračitev časovnih omejitev, kot sledi:

(a) prekoračitev 6- ali 14-dnevnih omejitev najdaljšega časa vožnje za 25 % ali več;

(b) prekoračitev, med dnevnim delovnim časom, omejitve najdaljšega dnevnega časa vožnje za 50 % ali več.

2. Tahograf in/ali omejilnik hitrosti ni nameščen ali pa je v vozilu nameščena in/ali se uporablja naprava, s katero se lahko z goljufijo spremenijo podatki nadzorne naprave in/ali omejilnika hitrosti ali ponaredijo tahografski vložki oziroma podatki, preneseni s tahografa in/ali voznikove kartice.

3. Vožnja brez veljavnega potrdila o tehničnem pregledu vozila in/ali vožnja s hudimi pomanjkljivostmi pri, med drugim, zavornem sistemu, vzvodju krmilja, kolesih/gumah, vzmetenju ali podvozju, ki bi lahko povzročile tako neposredno nevarnost za varnost v cestnem prometu, da bi privedla do odločitve, da se vozilo izloči iz prometa.

4. Prevoz nevarnih snovi, katerih prevoz je prepovedan ali ki se prevažajo z embalažo, ki je prepovedana ali neodobrena, ali brez oznake za nevarne snovi na vozilih, s čimer sta življenje ljudi in okolje ogrožena do te mere, da se sprejme odločitev o izločitvi vozila iz prometa.

5. Prevoz blaga brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali prevoz s strani podjetja, ki nima veljavnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kot je navedeno v členu 463 tega sporazuma.

6. Voznik uporablja ponarejeno voznikovo izkaznico ali izkaznico, ki ni njegova last, ali ki je

bila pridobljena na podlagi lažnega prikazovanja in/ali ponarejenih dokumentov.

7. Prevoz tovora, ki za 20 % ali več presega največjo dovoljeno naloženo težo za vozila, katerih največja dovoljena naložena teža presega 12 ton, in za 25 % ali več za vozila, katerih največja dovoljena naložena teža ne presega 12 ton.

Dodatek 31-A-1-2

DEL I

SEZNAM STROKOVNIH PODROČIJ IZ ČLENA 8 ODDELKA 1

DELA A PRILOGE 31

Znanje, ki ga je treba upoštevati za uradno priznanje strokovne usposobljenosti s strani pogodbenic, mora zajemati vsaj spodaj našteta strokovna področja. V zvezi s temi strokovnimi področji morajo kandidati za cestne prevoznike blaga imeti raven znanja in praktične usposobljenosti, potrebne za upravljanje prevoznega podjetja.

Najnižja raven znanja, kot je navedeno spodaj, mora ustrezati vsaj ravni znanja, pridobljenega med obveznim izobraževanjem, ki se dopolni bodisi s poklicnim usposabljanjem in dodatnim tehničnim usposabljanjem bodisi s srednješolskim ali drugim tehničnim usposabljanjem.

A. Civilno pravo Kandidat mora zlasti:

(a) poznati glavne vrste pogodb, ki se uporabljajo v cestnem prevozu, ter pravice in obveznosti, ki iz njih izhajajo;

(b) biti sposoben skleniti pravno veljavno prevozno pogodbo, zlasti glede prevoznih pogojev;

(c) biti sposoben preučiti zahtevek naročnika za nadomestilo izgube ali škode, povzročene blagu med prevozom, ali za zamudo pri dostavi blaga in vpliv takega zahtevka na njegovo pogodbeno odgovornost ter

(d) poznati pravila in obveznosti iz Konvencije CMR o pogodbi za mednarodni cestni prevoz

xxxxx, sklenjeni v Ženevi 19. maja 1956.

B. Gospodarsko pravo Kandidat mora zlasti:

(a) poznati pogoje in formalnosti, določene za poslovanje, splošne obveznosti izvajalcev (registracija, vodenje poslovnih knjig itd.) in biti seznanjen s posledicami stečaja ter

(b) imeti primerno znanje o raznih oblikah gospodarskih družb ter o pravilih glede njihovega

ustroja in delovanja.

C. Socialno pravo

Kandidat mora poznati zlasti naslednje:

(a) vlogo in funkcijo različnih socialnih institucij, ki so vključene v sektor cestnega prevoza (sindikati, sveti delavcev, sindikalni predstavniki, inšpektorji za delo itd.);

(b) obveznosti delodajalcev na področju socialnega varstva;

(c) pravila, ki urejajo pogodbe o delu za različne kategorije delavcev, zaposlenih v podjetjih cestnega prevoza (oblika pogodb, obveznosti pogodbenih strank, delovni pogoji in delovni čas, plačani dopust, plačilo za delo, kršitev pogodbe itd.);

(d) pravila, ki se uporabljajo za čas vožnje, čas počitka in delovni čas, ter praktične ukrepe za uporabo teh določb ter

(e) pravila, ki se uporabljajo za temeljne kvalifikacije in stalno usposabljanje voznikov, določena v oddelku 1 dela B te priloge.

D. Davčno pravo

Kandidat mora poznati zlasti pravila, ki urejajo:

(a) davek na dodano vrednost (DDV) na prevozne storitve;

(b) davek na motorna vozila;

(d) davek na dohodek.

E. Poslovno in finančno vodenje

Kandidat mora zlasti:

(a) poznati zakonske določbe in postopke uporabe čekov, menic, zadolžnic, kreditnih kartic in drugih sredstev ali načinov plačila;

(b) poznati različne oblike posojil (bančno posojilo, akceptni kredit, garancijski depoziti,

hipoteke, zakup, najem, odkup terjatev itd.) ter obremenitve in obveznosti, ki iz tega izhajajo;

(d) biti sposoben brati in razlagati izkaz uspeha;

(e) biti sposoben oceniti finančno stanje podjetja in njegovo donosnost, zlasti na podlagi finančnih kazalnikov;

(f) biti sposoben pripraviti proračun;

(g) poznati stroškovne elemente svojega podjetja (fiksne stroške, spremenljive stroške, obratni kapital, amortizacijo itd.) in znati izračunati stroške na vozilo, na kilometer, na vožnjo ali na tono;

(h) biti sposoben izdelati organigram vseh zaposlenih v podjetju in sestaviti delovne načrte itd.;

(i) poznati načela tržne raziskave (marketing), prodajne promocije prevoznih storitev, izdelave seznama strank, oglaševanja, stikov z javnostjo itd.;

(j) poznati različne vrste zavarovanj, značilne za cestni prevoz (zavarovanje za odgovornost, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in zavarovanje stvari in prtljage), ter jamstva in obveznosti, ki izhajajo iz teh zavarovanj;

(k) poznati uporabo telematskih aplikacij v cestnem prevozu;

(l) biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje storitev cestnega prevoza blaga, ter poznati pomen in uporabo mednarodnih trgovskih izrazov Incoterms ter

(m) poznati različne kategorije pomožnih izvajalcev prevoznih storitev, njihovo vlogo, naloge in

njihov morebitni status.

F. Dostop do trga

Kandidat mora poznati zlasti naslednje:

(a) poklicne predpise, ki urejajo cestni prevoz, najem industrijskih vozil in sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti pravila, ki urejajo uradno organizacijo dejavnosti, dovoljenje za opravljanje dejavnosti, dovoljenja za cestni prevoz, inšpekcijske preglede in kazni;

(b) pravila o ustanovitvi podjetja za cestne prevoze;

(c) različne dokumente, ki se zahtevajo za opravljanje storitev cestnega prevoza, in biti sposoben uvesti kontrolne postopke za zagotovitev hrambe odobrenih dokumentov o vsakem opravljenem prevozu, zlasti dokumentacije o vozilu, vozniku, blagu in prtljagi, tako v podjetju kot v vozilu;

(d) pravila o organizaciji trga cestnega prevoza blaga, kakor tudi pravila o špediciji in logistiki ter

(e) mejne formalnosti, vlogo in področje uporabe dokumentov T in zvezkov TIR ter obveznosti

in odgovornosti, ki izhajajo iz njihove uporabe.

G. Tehnični standardi in vidiki poslovanja

Kandidat mora zlasti:

(a) poznati pravila o teži in dimenzijah vozil v pogodbenicah ter postopke v primeru izrednih prevozov, ko gre za odstopanje od teh pravil;

(b) biti sposoben izbrati vozila in njihove sestavne dele (šasija, motor, prenosni mehanizem,

zavorni sistem itd.) v skladu s potrebami podjetja;

vozil;

(d) upoštevati potrebne ukrepe proti onesnaževanju zraka zaradi emisij izpušnih plinov motornih

vozil in proti emisijam hrupa;

(e) biti sposoben sestaviti načrte rednega vzdrževanja vozil in njihove opreme;

(f) poznati različne vrste naprav za ravnanje s tovorom in natovarjanje (kesoni, zabojniki, palete itd.) ter biti sposoben uvesti postopke in izdati navodila za nakladanje in razkladanje blaga (razporeditev teže, zlaganje, nalaganje, zagraditev itd.);

(g) poznati različne tehnike kombiniranega prevoza, kot sta oprtni prevoz in prevoz ro-ro;

(h) biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu nevarnih snovi in odpadkov.

(i) biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu pokvarljivih živil, zlasti tistih, ki izhajajo iz Sporazuma o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o specialnih vozilih za njihov prevoz (ATP), ter

(j) biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu živih živali.

H. Varnost v cestnem prometu Kandidat mora zlasti:

(a) vedeti, kakšna usposobljenost se zahteva od voznikov (vozniško dovoljenje, zdravniška spričevala, potrdilo o fizični pripravljenosti itd.);

(b) biti sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev, da vozniki upoštevajo prometna pravila, prepovedi in omejitve, ki veljajo v pogodbenicah (omejitve hitrosti, prednost, postanki in parkiranje, uporaba luči, cestna signalizacija itd.);

zahtevami, ki se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na defenzivno vožnjo;

(d) biti sposoben določiti postopke, ki jih je treba upoštevati ob nesreči, in izvesti primerne

postopke za preprečitev ponovitve nesreč ali hudih prometnih prekrškov ter

(e) biti sposoben izvesti postopke za varno pritrditev blaga in poznati ustrezne tehnike.

DEL II ORGANIZIRANJE PREVERJANJA

1. Države članice bodo organizirale obvezno pisno preverjanje, ki ga lahko dopolnijo z neobveznim ustnim preverjanjem, da ugotovijo, ali so kandidati za cestne prevoznike blaga dosegli zahtevano raven znanja iz strokovnih področij, navedenih v delu I, zlasti ali so sposobni uporabljati ustrezna orodja in tehnike za ta področja ter izpolnjevati ustrezne izvedbene in uskladitvene naloge.

(a) Obvezen pisni izpit bo zajemal dva preizkusa, in sicer:

(i) pisna vprašanja izbirnega tipa (vsako s štirimi možnimi odgovori), vprašanja, ki

zahtevajo neposredne odgovore, ali kombinacijo obeh sistemov in

(ii) pisne vaje/študije primera.

Vsak preizkus traja najmanj dve uri.

(b) Če je organizirano ustno preverjanje, lahko države članice določijo, da je uspešno

opravljeno pisno preverjanje pogoj za opravljanje ustnega preverjanja.

2. Če pogodbenici organizirata tudi ustno preverjanje, morata zagotoviti, da se vsakega od treh preizkusov oceni z najmanj 25 % in največ 40 % od skupnega števila točk.

Če pogodbenici organizirata samo pisni izpit, morata zagotoviti, da se vsak preizkus oceni z najmanj 40 % in največ 60 % od skupnega števila točk.

3. Kandidati morajo pri vseh preizkusih doseči povprečno najmanj 60 % skupnega števila točk, pri čemer morajo pri vsakem preizkusu doseči najmanj 50 % skupnega možnega števila točk. Pogodbenica lahko to mejo zniža s 50 % na 40 % samo pri enem preizkusu.

Dodatek 31-A-1-3

DEL A

VZOREC LICENCE ZA UNIJO EVROPSKA SKUPNOST

(a)

(Svetlo modra barva Pantone 290 ali njej čim bolj podobna barva, format DIN A4, celulozni papir, 100 g/m2 ali več)

(Prva stran licence)

(Besedilo v uradnem jeziku (enem od uradnih jezikov) države članice, ki izdaja licenco)

Razpoznavni znak države članice(1), ki izdaja licenco

Ime pristojnega organa ali telesa

LICENCA št. …

ali

OVERJENA KOPIJA št. …

za mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo

Ta licenca daje pravice(2)	…………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………….…
………………………………………………………………………………………………….

do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza blaga za najem ali plačilo na vsaki progi, za vožnje ali dele voženj, ki se opravljajo za najem ali plačilo na ozemlju Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 72) o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga in ob upoštevanju splošnih določb te licence.

Posebne opombe: ................................................................................................................................
................................................................................................................................................................
Ta licenca velja od ......................................	do:........................................................................
Izdano v/na ……………………………………………….	dne .......................................................................
...............................................................................(3)

(1) Prepoznavni znaki držav članic so: Belgija, (BG) Bolgarija, (CZ) Češka, (DK) Danska, (D) Nemčija, (EST) Estonija, (IRL) Irska, (GR) Grčija, (E) Španija, (F) Francija, (HR) Hrvaška,

(I) Italija, (CY) Ciper, (LV) Latvija, (LT) Litva, (L) Luksemburg, (H) Madžarska, (MT) Malta, (NL) Nizozemska, (A) Avstrija, (PL) Poljska, (P) Portugalska, (RO) Romunija, (SLO) Slovenija, (SK) Slovaška, (FIN) Finska, (S) Švedska.

(2) Ime cestnega prevoznika ali ime njegovega podjetja in polni naslov.

(3) Podpis in žig pristojnega organa ali telesa izdajatelja.

(b)

(Druga stran licence)

(Besedilo v uradnem jeziku (enem od uradnih jezikov) države članice, ki izdaja licenco) SPLOŠNE DOLOČBE

Ta licenca se izda po Uredbi (ES) št. 1072/2009.

Imetniku daje pravico, da opravlja mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo na vsaki progi za vožnje ali dele voženj na ozemlju Skupnosti in, kjer je to primerno, ob izpolnjevanju pogojev iz teh določb:

– če sta odhodni in namembni kraj v dveh različnih državah članicah, s tranzitom ali brez tranzita prek ene ali več držav članic ali tretjih držav,

– iz države članice v tretjo državo ali obratno, s tranzitom ali brez tranzita prek ene ali več držav članic ali tretjih držav,

– med tretjimi državami s tranzitom prek ozemlja ene ali več držav članic, in prazne vožnje v zvezi s takim prevozom.

Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno ta licenca velja za tisti del vožnje, ki se izvaja na ozemlju Skupnosti. V državi članici nakladanja ali razkladanja velja le po sklenitvi potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo v skladu z Uredbo (ES)

št. 1072/2009.

Licenca se izda na ime imetnika in ni prenosljiva.

Pristojni organ države članice, ki je izdal licenco, lahko imetniku licenco odvzame predvsem:

– kadar ni izpolnil vseh pogojev za uporabo licence,

– kadar je predložil nepravilne informacije v zvezi s podatki, ki se zahtevajo za izdajo ali podaljšanje licence.

Izvirnik licence mora hraniti prevozno podjetje.

Overjeno kopijo licence je treba hraniti v vozilu(1). Kadar gre za spojeno kombinacijo vozil, je treba licenco hraniti v motornem vozilu. Licenca velja za spojeno kombinacijo vozil celo takrat, kadar priklopnik ali polpriklopnik ni registriran ali nima dovoljenja za uporabo cest v imenu imetnika licence ali če je registriran ali ima dovoljenje za uporabo cest v drugi državi.

Licenco je treba predložiti na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

Na ozemlju države članice mora imetnik izpolnjevati zakone in druge predpise, ki veljajo v tej državi, zlasti v zvezi s prevozom in prometom.

(1) „Vozilo“ pomeni motorno vozilo, registrirano v državi članici, ali spojeno kombinacijo vozil, od katerih je vsaj motorno vozilo registrirano v državi članici, in se uporablja izključno za prevoz blaga.

DEL B

Vzorec licence za Združeno kraljestvo

Licenca Združenega kraljestva za Skupnost

(a)

(Svetlo modra barva barvnega sistema Pantone, format DIN A4, celulozni papir, 100 g/m2 ali več)

(Prva stran licence)

(Besedilo v angleškem ali valižanskem jeziku)

IME PRISTOJNEGA ORGANA ZDRUŽENEGA

KRALJESTVA

(1)

LICENCA št.

ali

OVERJENA VERODOSTOJNA KOPIJA št.

za mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo

Ta licenca daje pravice(2)

do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza blaga za najem ali plačilo na vsaki progi, za vožnje ali dele voženj, ki se opravljajo za najem ali plačilo na ozemlju države članice, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1072/2009(3).

Posebne opombe: ……………………………………………………………………………………………………
…………………………………………………………………………………………………………………………
Ta licenca velja od …………………………………..	do ……………………………………………….
Xxxxxx v/na ……………………………………………………	dne ………………………………………………

(1) Pristojni organ za zadevno regijo, za katero se izda potrdilo.

(2) Ime cestnega prevoznika ali ime njegovega podjetja in polni naslov.

(3) Uredba (ES) št. 1072/2009, kakor je bila ohranjena v pravu Združenega kraljestva z oddelkom 3 zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018 in kakor je bila spremenjena z uredbami iz oddelka 8 navedenega zakona.

(b)

(Druga stran licence)

(Besedilo v angleškem ali valižanskem jeziku)

SPLOŠNE DOLOČBE

Ta licenca se izda po Uredbi (ES) št. 1072/2009(1).

Imetniku daje pravico, da opravlja mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo na vsaki progi za vožnje ali dele voženj na ozemlju države članice, ki mu ga dovoljuje kateri koli mednarodni sporazum med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo ali državo članico.

Pri prevozu iz Združenega kraljestva v tretjo državo in obratno ta licenca velja za tisti del vožnje, ki se izvaja na ozemlju katere koli države članice.

Licenca se izda na ime imetnika in ni prenosljiva.

Komisar za promet ali ministrstvo za infrastrukturo (na Severnem Irskem) lahko imetniku licenco odvzame predvsem:

– kadar ni izpolnil vseh pogojev za uporabo licence,

– kadar je predložil nepravilne informacije v zvezi s podatki, ki se zahtevajo za izdajo ali podaljšanje licence.

Izvirnik licence mora hraniti prevozno podjetje.

Overjeno kopijo licence je treba hraniti v vozilu (2). Kadar gre za spojeno kombinacijo vozil, je treba licenco hraniti v motornem vozilu. Licenca velja za spojeno kombinacijo vozil celo takrat, kadar priklopnik ali polpriklopnik ni registriran ali nima dovoljenja za uporabo cest v imenu imetnika licence ali če je registriran ali ima dovoljenje za uporabo cest v drugi državi.

Licenco je treba predložiti na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

Na ozemlju Združenega kraljestva ali vsake države članice mora imetnik izpolnjevati zakone in druge predpise, ki veljajo v tej državi, zlasti v zvezi s prevozom in prometom.

(1) Uredba (ES) št. 1072/2009, kakor je bila ohranjena v pravu Združenega kraljestva z oddelkom 3 zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018 in kakor je bila spremenjena z uredbami iz oddelka 8 navedenega zakona.

(2) „Vozilo“ pomeni motorno vozilo, registrirano v Združenem kraljestvu ali državi članici, ali spojeno

kombinacijo vozil, od katerih je vsaj motorno vozilo registrirano v Združenem kraljestvu ali državi članici, in se uporablja izključno za prevoz blaga.

Dodatek 31-A-1-4

ZAŠČITNI ELEMENTI LICENCE

Licenca mora imeti vsaj dva od naslednjih zaščitnih elementov:

– hologram;

– posebna vlakna v papirju, ki postanejo vidna pod UV svetlobo;

– vsaj eno vrstico mikroteksta (tisk, viden le s povečevalnim steklom in ki ga fotokopirni stroj

ne more reproducirati);

– otipljive znake, simbole ali vzorce;

– dvojno številčenje: serijska številka licence, overjene kopije licence, kakor tudi številka izdaje

za vsak primer;

– varnostni vzorec ozadja s finimi vzorci giljoše in mavričnim tiskom.

ODDELEK 2 NAPOTITVE VOZNIKOV

ČLEN 1

Predmet urejanja

Ta oddelek določa zahteve za cestne prevoznike blaga s sedežem v eni od pogodbenic, ki v okviru prevoza blaga v skladu s členom 3 tega oddelka napotijo voznike na ozemlje druge pogodbenice.

Nobena določba tega oddelka pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa ali začasnega bivanja fizičnih oseb na njenem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega oddelka. Samo dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničujejo ali omejujejo ugodnosti po tem oddelku.

Nobena določba tega oddelka ne vpliva na uporabo pravil EU o napotitvi voznikov v cestnem

prometu za cestne prevoznike blaga na ozemlju EU.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov

V tem oddelku „napoteni voznik“ pomeni voznika, ki za omejen čas opravlja delo na ozemlju

pogodbenice, ki ni pogodbenica, v kateri običajno dela.

ČLEN 3

Načela

1. Določbe tega oddelka se uporabljajo, če cestni prevoznik blaga za svoj račun in pod svojim vodstvom napoti voznike na ozemlje druge pogodbenice v skladu s pogodbo, sklenjeno med cestnim prevoznikom blaga, ki napoti voznika, in pogodbeno stranko, ki so ji prevozne storitve namenjene, ter če ti vozniki opravljajo dejavnost na ozemlju navedene pogodbenice, pod pogojem, da med cestnim prevoznikom blaga, ki napoti voznika, in voznikom v obdobju napotitve obstaja delovno razmerje.

2. Za namen odstavka 1 se šteje, da se napotitev začne, ko voznik vstopi na ozemlje druge pogodbenice za natovarjanje in/ali raztovarjanje blaga, in konča, ko voznik zapusti ozemlje navedene pogodbenice.

V primeru napotitve v Unijo se za namen odstavka 1 šteje, da se napotitev začne, ko voznik vstopi na ozemlje države članice za natovarjanje in/ali raztovarjanje blaga v tej državi članici, in konča, ko voznik zapusti ozemlje navedene države članice.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se voznik ne šteje za napotenega pri opravljanju prevoznih dejavnosti na podlagi prevozne pogodbe, kot je opredeljena v točki (a) člena 462(1) tega sporazuma.

4. Voznik se ne šteje za napotenega v Združeno kraljestvo, kadar prečka ozemlje Združenega kraljestva brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga. V primeru Unije se voznik ne šteje za napotenega v državo članico, kadar voznik potuje prek ozemlja navedene države članice brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga.

ČLEN 4

Pogoji za zaposlitev

1. Vsaka pogodbenica, ne glede na to, katero pravo se uporablja za delovno razmerje, poskrbi, da cestni prevozniki blaga voznikom, napotenim na njihovo ozemlje, na podlagi enakega obravnavanja zagotovijo pogoje za zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so v pogodbenici, ali v primeru Unije, v državi članici, v kateri se opravlja delo, urejene:

– z zakonom ali drugim predpisom in/ali

– s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, razglašenimi za splošno uporabne

ali ki se kako drugače uporabljajo v skladu z odstavkom 4:

(a) maksimalni delovni čas in minimalni počitek;

(b) minimalni plačani letni dopust;

(c) plačilo za delo, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za pokojninske načrte dodatnega poklicnega zavarovanja;

(d) zdravje, varnost in higiena pri delu;

(e) zaščitni ukrepi glede pogojev za zaposlitev nosečnic ali žensk, ki so pred kratkim

rodile, otrok in mladih, ter

(f) enako obravnavanje moških in žensk in druge določbe o nediskriminiranju.

2. Za namene tega oddelka se pojem plačila določi v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso pogodbenice in, v primeru Unije, z nacionalnim pravom in/ali prakso države članice, na ozemlje katere je voznik napoten, in pomeni vse sestavne elemente plačila, ki so obvezni v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, ki so v tej pogodbenici ali v tej državi članici razglašeni za splošno veljavne ali se drugače uporabljajo v skladu z odstavkom 4.

3. Dodatki, ki sodijo k napotitvi, se štejejo kot del plačila za delo, razen če so izplačani kot povračilo za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve, kot so potni stroški ter stroški za prehrano in nastanitev. Cestni prevoznik blaga napotenim voznikom te stroške povrne v skladu s pravom in/ali prakso, ki se uporablja za delovno razmerje.

Kadar v pogojih za zaposlitev, ki veljajo za delovno razmerje, ni določeno, kateri elementi dodatka, ki sodi k napotitvi, se plačajo kot povračilo stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve ali ki so del plačila za delo, potem se šteje, da je celoten dodatek plačan kot povračilo stroškov.

4. Za namene tega oddelka „kolektivne pogodbe ali arbitražne odločbe, razglašene za splošno uporabne“ pomenijo kolektivne pogodbe ali arbitražne odločbe, ki jih morajo spoštovati vsa podjetja na zadevnem geografskem območju in poklicu ali panogi.

Če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno veljavne v smislu prvega pododstavka ali kot dopolnitev takega sistema, se lahko vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica odloči, da izhaja iz:

– kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, ki splošno veljajo za vsa podobna podjetja na zadevnem geografskem območju in v poklicu ali panogi, in/ali

– kolektivnih pogodb, sklenjenih med najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev na nacionalni ravni, ki se uporabljajo na ozemlju celotne države.

Šteje se, da gre za enako obravnavanje v smislu odstavka 1, kadar:

(i) imajo v kraju, za katerega gre, ali v zadevni panogi enake obveznosti kot podjetje, ki je delavca napotilo, v zvezi z zadevami, navedenimi v prvem pododstavku odstavka 1, in

(ii) morajo nacionalna podjetja v podobnem položaju izpolnjevati takšne obveznosti z

enakimi učinki.

ČLEN 5

Boljši dostop do informacij

1. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica brez nepotrebnega odlašanja in na pregleden način objavi informacije o pogojih za zaposlitev v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu, vključno z sestavnimi elementi plačila iz člena 4(2) ter vsemi pogoji za zaposlitev v skladu s členom 4(1).

Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica zagotovi, da so informacije na

enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu točne in posodobljene.

2. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so informacije iz odstavka 1 splošno in brezplačno na voljo na jasen, pregleden, celovit in lahko dostopen način na daljavo in z elektronskimi sredstvi, v formatih in v skladu s standardi spletne dostopnosti, ki zagotavljajo dostop invalidom, ter da lahko pristojni nacionalni organi učinkovito opravljajo svoje naloge.

3. Kadar so v skladu z nacionalnim pravom, tradicijo in praksami, vključno s spoštovanjem neodvisnosti socialnih partnerjev, pogoji za zaposlitev iz člena 4 določeni v kolektivnih pogodbah v skladu s členom 4(1), vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica zagotovi, da so ti pogoji, navedeni v dostopni in pregledni obliki, na voljo ponudnikom storitev iz druge pogodbenice in napotenim voznikom, ter si prizadevajo za vključitev socialnih partnerjev v zvezi s tem. Zadevne informacije bi morale vsebovati zlasti različne minimalne urne postavke in njihove elemente, metodo za izračun plače in po potrebi merila za razvrstitev po plačnih razredih.

4. Kadar v nasprotju z odstavkom 1 med informacijami na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu ni navedeno, kateri pogoji za zaposlitev se uporabljajo, se ta okoliščina v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso upošteva pri določitvi kazni v primeru kršitve tega oddelka, če je to potrebno za zagotovitev sorazmernosti teh kazni.

5. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica navede telesa in organe, na katere se lahko vozniki in cestni prevozniki blaga obrnejo za splošne informacije o nacionalnem pravu in praksi, ki se uporabljajo zanje v zvezi z njihovimi pravicami in obveznostmi na njihovem ozemlju.

ČLEN 6

Upravne zahteve, nadzor in izvrševanje

1. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica lahko določi le naslednje

upravne zahteve in nadzorne ukrepe v zvezi z napotitvijo voznikov:

(a) obveznost prevoznika s sedežem v drugi pogodbenici, da predloži izjavo o napotitvi pristojnim nacionalnim organom pogodbenice ali, v primeru Unije, države članice, v katero je voznik napoten, najpozneje ob začetku napotitve, pri čemer od 2. februarja 2022 uporabi večjezični standardni obrazec javnega vmesnika, povezanega z informacijskim sistemom EU za notranji trg1 za upravno sodelovanje (IMI); navedena izjava o napotitvi vsebuje naslednje informacije:

(i) identiteto prevoznika, vsaj v obliki številke veljavne licence, kadar je ta številka

na voljo;

(ii) kontaktne podatke upravljavca prevoza ali druge kontaktne osebe v pogodbenici sedeža ali, v primeru Unije, v državi članici sedeža, da se poveže s pristojnimi organi pogodbenice gostiteljice ali, v primeru Unije, države članice, v kateri se opravljajo storitve, ter da pošlje in prejme dokumente ali obvestila;

1 Uveden z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL EU L 316, 14.11.2012, str. 1).

(iii) identiteto, naslov stalnega bivališča in številko vozniškega dovoljenja voznika;

(iv) datum začetka pogodbe o zaposlitvi voznika in pravo, ki se zanjo uporablja;

(v) predvideni začetni in končni datum napotitve ter

(vi) registrske oznake motornih vozil;

(b) obveznost, da prevoznik zagotovi, da ima voznik na razpolago v tiskani ali elektronski obliki, ter obveznost da voznik hrani in da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnem preverjanju:

(i) izvod izjave o napotitvi, predložene prek sistema IMI od 2. februarja 2022 dalje;

(ii) dokazila o prevozih v pogodbenici gostiteljici, kot je elektronski tovorni list (e-

CMR), in

(iii) tahografske zapise in zlasti oznake pogodbenice ali, v primeru Unije, države članice, v kateri je bil voznik prisoten med opravljanjem prevozov, v skladu z zahtevami glede zapisovanja in hranjenja zapisov iz oddelka 2 dela B in oddelka 4 dela B;

(c) od 2. februarja 2022 dalje, obveznost, da mora prevoznik po obdobju napotitve na podlagi neposrednega zahtevka pristojnih organov pogodbenice ali, v primeru Unije, države članice, v katero je bil voznik napoten, prek javnega vmesnika, povezanega s sistemom IMI, predložiti izvode dokumentov iz točke (b)(ii) in (iii) tega odstavka ter dokumentacijo, ki se nanaša na plačilo voznika, glede na obdobje napotitve, pogodbo o zaposlitvi ali enakovreden dokument, obračun delovnih ur voznika in dokazilo o plačilu.

Od 2. februarja 2022 dalje prevoznik pošlje dokumentacijo prek javnega vmesnika, povezanega s sistemom IMI, najpozneje osem tednov od datuma zahtevka. Če prevoznik ne predloži zahtevane dokumentacije v določenem roku, lahko pristojni organi pogodbenice ali, v primeru Unije, države članice, v katero je bil voznik napoten, od 2. februarja 2022 dalje, prek sistema IMI zaprosijo za pomoč pristojne organe pogodbenice sedeža ali, v primeru Unije, države članice sedeža. Kadar je podana taka prošnja za medsebojno pomoč, imajo pristojni organi pogodbenice, v kateri ima prevoznik sedež, ali, v primeru Unije, države članice, v kateri ima prevoznik sedež, dostop do izjave o napotitvi in drugih ustreznih informacij, ki jih prevoznik predloži, od 2. februarja 2022 dalje, prek javnega vmesnika, povezanega s sistemom IMI.

Pristojni organi pogodbenice, kjer ima prevoznik sedež, ali, v primeru Unije, države članice, kjer ima prevoznik sedež, zagotovijo, da, od 2. februarja 2022 dalje, prek sistema IMI pristojnim organom pogodbenice ali, v primeru Unije, pristojnim organom države članice, kamor je bil voznik napoten, predložijo zahtevano dokumentacijo v 25 delovnih dneh od datuma zahteve za medsebojno pomoč.

Vsaka pogodbenica zagotovi, da se informacije, ki se izmenjajo med pristojnimi nacionalnimi organi ali ki so navedenim organom posredovane, uporabijo samo v zadevah, za katere so bile zaprošene.

Medsebojno upravno sodelovanje in pomoč se izvajata brezplačno.

Zahtevek za informacije pristojnim organom ne preprečuje, da sprejmejo ukrepe za preiskavo in preprečevanje domnevnih kršitev tega oddelka.

3. Za namen preverjanja, ali se voznik v skladu s členom 1 ne šteje za napotenega, lahko vsaka pogodbenica kot nadzorni ukrep uvede samo obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki hrani in da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnem preverjanju, dokazila o zadevnih prevozih, kot so elektronski tovorni list (e-CMR) in tahografski zapisi iz točke (b)(iii) odstavka 2 tega člena.

4. Prevoznik od 2. februarja 2022 dalje za namene nadzora v javnem vmesniku, povezanem z

IMI, posodablja izjave o napotitvi iz točke (a) odstavka 2 tega člena.

5. Od 2. februarja 2022 dalje se informacije iz izjav o napotitvi v podatkovnem skladišču IMI za

namene preverjanja hranijo za obdobje 24 mesecev.

6. Pogodbenica ali, v primeru Unije, država članica, na ozemlje katere je voznik napoten, in pogodbenica ali, v primeru Unije, država članica, iz katere je voznik napoten, sta odgovorni za spremljanje, nadzor in izvrševanje obveznosti iz tega oddelka ter sprejmeta ustrezne ukrepe v primeru nespoštovanja tega oddelka.

7. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, države članice zagotovijo, da inšpekcijski pregledi in nadzor skladnosti v skladu s tem členom in ob upoštevanju ustreznih določb tega oddelka niso diskriminatorni in/ali nesorazmerni.

8. Za izvrševanje obveznosti na podlagi tega oddelka vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, prek katerih lahko napoteni vozniki neposredno vložijo pritožbe proti svojim delodajalcem, ter pravico do začetka sodnih ali upravnih postopkov tudi v pogodbenici, na ozemlju katere so ali na ozemlje katere so bili vozniki napoteni, kadar ti vozniki menijo, da so utrpeli izgubo ali škodo zaradi neizpolnjevanja veljavnih pravil, tudi po končanem razmerju, med katerim je domnevno prišlo do neizpolnjevanja predpisov.

9. Odstavek 8 se uporablja brez poseganja v pristojnost sodišč vsake pogodbenice ali, v primeru Unije, držav članic, kot jo določajo zlasti ustrezni instrumenti prava Unije in/ali mednarodne konvencije.

10. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi tega oddelka, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja in spoštovanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Vsaka pogodbenica o navedenih določbah uradno obvesti drugo pogodbenico do

30. junija 2021. Komisijo nemudoma obvestijo o vseh nadaljnjih spremembah teh določb.

ČLEN 7

Uporaba sistema IMI

1. Od 2. februarja 2022 se informacije, vključno z osebnimi podatki, iz člena 6 izmenjujejo in obdelujejo v sistemu IMI, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) pogodbenici zagotavljata, da se podatki, obdelani v sistemu IMI, uporabljajo samo za namen, za katerega so bili prvotno izmenjani;

(b) kakršen koli prenos osebnih podatkov v Združeno kraljestvo na podlagi tega člena se lahko izvede le v skladu s točko (c) člena 23(1) Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1 ter

(c) kakršen koli prenos osebnih podatkov v Unijo na podlagi tega člena se lahko izvede le v skladu s pravili o varstvu podatkov v mednarodnih prenosih Združenega kraljestva.

2. Pristojni organi v vsaki pogodbenici podelijo in prekličejo ustrezne pravice dostopa

uporabnikom IMI.

1 Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES („uredba IMI“) (UL EU L 316, 14.11.2012, str. 1).

3. Uporabniki IMI lahko do osebnih podatkov, obdelanih v sistemu IMI, dostopajo samo na

podlagi potrebe po seznanitvi in izključno za namene izvajanja in izvrševanja tega oddelka.

4. Vsaka pogodbenica ali, v primeru Unije, vsaka država članica lahko pristojnemu organu dovoli, da nacionalnim socialnim partnerjem z drugimi sredstvi kot prek sistema IMI, zagotovi ustrezne informacije, ki so na voljo v IMI, kolikor je to potrebno za namen preverjanja skladnosti s pravili o napotitvi ter v skladu z nacionalnim pravom in praksami, pod pogojem, da:

(a) se informacije nanašajo na napotitev na ozemlje zadevne pogodbenice ali, v primeru Unije, zadevne države članice in

(b) se informacije uporabljajo izključno za izvrševanje pravil o napotitvi.

5. Specializirani odbor za cestni prevoz določi tehnične in postopkovne specifikacije za uporabo sistema IMI s strani Združenega kraljestva.

6. Vsaka pogodbenica prispeva k operativnim stroškom sistema IMI. Specializirani odbor za

cestni prevoz določi stroške, ki jih krije vsaka pogodbenica.

DEL B

ZAHTEVE ZA VOZNIKE,

KI SO VKLJUČENI V PREVOZ BLAGA

V SKLADU S ČLENOM 465 TEGA SPORAZUMA

ODDELEK 1

SPRIČEVALO O STROKOVNI USPOSOBLJENOSTI

ČLEN 1

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za vožnjo, ki jo opravlja vsakdo, ki je zaposlen ali ga uporablja cestni prevoznik blaga pogodbenice, ki opravlja vožnje iz člena 462 tega sporazuma in uporablja vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E ali vozniško dovoljenje, ki ga Specializirani odbor za cestni prevoz priznava kot enakovredno.

ČLEN 2

Izvzetja

Spričevalo o strokovni usposobljenosti se ne zahteva za voznike:

(a) vozil, katerih največja dovoljenja hitrost ne presega 45 km/h;

(b) vozil, ki jih uporabljajo ali nadzorujejo oborožene sile, civilna zaščita, gasilci, sile, pristojne za ohranjanje javnega reda in miru, ter vozil, ki opravljajo nujne reševalne prevoze, kadar se prevoz opravlja zaradi nalog, dodeljenih tem službam;

(c) vozil, ki opravljajo cestne preizkuse za namene tehničnega razvoja, popravila ali vzdrževanja, ali voznike novih ali predelanih vozil, ki še niso dana v promet;

(d) vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije;

(e) vozil, ki prevažajo material, opremo ali stroje, ki jih vozniki uporabljajo pri svojem delu, če vožnja teh vozil ni glavna dejavnost voznikov, ali

(f) vozil, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti, razen če je vožnja del voznikove glavne dejavnosti ali če vožnja presega razdaljo, določeno v nacionalnem pravu, od sedeža podjetja, ki ima vozilo v lasti, najemu ali zakupu.

ČLEN 3

Kvalifikacije in usposabljanje

1. Za vožnjo, kakor je opredeljena v členu 1, so obvezne temeljne kvalifikacije in obvezno redno usposabljanje. V ta namen pogodbenici določita:

(a) sistem temeljnih kvalifikacij, ki ustreza eni od naslednjih dveh možnosti:

(i) način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus

V skladu z oddelkom 2(2.1) Dodatka 31-B-1-1 ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja za določeno obdobje. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa točka (a) člena 6(1).

(ii) način, ki vključuje samo preizkus

V skladu z oddelkom 2(2.2) Dodatka 31-B-1-1 ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij ne vključuje obveznega obiskovanja tečaja, ampak le praktični in teoretični preizkus. Po uspešno opravljenih preizkusih se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa točka (b) člena 6(1).

Vendar pa lahko pogodbenica dovoli vozniku vožnjo na njenem ozemlju pred pridobitvijo spričevala, če voznik opravlja tečaj poklicnega usposabljanja s trajanjem najmanj šest mesecev in največ treh let. V okviru navedenega tečaja poklicnega usposabljanja se lahko preizkusa iz točk (i) in (ii) opravita postopoma;

(b) sistem rednega usposabljanja

V skladu z oddelkom 4 Dodatka 31-B-1-1 redno usposabljanje vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Potrdi se s spričevalom, kakor določa člen 8(1).

2. Pogodbenica lahko določi tudi sistem pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij, tako

da lahko voznik vozi v primerih iz točk (a)(ii) in (b) člena 5(2).

V skladu z oddelkom 3 Dodatka 31-B-1-1 pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(2).

3. Pogodbenica lahko voznike, ki so pridobili spričevalo o strokovni usposobljenosti, določeno v členu 8 oddelka 1 dela A, izvzame iz preizkusov iz odstavkov 1(a)(i) in (ii) ter iz odstavka 2 tega člena v zvezi s strokovnimi področji iz preizkusa, ki ga predvideva navedeni del te priloge, in po potrebi obiskovanja ustreznega tečaja.

ČLEN 4

Pridobljene pravice

Vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje kategorije C1, C1 + E, C ali C + E ali vozniško dovoljenje, ki ga je Specializirani odbor za cestni prevoz priznal kot enakovredno, izdano najpozneje

10. septembra 2009, so oproščeni potrebe po pridobitvi temeljne kvalifikacije.

ČLEN 5

Temeljne kvalifikacije

1. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij se ne zahteva predhodna pridobitev ustreznega

vozniškega dovoljenja.

2. Vozniki vozil, namenjenih za prevoz blaga, smejo voziti:

(a) od 18. leta:

(i) vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(1), in

(ii) vozilo vozniških kategorij C1 in C1 + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2);

(b) od 21. leta vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2);

3. Brez poseganja v starostno omejitev, določeno v odstavku 2, so vozniki, ki prevažajo blago in imajo spričevalo, kakor ga predvideva člen 6 za eno od kategorij iz odstavka 2 tega člena, oproščeni pridobivanja takšnega spričevala za katere koli druge kategorije vozil iz navedenega odstavka.

4. Od voznikov, ki prevažajo blago in razširijo ali spremenijo svoje dejavnosti tako, da prevažajo potnike, ali obratno, ter imajo spričevalo, kakor ga določa člen 6, se ne zahteva, da ponavljajo skupni del temeljnih kvalifikacij, ampak le dele, ki so specifični za nove kvalifikacije.

ČLEN 6

Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije

1. Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije

(a) Spričevalo, podeljeno na podlagi obiskovanja tečaja in preizkusa

Pogodbenici v skladu s točko (a)(i) člena 3(1) zahtevata od kandidatov za voznike, da obiskujejo tečaje v centrih za usposabljanje, ki jih pristojni organi odobrijo v skladu z oddelkom 5 Dodatka 31-B-1-1 (v nadaljnjem besedilu: „odobreni centri za usposabljanje“). Ti tečaji zajemajo vsa strokovna področja iz oddelka 1 Dodatka 31-B- 1-1.

Tako usposabljanje se zaključi z uspešno opravljenim preizkusom, določenim v oddelku 2(2.1) Dodatka 31-B-1-1. Ta preizkus organizirajo pristojni organi pogodbenic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi strokovnimi področji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Dodatka 31- B-1-1. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije.

(b) Spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa

Pogodbenici v skladu s točko (a)(ii) člena 3(1) od kandidatov za voznike zahtevata, da opravijo teoretični in praktični preizkus iz oddelka 2(2.2) Dodatka 31-B-1-1. Navedena preizkusa organizirajo pristojni organi pogodbenic ali subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z vsemi navedenimi strokovnimi področji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Dodatka 31-B-1-1. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkuse in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije

2. Spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije

Pogodbenice v skladu s členom 3(2) od kandidatov za voznike zahtevajo, da obiskujejo tečaje v odobrenih centrih za usposabljanje. Ti tečaji zajemajo vsa strokovna področja iz oddelka 1 Dodatka 31-B-1-1.

Tako usposabljanje se zaključi s preizkusom, določenim v oddelku 3 Dodatka 31-B-1-1. Ta preizkus organizirajo pristojni organi pogodbenic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi strokovnimi področji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Dodatka 31-B-1-1. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije.

ČLEN 7

Redno usposabljanje

Redno usposabljanje obsega usposabljanje, ki imetnikom spričevala omogoča, da posodobijo znanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim poudarkom na varnosti v cestnem prometu, zdravju in varnosti pri delu ter zmanjšanju vpliva vožnje na okolje.

To usposabljanje organizira odobreni center za usposabljanje v skladu z oddelkom 5 Dodatka 31-B- 1-1. Usposabljanje je sestavljeno iz predavanj v učilnici, praktičnega usposabljanja in, če je voljo, usposabljanja z orodji informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ali na najnaprednejših simulatorjih. Če se voznik zaposli pri drugem podjetju, je treba upoštevati že opravljeno redno usposabljanje.

Redno usposabljanje je sestavljeno tako, da širi in osvežuje vsebine iz oddelka 1 Dodatka 31-B-1-1. Zajema raznovrstne vsebine in vedno vključuje vsaj eno vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu. Pri vsebinah usposabljanja se upošteva razvoj ustrezne zakonodaje in tehnologije ter, kolikor je to mogoče, posebne potrebe voznika glede usposabljanja.

ČLEN 8

Spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje

1. Ko voznik opravi redno usposabljanje iz člena 7, mu pristojni organi pogodbenic ali odobreni

center za usposabljanje izdajo spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje.

2. Prvi tečaj rednega usposabljanja opravijo naslednji vozniki:

(a) imetniki spričeval iz člena 6 v roku pet let od izdaje navedenega spričevala in

(b) vozniki iz člena 4 v petih letih po 10. septembru 2009.

Pogodbenica lahko obdobja iz točk (a) ali (b) skrajša ali podaljša za največ dve leti.

3. Voznik, ki je opravil prvi tečaj rednega usposabljanja iz odstavka 2 tega člena, opravlja redno usposabljanje vsakih pet let pred iztekom veljavnosti spričevala, ki potrjuje redno usposabljanje.

4. Imetniki spričevala iz člena 6 ali imetniki spričevala iz odstavka 1 tega člena in vozniki iz člena 4, ki ne opravljajo več poklica in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, opravijo redno usposabljanje, preden ponovno začnejo opravljati poklic.

5. Vozniki, ki opravljajo cestni prevoz blaga in so opravili tečaje rednega usposabljanja za eno izmed vozniških kategorij iz člena 5(2), so oproščeni obveznosti, da se udeležijo rednega usposabljanja za ostale kategorije, določene v navedenem odstavku.

ČLEN 9

Izvrševanje

Pristojni organi pogodbenice bodisi poleg ustreznih kategorij vozniškega dovoljenja neposredno na vozniško dovoljenje namestijo identifikacijsko oznako, ki potrjuje, da ima voznik spričevalo o strokovni usposobljenosti in označuje datum poteka veljavnosti, bodisi uvedejo posebno izkaznico o vozniških kvalifikacijah, ki jo je treba sestaviti v skladu z vzorcem iz Dodatka 31-B-1-2.

Sprejemljiv je lahko kateri koli drug vzorec, če ga Specializirani odbor za cestni prevoz prizna kot enakovrednega. Pogodbenica za namene tega oddelka prizna izkaznico o vozniških kvalifikacijah ali enakovreden dokument, kot je navedeno zgoraj, ki ga izdajo pristojni organi druge pogodbenice.

Voznikom mora biti omogočeno, da na zahtevo pooblaščenega inšpektorja predložijo vozniško dovoljenje ali posebno izkaznico o vozniških kvalifikacijah ali enakovreden dokument s prepoznavnim znakom, ki potrjuje, da ima spričevalo o strokovni usposobljenosti.

Dodatek 31-B-1-1

MINIMALNE ZAHTEVE ZA KVALIFIKACIJE IN USPOSABLJANJE

Za zagotovitev čim večje usklajenosti pravil, ki urejajo cestni prevoz blaga iz naslova I tretjega razdelka drugega dela tega sporazuma, so minimalne zahteve glede vozniških kvalifikacij in usposabljanja ter odobritve centrov za usposabljanje določene v oddelkih 1 do 5 tega dodatka. Sprejemljiva je lahko katera koli druga vsebina teh kvalifikacij ali usposabljanja, če jo Specializirani odbor za cestni prevoz šteje kot enakovredno.

ODDELEK 1 SEZNAM SUBJEKTOV

Znanje, ki ga morajo pogodbenice upoštevati pri ugotavljanju voznikovih temeljnih kvalifikacij in pri rednem usposabljanju, mora vključevati najmanj vsebine s tega seznama. Kandidati za voznike morajo doseči stopnjo znanja in praktično usposobljenost, potrebno za varno vožnjo vseh vozil ustrezne vozniške kategorije. Minimalna raven znanja ne sme biti nižja od ravni, dosežene med obveznim izobraževanjem, dopolnjenim s poklicnim usposabljanjem.

1. Izboljšanje racionalne vožnje, ki temelji na varnostnih predpisih

1.1 Cilj: poznavanje značilnosti kinematične verige, da se tako lahko kar najbolj učinkovito

uporablja:

krivulje navora, moč, specifična poraba motorja, območje optimalne uporabe pri števcu

vrtljajev, diagrami prestavnega razmerja menjalnika.

1.2 Cilj: poznavanje tehničnih lastnosti in delovanja varnostnih mehanizmov, da se lahko

nadzoruje vozilo, zmanjša obraba in preprečijo motnje v delovanju:

omejitve pri uporabi zavor in retarderja, kombinirana uporaba zavor in retarderja, učinkovitejša izraba razmerja med hitrostjo in prestavo, izraba inercije vozila, načini upočasnitve in zaviranja po klancu navzdol, ukrepanje pri okvari, uporaba elektronskih in mehanskih naprav, kot so elektronski nadzor stabilnosti, napredni sistemi za zaviranje v sili, protiblokirni zavorni sistem, sistemi za preprečevanje zdrsa pogonskih koles, sistemi za spremljanje lokacije vozila ter druge naprave za pomoč vozniku ali avtomatizacijske naprave, odobrene za uporabo.

1.3 Cilj: sposobnost optimizacije porabe goriva:

optimizacija porabe goriva z uporabo znanja iz točk 1.1 in 1.2, pomembnost predvidevanja prometnega toka, ustrezna razdalja do drugih vozil in izkoriščanje vztrajnostnega momenta vozila, enakomerna hitrost, umirjen način vožnje in ustrezen tlak v pnevmatikah, kot tudi poznavanje inteligentnih prometnih sistemov, ki omogočajo učinkovitejšo vožnjo in boljše načrtovanje poti.

1.4 Cilj: zmožnost predvideti in oceniti tveganja v prometu ter se jim prilagoditi:

ozaveščenost o različnih pogojih na cesti ter različnih prometnih in vremenskih razmerah ter prilagajanje tem pogojem oziroma razmeram, predvidevanje dogodkov, ki se bodo odvili; razumevanje, kako pripraviti in načrtovati potovanje v neobičajnih vremenskih razmerah; poznavanje uporabe ustrezne varnostne opreme in zmožnost oceniti, kdaj je treba potovanje odložiti ali odpovedati zaradi skrajnih vremenskih razmer; prilagajanje tveganjem v prometu, vključno z nevarnim ravnanjem v prometu ali nezbrano vožnjo (zaradi uporabe elektronskih naprav, prehranjevanja, pitja itd.); prepoznavanje nevarnih situacij in sposobnost soočiti se s stresom v takih situacijah, zlasti v zvezi z velikostjo in težo vozil ter ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji in motorna dvokolesna vozila, ter prilagajanje tem situacijam;

prepoznavanje možnih nevarnih situacij ter ustrezno predvidevanje, kdaj lahko te potencialno nevarne situacije pripeljejo do situacij, ko je nesreča neizbežna, ter izbira in izvajanje ukrepov, ki povečajo varnost do te mere, da se je nesreči, če pride do te nevarne situacije, še vedno mogoče izogniti.

1.5 Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne

uporabe vozila:

sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, uporaba sistemov samodejnega menjalnika, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, izračun skupne prostornine, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče, vrste embalaže in palet;

glavne kategorije blaga, ki ga je treba zaščititi, tehnike pritrjevanja in privezovanja, uporaba zaščitnih jermenov, uporaba vpenjalnih pripomočkov, uporaba pretovornih naprav, in pritrditev in odstranitev ponjav.

2. Uporaba predpisov

2.1 Cilj: poznavanje socialnega okolja cestnega prometa in predpisov, ki ga urejajo:

najdaljša neprekinjena vožnja, ki velja za prometno panogo, načela, uporaba in posledice pravil v zvezi s časom vožnje in časom počitka ter pravil v zvezi s tahografom; sankcije za neuporabo, napačno uporabo ali ponarejanje tahografa; poznavanje socialnega okolja cestnega prometa: pravice in dolžnosti voznikov glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja.

2.2 Cilj: poznavanje predpisov o prevozu blaga:

operativne licence, dokumentacija, ki mora biti prisotna v vozilu, prepovedi vožnje na posameznih cestnih odsekih, pristojbine za uporabo cest, obveznosti na podlagi standardnih pogodb za prevoz blaga, priprava dokumentov, ki sestavljajo pogodbo za prevoz, mednarodna prometna dovoljenja, obveznosti na podlagi Konvencije CMR o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga, sklenjeni v Ženevi 19. maja 1956, priprava mednarodnega tovornega lista, prehod meja, tovorni posredniki, posebni dokumenti, ki spremljajo blago.

3. Zdravje, varnost na cesti in varovanje okolja, storitev, logistika

3.1 Cilj: osveščanje voznikov glede nevarnosti na cesti in nesreč pri delu:

vrste nesreč pri delu v prometu, statistika nesreč na cesti, udeležba tovornjakov/avtobusov, človeške, materialne in finančne posledice.

3.2 Cilj: zmožnost preprečevanja kaznivih dejanj in tihotapljenja ilegalnih priseljencev:

splošne informacije, posledice za voznike, preventivni ukrepi, kontrolni seznam,

predpisi o odgovornosti prevoznika.

3.3 Cilj: zmožnost preprečevanja fizičnih tveganj:

ergonomska načela, tvegani gibi in drža, fizična kondicija, način ravnanja s tovorom, osebna zaščita.

3.4 Cilj: osveščanje o pomenu telesne in mentalne sposobnosti:

načela zdrave, uravnotežene prehrane, učinki alkohola, drog ali drugih snovi, ki utegnejo vplivati na obnašanje, simptomi, vzroki, učinki utrujenosti in stresa, poglavitna vloga cikla delo-počitek.

3.5 Cilj: zmožnost ocene razmer v sili:

ravnanje v sili: ocena stanja, preprečevanje zapletov po nesreči, klicanje pomoči, pomoč ranjenim in nudenje prve pomoči, ravnanje v primeru požara, evakuacija potnikov iz tovornjaka, ravnanje v primeru agresije; osnovna načela priprave poročila o nesreči.

3.6 Cilj: sposobnost z vedenjem prispevati k pozitivni podobi podjetja:

vedenje voznika in podoba podjetja: pomen kakovosti voznikovih storitev za podjetje, vloge voznika, ljudi, s katerimi je voznik v stiku, vzdrževanje vozila, organizacija dela, komercialne in finančne posledice spora.

3.7 Cilj: poznavanje ekonomskega okolja cestnega prevoza blaga in tržne ureditve:

cestni promet glede na druge načine prevoza (konkurenca, nakladalci), različne dejavnosti v cestnem prometu (prevoz za najem ali plačilo, prevoz za lastne potrebe, pomožne prevozne dejavnosti) organizacija glavnih tipov prevoznih podjetij in pomožnih prevoznih dejavnosti, različne prevozne specializacije (cisterne, prevoz pri določeni temperaturi, nevarno blago, prevoz živali itd.), spremembe v panogi (razvejanje storitev, oprtni promet, podizvajanje itd.).

ODDELEK 2

OBVEZNE TEMELJNE KVALIFIKACIJE IZ

TOČKE (a) ČLENA 3(1) ODDELKA 1 DELA B

Pogodbenica lahko kot del usposabljanja iz tega oddelka in oddelka 3 tega dodatka upošteva posebne druge vrste usposabljanja v zvezi s cestnim prevozom blaga, ki se zahteva v skladu z njeno zakonodajo.

2.1. Način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus

Temeljne kvalifikacije morajo obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1 tega

dodatka. Pouk za temeljne kvalifikacije mora obsegati 280 ur.

Vsak kandidat za voznika mora opravit vsaj 20 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila.

Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak kandidat za voznika sme voziti največ osem ur od 20 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.

Pogodbenica in, v primeru Unije, država članica lahko dovoli, da odobreni centri za usposabljanje del usposabljanja izvajajo z uporabo IKT, kot je e-učenje, pri čemer se zagotovi ohranitev visoke kakovosti in učinkovitosti usposabljanja in izberejo področja, kjer se lahko ta orodja IKT najbolj učinkovito uporabijo. V takem primeru se zahtevata zanesljiva identifikacija uporabnikov in ustrezen nadzor.

Za voznike iz člena 5(4) oddelka 1 dela B morajo temeljne kvalifikacije obsegati 70 ur,

vključno s petimi urami individualne vožnje.

Ob koncu usposabljanja pristojni organi pogodbenic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu strokovnih področij v oddelku 1 tega dodatka.

2.2 Način, ki vključuje preizkus

Pristojni organi pogodbenic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo zgoraj navedene teoretične in praktične preizkuse, da preverijo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z zgoraj navedenimi vsebinami in cilji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 tega dodatka.

(a) Teoretični preizkus je sestavljen iz najmanj dveh delov:

(i) vprašanja, ki vključujejo več možnih odgovorov, vprašanja, ki zahtevajo neposredni odgovor, ali kombinacija obeh načinov ter

(ii) študij primerov.

Teoretični preizkus mora trajati najmanj štiri ure.

(b) Praktični preizkus je sestavljen iz dveh delov:

(i) preizkus vožnje za oceno usposobljenosti za racionalno vožnjo na podlagi varnostnih predpisov. Preizkus mora potekati, če je možno, na cestah izven naselij, na hitrih cestah in na avtocestah (ali podobno) in na vseh vrstah mestnih cest, ki predstavljajo različne stopnje težavnosti, na katere utegne naleteti voznik. Zaželeno je, da ta preizkus poteka ob različni gostoti prometa. Čas vožnje po cesti mora biti kar najbolj izkoriščen, tako da se kandidat oceni v vseh prometnih območjih, kjer utegne voziti. Ta preizkus mora trajati najmanj 90 minut;

(ii) praktični preizkus, ki obsega najmanj točke 1.5, 3.2, 3.3 in 3.5 oddelka 1 tega

dodatka.

Ta preizkus mora trajati najmanj 30 minut.

Vozilo, ki se uporablja za praktično vožnjo, mora izpolnjevati vsaj zahteve za testna

vozila.

Praktičnemu preizkusu je lahko dodan tretji preizkus, ki poteka na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanje vozila ob različnih pogojih na cesti in njihovimi spremembami glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči.

Trajanje tega morebitnega preizkusa ni določeno. Če voznik opravlja tak preizkus, se trajanje odšteje od 90 minut za preizkus vožnje iz točke (i), vendar odšteti čas ne sme presegati 30 minut.

Pri voznikih iz člena 5(4) oddelka 1 dela B mora biti teoretični preizkus omejen na strokovna področja iz oddelka 1 tega dodatka, ki so v zvezi z vozili, za katere veljajo nove temeljne kvalifikacije. Vendar pa morajo ti vozniki v celoti opraviti praktični preizkus.

ODDELEK 3

POSPEŠENO PRIDOBIVANJE TEMELJNIH KVALIFIKACIJ IZ ČLENA 3(2) ODDELKA 1 DELA B PRILOGE 31

Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij mora obsegati poučevanje vseh strokovnih področij s

seznama iz oddelka 1 tega dodatka. Trajati mora 140 ur.

Vsak kandidat za voznika mora opraviti vsaj 10 ur individualne vožnje z vozilom zadevne

kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila.

Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak kandidat za voznika sme voziti največ štiri ure od 10 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh pogojev na cesti glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.

Določbe četrtega odstavka točke 2.1 oddelka 2 tega dodatka se uporabljajo tudi za pospešeno

pridobivanje temeljnih kvalifikacij.

Za voznike iz člena 5(4) oddelka 1 dela B mora pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij

obsegati 35 ur, vključno z dvema urama in pol individualne vožnje.

Pogodbenica lahko kot del usposabljanja iz tega oddelka upošteva posebne druge vrste

usposabljanja v zvezi s cestnim prevozom blaga, ki se zahteva v skladu z njeno zakonodajo.

ODDELEK 4

OBVEZNO REDNO USPOSABLJANJE IZ

TOČKE (b) ČLENA 3(1) ODDELKA 1 DELA B PRILOGE 31

Tečaje obveznega rednega usposabljanja mora organizirati odobreni center za usposabljanje. Trajati morajo 35 ur vsakih pet let, vsakič najmanj sedem ur skupaj, ki pa so lahko razdeljene na dva zaporedna dneva. Pri e-učenju odobreni center za usposabljanje zagotovi ohranjanje ustrezne kakovosti usposabljanja, vključno z izbiro področja, kjer se lahko orodja IKT najbolj učinkovito uporabijo. Pogodbenice zlasti zahtevajo zanesljivo identifikacijo uporabnikov in ustrezen nadzor.

Usposabljanje v obliki e-učenja ne sme trajati dlje kot 12 ur. Vsaj eden od tečajev usposabljanja pokriva vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu. Pri vsebini usposabljanja se upoštevajo potrebe po usposabljanju v zvezi s prevozi, ki jih voznik izvaja, ter zadevnim pravnim in tehnološkim razvojem, upoštevati pa bi bilo treba, kolikor je mogoče, tudi potrebe posameznega voznika glede usposabljanja. V predpisanih 35 urah bi morale biti obravnavane številne različne vsebine, vključno s ponovitvijo usposabljanja, kadar se izkaže, da voznik potrebuje posebno popravno izobraževanje.

Pogodbenica in, v primeru Unije, država članica lahko kot del usposabljanja iz tega oddelka upošteva posebne druge vrste usposabljanja v zvezi s cestnim prevozom blaga, ki se zahteva v skladu z njeno zakonodajo.

ODDELEK 5

ODOBRITEV TEMELJNIH KVALIFIKACIJ IN REDNEGA USPOSABLJANJA

5.1. Center za usposabljanje, ki sodeluje pri temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju, morajo odobriti pristojni organi pogodbenic. Odobritev se izda le na podlagi pisne vloge. Vloga mora biti opremljena z dokumenti, ki vključujejo:

5.1.1 ustrezen program kvalifikacij in usposabljanja, ki podrobno določa učne vsebine in podaja predlagan izvedbeni načrt in učne metode;

5.1.2 inštruktorjeve kvalifikacije in področja dejavnosti;

5.1.3 podatki o kraju izvajanja tečajev, učnem gradivu, pripomočkih, ki so na voljo za praktično delo, in o voznem parku, ki se uporablja;

5.1.4 pogoji glede udeležbe na tečajih (število udeležencev).

5.2. Pristojni organ mora izdati pisno odobritev ob upoštevanju naslednjih pogojev:

5.2.1 usposabljanje je treba izvajati v skladu z dokumenti, ki spremljajo vlogo;

5.2.2 pristojni organ ima pravico poslati pooblaščene osebe, da pomagajo v odobrenih centrih, in ima pravico takšne centre kontrolirati glede sredstev, ki se uporabljajo, in glede pravilnega izvajanja tečajev usposabljanja in preizkusov;

5.2.3 odobritev se prekliče ali začasno odvzame, če niso več izpolnjeni pogoji za odobritev.

Odobreni centri morajo jamčiti, da inštruktorji dobro poznajo večino najnovejših predpisov in zahtev v zvezi z usposabljanjem. V okviru posebnega izbirnega postopka morajo inštruktorji izkazati poznavanje vsebin ter pedagoških in didaktičnih metod. V zvezi s praktičnim delom usposabljanja morajo izkazati izkušnje kot profesionalni vozniki ali podobne izkušnje, kot na primer inštruktorji za tovornjake.

Program inštrukcij mora biti v skladu s odobritvijo in mora obsegati vsebine s seznama v

oddelku 1.

Dodatek 31-B-1-2

VZOREC IZKAZNICE O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH IZ ČLENA 9 ODDELKA 1 DELA B TE PRILOGE

ODDELEK 2

ČAS VOŽNJE, ODMORI IN ČAS POČITKA

ČLEN 1

Področje uporabe

1. Ta oddelek določa pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike iz točke (b) člena 465(1) tega sporazuma, ki opravljajo vožnje iz člena 462 tega sporazuma.

2. Kadar voznik opravlja vožnjo iz člena 462 tega sporazuma, se pravila iz tega oddelka uporabljajo za vsak cestni prevoz, ki ga opravlja voznik med ozemlji pogodbenic in med državami članicami.

3. Ta oddelek se uporablja:

(a) kadar največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali

polpriklopnikom, presega 3,5 tone, ali

(b) od 1. julija 2026 dalje, kadar največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli

priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,5 tone.

4. Ta oddelek se ne uporablja za prevoze z:

(a) vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za:

(i) prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri voznikovem delu ali

(ii) dostavo blaga, izdelanega v okviru obrtne dejavnosti,

le v radiju 100 km od baze podjetja ter pod pogojem, da vožnja vozila ni glavna voznikova dejavnost in da se prevoz ne opravlja za najem ali plačilo;

(b) vozil, katerih največja dovoljenja hitrost ne presega 40 km/h;

(c) vozili, ki jih imajo v lasti ali v najemu brez voznika oborožene sile, civilna zaščita, gasilci in sile, odgovorne za vzdrževanje javnega reda, če se prevoz opravlja kot posledica nalog, dodeljenih tem silam, in je pod njihovim nadzorom;

(d) vozili, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali reševalnih akcijah;

(e) specializiranimi vozili, ki se uporabljajo za medicinske namene;

(f) vozili, ki so specializirana za vleko vozil v okvari in delujejo v oddaljenosti 100 km od svoje baze;

(g) vozili, s katerimi se opravljajo preizkusne vožnje za namene tehničnega razvoja, popravila ali vzdrževanja, ter novimi ali predelanimi vozili, ki še niso bila dana v uporabo;

(h) vozili, katerih največja dovoljena masa, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,5 tone, vendar ne presega 3,5 tone, in ki se uporabljajo za prevoz blaga, kadar se prevoz ne opravi za najem ali plačilo, temveč za lastni račun podjetja ali voznika, in vožnja ni glavna dejavnost osebe, ki vozi vozilo;

(i) komercialnimi vozili, ki imajo zgodovinski status v skladu z zakonodajo države članice,

v kateri se vozijo, in ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz blaga.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „prevoz po cesti“ pomeni vsako vožnjo naloženega ali praznega vozila, ki v celoti ali delno

poteka po javnih cestah;

(b) „odmor“ pomeni vsako obdobje, v katerem voznik ne sme voziti ali opravljati katerega koli drugega dela in ki je namenjeno izključno za oddih;

(c) „drugo delo“ pomeni vse dejavnosti, ki so opredeljene kot delovni čas v točki (a) člena 2(1) oddelka 3 dela B, razen „vožnje“, vključno s katerim koli delom za istega ali drugega delodajalca v sektorju prevoza ali zunaj njega;

(d) „počitek“ pomeni vsako neprekinjeno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom;

(e) „dnevni čas počitka“ pomeni dnevno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom, in zajema „redni dnevni čas počitka“ in „skrajšani dnevni čas počitka“:

(i) „redni dnevni čas počitka“ pomeni vsako obdobje počitka, ki traja vsaj 11 ur, in se lahko izkoristi v dveh obdobjih, od katerih mora biti prvo neprekinjeno obdobje, ki traja vsaj 3 ure, drugo pa neprekinjeno obdobje, ki traja vsaj 9 ur, in

(ii) „skrajšani dnevni čas počitka“ pomeni vsako obdobje počitka, ki traja vsaj 9 ur, vendar

manj kot 11 ur;

(f) „tedenski čas počitka“ pomeni vsak tedenski čas, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim časom, in zajema „redni tedenski čas počitka“ in „skrajšani tedenski čas počitka“:

(i) „redni tedenski čas počitka“ pomeni vsako obdobje počitka, ki traja vsaj 45 ur, in

(ii) „skrajšani tedenski čas počitka“ pomeni vsako obdobje počitka, ki traja manj kot 45 ur in ki se lahko ob upoštevanju pogojev, določenih v členu 6(6) in 6(7), skrajša na najmanj 24 zaporednih ur;

(g) „teden“ pomeni obdobje od ponedeljka od 00.00 ure do nedelje do 24.00 ure;

(h) „obdobje vožnje“ pomeni trajanje dejavnosti vožnje, zabeležene:

(i) avtomatsko ali polavtomatsko s tahografom, kot je opredeljeno v točkah (e), (f), (g) in

(h) člena 2oddelka 4 dela B te priloge, ali

(ii) ročno, kakor to zahtevata člen 9(2) in člen 11 oddelka 4 dela B te priloge;

(i) „dnevni čas vožnje“ pomeni skupni čas vožnje med koncem enega dnevnega časa počitka in začetkom naslednjega dnevnega časa počitka ali med dnevnim časom počitka in tedenskim časom počitka;

(j) „tedenski čas vožnje“ pomeni skupni čas vožnje v enem tednu;

(k) „največja dovoljena masa“ pomeni največjo dovoljeno obratovalno maso polno naloženega

vozila;

(l) „vožnja z več vozniki“ pomeni situacijo, v kateri sta v vsakem obdobju vožnje med katerima koli dvema zaporednima dnevnima časoma počitka ali med dnevnim časom počitka in tedenskim časom počitka v vozilu vsaj dva voznika, ki vozita. Za prvo uro vožnje z več vozniki je prisotnost drugega voznika neobvezna, za preostanek obdobja pa obvezna;

(m) „čas vožnje“ je celotni čas vožnje od trenutka, ko voznik začne voziti po času počitka ali odmoru, do trenutka, ko si voznik vzame počitek ali odmor; čas vožnje je lahko neprekinjen ali prekinjen.

ČLEN 3

Zahteve za spremljevalce voznikov

Najnižja starost spremljevalcev voznikov je 18 let. Vendar lahko vsaka pogodbenica in, v primeru Unije, država članica zniža najnižjo starost spremljevalcev voznikov na 16 let, pod pogojem, da je znižanje namenjeno poklicnemu usposabljanju in da so izpolnjene omejitve, ki jih določa Združeno kraljestvo in, za Unijo, nacionalna pravila države članice na področju zaposlovanja.

ČLEN 4

Čas vožnje

1. Dnevni čas vožnje ne presega devet ur.

Vendar pa se v enem tednu dnevni čas vožnje lahko največ dvakrat podaljša do največ 10 ur.

2. Tedenski čas vožnje ne presega 56 ur in ne povzroči prekoračitve najdaljšega tedenskega delovnega časa 60 ur.

3. Skupni čas vožnje katerih koli dveh zaporednih tednov ne presega 90 ur.

4. Dnevni in tedenski čas vožnje vključuje ves čas vožnje na ozemlju pogodbenic.

5. Voznik kot drugo delo zapiše vsak čas, porabljen, kot je opisano v točki (c) člena 2, in vsak čas, porabljen za vožnjo vozila, ki se uporablja za komercialne dejavnosti, ko vozniku ni treba zapisovati časa vožnje, ter v skladu s točko (b)(iii) člena 6(5) oddelka 4 dela B zapiše vsak čas pripravljenosti, kot je opredeljen v členu 2(2) oddelka 3 dela B. Ti zapisi se vnesejo ročno na tahografski vložek ali izpisek oziroma z uporabo naprave za ročno vnašanje v tahograf.

ČLEN 5

Odmor

Po štirih urah in pol vožnje ima voznik najmanj 45-minutni neprekinjeni odmor, razen če začne

s časom počitka.

Ta odmor se lahko nadomesti z vsaj 15-minutnim odmorom, ki mu sledi najmanj 30-minutni odmor razdeljen v obdobju na takšen način, da je to v skladu z določbami iz prvega odstavka.

Voznik, udeležen v vožnji z več vozniki, lahko vzame 45-minutni odmor v vozilu, ki ga vozi drug voznik, pod pogojem, da voznik, ki si vzame odmor, ne pomaga vozniku, ki vozi vozilo.

ČLEN 6

Počitek

1. Voznik ima dnevni in tedenski čas počitka.

2. V vsakem obdobju 24 ur po koncu predhodnega dnevnega časa počitka ali tedenskega časa počitka voznik izkoristi nov dnevni čas počitka.

Če del dnevnega časa počitka, ki je vključen v 24-urno obdobje, traja vsaj 9 ur, vendar manj

kot 11 ur, se dnevni čas počitka šteje za skrajšani dnevni čas počitka.

3. Dnevni čas počitka se lahko podaljša na redni tedenski čas počitka ali skrajšani tedenski čas počitka.

4. Voznik ima lahko največ tri skrajšane dnevne čase počitka med katerima koli dvema tedenskima časoma počitka.

5. Z odstopanjem od odstavka 2 mora voznik, ki opravlja vožnjo z več vozniki, v 30 urah po koncu dnevnega ali tedenskega časa počitka vzeti nov dnevni čas počitka, ki traja najmanj 9 ur.

6. V katerih koli dveh zaporednih tednih ima voznik vsaj:

(a) dva redna tedenska časa počitka ali

(b) en redni tedenski čas počitka in en skrajšani tedenski čas počitka, ki traja vsaj 24 ur.

Tedenski čas počitka se začne najpozneje na koncu šestih 24-urnih obdobij od konca

predhodnega tedenskega časa počitka.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 lahko voznik, ki opravlja mednarodni prevoz blaga, zunaj ozemlja pogodbenice cestnega prevoznika blaga ali, za voznike cestnih prevoznikov blaga iz Unije, zunaj ozemlja države članice cestnega prevoznika blaga, koristi dva zaporedna skrajšana tedenska časa počitka, če ima v katerih koli štirih zaporednih tednih vsaj štiri tedenske čase počitka, od katerih sta vsaj dva redna tedenska časa počitka.

Za namene tega odstavka se šteje, da voznik opravlja mednarodni prevoz, če začne zaporedna skrajšana tedenska časa počitka zunaj ozemlja pogodbenice cestnega prevoznika blaga in prebivališča voznikov ali, za Unijo, zunaj ozemlja države članice cestnega prevoznika blaga in države prebivališča voznikov.

Vsakršno skrajšanje tedenskega časa počitka se nadomesti z enako dolgim obdobjem počitka,

ki se koristi v enem kosu pred koncem tretjega tedna, ki sledi zadevnemu tednu.

Kadar se v skladu s tretjim pododstavkom koristita dva zaporedna skrajšana tedenska časa počitka, se pred naslednjim tedenskim časom počitka koristi čas počitka, ki je nadomestilo za navedena skrajšana tedenska časa počitka.

8. Vsak počitek, ki je nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka, se prišteje k drugemu času počitka, ki traja vsaj devet ur.

9. Voznik rednega tedenskega časa počitka in kakršnega koli tedenskega časa počitka, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za predhodne skrajšane tedenske čase počitka, ne preživi v vozilu. Preživi ga v ustrezni in spolu primerni nastanitvi z ustreznimi spalnimi in sanitarnimi prostori.

Vse stroške nastanitve zunaj vozila krije delodajalec.

10. Prevozna podjetja organizirajo delo voznikov tako, da se lahko v vsakem obdobju štirih zaporednih tednov vrnejo v operativni center delodajalca, v katerem so ponavadi bazirani in kjer se začne njihov tedenski čas počitka, v Združenem kraljestvu in, v primeru Unije, v državi članici, kjer ima delodajalec sedež, ali v svoj kraj prebivališča, da tam preživijo vsaj en redni tedenski čas počitka ali tedenski čas počitka, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka.

Če pa ima voznik dva zaporedna skrajšana tedenska časa počitka v skladu z odstavkom 7, organizira prevozno podjetje njegovo delo tako, da se lahko vrne pred začetkom rednega tedenskega časa počitka, ki traja več kot 45 ur in se koristi kot nadomestilo.

Podjetje dokumentira, kako izpolnjuje to obveznost, in dokumentacijo hrani v svojih

prostorih, da jo lahko predloži na zahtevo nadzornih organov.

11. Xxxxxxxx čas počitka, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v naslednjem tednu, se lahko

prišteje h kateremu koli od teh dveh tednov, vendar ne k obema.

12. Z odstopanjem se lahko redni dnevni čas počitka ali skrajšani tedenski čas počitka največ dvakrat prekine z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, kadar voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku. Vozniku je med tem rednim dnevnim časom počitka ali skrajšanim tedenskim časom počitka na voljo spalna kabina, ležišče na ladji ali ležalni vagon.

Kar zadeva redni tedenski čas počitka, se to odstopanje za vožnje s trajektom ali vlakom

uporablja le, kadar:

(a) vožnja predvidoma traja 8 ur ali več in

(b) ima voznik dostop do spalne kabine na trajektu ali ležalnega vagona na vlaku.

13. Vsak čas, porabljen za potovanje na lokacijo, na kateri se prevzame vozilo, ki sodi na področje uporabe tega oddelka, ali vrnitev s te lokacije, kadar vozilo ni na voznikovem domu niti v operativnem centru delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran, se ne šteje za počitek ali odmor, razen če je voznik na trajektu ali vlaku in ima dostop do spalne kabine, ležišča na ladji ali ležalnega vagona.

14. Vsak čas, ki ga voznik porabi med vožnjo vozila, ki ne sodi na področje uporabe tega oddelka, k ali od vozila, ki sodi na področje uporabe tega oddelka, ki ni voznikov dom ali operativni center delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran, šteje kakor drugo delo.

ČLEN 7

Odgovornost cestnih prevoznikov blaga

1. Cestni prevoznik blaga pogodbenice voznikom, ki so pri njem zaposleni ali mu dani na voljo, ne sme izplačevati nikakršnih plačil, niti v obliki bonusov ali dodatkov k plači, ki so povezana s prevoženimi razdaljami, hitrostjo dostave in/ali količino prevoženega blaga, če so ta plačila takšna, da ogrožajo varnost v cestnem prometu in/ali spodbujajo kršitve tega oddelka.

2. Cestni prevoznik blaga pogodbenice organizira cestni prevoz in ustrezno pouči člane posadke, da lahko ravnajo v skladu z določbami tega oddelka.

3. Cestni prevoznik blaga pogodbenice je odgovoren za kršitve, ki jih povzročijo vozniki

prevoznika, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju druge pogodbenice.

Brez poseganja v pravico pogodbenic, da cestne prevoznike blaga štejeta za popolnoma odgovorne, lahko pogodbenici to odgovornost pogojujeta s kršitvami odstavkov 1 in 2 s strani prevoznika. Pogodbenici lahko upoštevata kakršne koli dokaze, ki izkazujejo, da cestni prevoznik blaga utemeljeno ne more odgovarjati za storjeno kršitev.

4. Cestni prevozniki blaga, pošiljatelji, špediterji, glavni izvajalci, podizvajalci in agencije za zaposlovanje voznikov zagotovijo, da pogodbeno dogovorjeni načrti časa prevoza upoštevajo ta oddelek.

5. Cestni prevoznik blaga, ki uporablja vozila, opremljena z nadzorno napravo v skladu z odstavkom (f), (g) ali (h) člena 2 oddelka 4 dela B in ki spadajo na področje uporabe tega oddelka:

(i) zagotovi, da se vsi ustrezni podatki prenesejo iz enote v vozilu in voznikove kartice tako pogosto, kot to določi pogodbenica, in da se vsi ustrezni podatki prenesejo bolj pogosto, da zagotovi, da se prenesejo vsi podatki, ki zadevajo dejavnosti, ki jih opravlja ta cestni prevoznik blaga ali ki se opravljajo za tega prevoznika, in

(ii) zagotovi, da se vsi preneseni podatki iz vozila in voznikove kartice hranijo najmanj dvanajst mesecev po evidentiranju in da so na zahtevo osebe, pristojne za nadzor, taki podatki dostopni bodisi neposredno bodisi na daljavo iz prostorov cestnega prevoznika blaga;

V tem odstavku se „prenos podatkov“ razume v skladu z opredelitvijo iz člena 2(2)(h)

oddelka 2 dela C.

Najdaljše obdobje, v katerem se ustrezni podatki v skladu s točko (i) tega odstavka prenesejo,

je 90 dni za podatke z enote v vozilu in 28 dni za podatke z voznikove kartice.

ČLEN 8

Izjeme

1. Voznik lahko odstopa od členov 4, 5 in 6 do obsega, ki je potreben za zagotovitev varnosti oseb, vozila ali njegovega tovora, če s tem ne ogroža varnosti v cestnem prometu in če pripelje do primernega mesta, kjer lahko ustavi. Voznik navede razlog za tako odstopanje ročno na tahografskem vložku ali na izpisu ali v svojem urniku dela najpozneje ob prihodu na primerno mesto, kjer lahko ustavi.

2. Voznik lahko v izjemnih okoliščinah odstopa tudi od člena 4(1) in (2) in člena 6(2), če s tem ne ogrozi varnosti v cestnem prometu, ter dnevni in tedenski čas vožnje prekorači za največ eno uro, da prispe v operativni center delodajalca ali kraj svojega prebivališča za tedenski čas počitka.

Pod enakimi pogoji lahko voznik, da bi dosegel operativni center delodajalca ali kraj svojega stalnega prebivališča za tedenski čas počitka, dnevni in tedenski čas vožnje prekorači za največ dve uri, če je imel neposredno pred dodatno vožnjo neprekinjen 30-minutni odmor.

Voznik razlog za tako odstopanje navede ročno na tahografskem vložku ali izpisu ali v svojem urniku dela najpozneje, ko prispe v namembni kraj ali na primerno mesto, kjer lahko ustavi.

Vsakršno podaljšanje vožnje se nadomesti z enako dolgim obdobjem počitka, ki se koristi v enem kosu skupaj s katerim koli obdobjem počitka pred koncem tretjega tedna po zadevnemu tednu.

3. Pod pogojem, da varnost v cestnem prometu s tem ni ogrožena, lahko vsaka pogodbenica in, v primeru Unije, država članica odobri odstopanje od členov 3 do 6, pri čemer takšne izjeme določi ob upoštevanju posameznih pogojev na svojem ozemlju ali, s soglasjem druge pogodbenice, na ozemlju druge pogodbenice, ki se uporabljajo za prevoz:

(a) z vozili, ki jih imajo v lasti ali v najemu brez voznika za prevoz po cesti organi oblasti, ki ne konkurirajo zasebnim cestnim prevoznikom blaga;

(b) z vozili, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje;

(c) s kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske dejavnosti znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, ki ima vozilo v lasti, najemu ali zakupu;

(d) z vozili ali kombinacijami, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se jih izvajalci univerzalnih storitev uporabljajo za dostavo pošiljk v okviru univerzalnih storitev. Ta vozila se lahko uporabljajo samo v območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, če vožnja z vozilom ni glavna voznikova dejavnost;

(e) z vozili, ki vozijo izključno na otokih, katerih površina ne presega 2 300 kvadratnih kilometrov in niso povezani s preostalim državnim ozemljem z mostom, nasipom ali predorom, odprtim za motorna vozila;

(f) z vozili za prevoz blaga v območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, s pogonom na zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin ali na električni pogon, katerih največja dovoljena masa, skupaj z maso priklopnika ali polpriklopnika, ne presega 7,5 tone;

(g) z vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje kanalizacije, za varovanje pred poplavami, za preskrbo z vodo, plinom in elektriko, za vzdrževanje in nadzor cest ali za zbiranje in odstranjevanje odpadkov od vrat do vrat, za vzdrževanje telefonskih in telegrafskih napeljav, radijskega in televizijskega oddajanja ter odkrivanje radijskih in televizijskih oddajnikov ali sprejemnikov;

(h) s specializiranimi vozili za prevažanje cirkuške opreme in opreme za zabaviščne parke;

(i) s posebno opremljenimi vozili za mobilne projekte, ki se uporabljajo predvsem za

izobraževanje v mirujočem stanju;

(j) z vozili za odvažanje mleka s kmetij in/ali za vračanje cistern za mleko ali mlečnih proizvodov, ki so namenjenih za živalsko krmo, na kmetije;

(k) s specializiranimi vozili za prevažanje denarja in/ali dragocenih predmetov;

(l) z vozili za odvoz živalskih odpadkov ali trupel živali, ki niso namenjeni za prehrano

ljudi;

(m) z vozili, ki se uporabljajo izključno na cestah znotraj vozlišč, kot so pristanišča, pristaniška razkladališča in železniški terminali;

(n) z vozili za prevoz živih živali s kmetij na lokalne trge in obratno ali s trgov v lokalne klavnice v premeru do 100 km;

(o) z vozili ali kombinacijami vozil, ki prevažajo gradbene stroje za gradbeno podjetje znotraj polmera 100 km od baze podjetja, če vožnja vozil ni glavna voznikova dejavnost, in

(p) z vozili za dostavo sveže betonske mešanice.

4. Če delovni pogoji voznikov in varnost v cestnem prometu s tem niso ogroženi in so izpolnjene omejitve iz člena 3 oddelka 3 dela B, lahko pogodbenica ali, v primeru Unije, država članica odobri začasne izjeme od uporabe členov 4, 5 in 6 tega oddelka za prevoze, ki se opravljajo v izjemnih okoliščinah, v skladu s postopkom, ki se uporablja v pogodbenici.

Začasne izjeme se ustrezno utemeljijo in o njih se takoj uradno obvesti druga pogodbenica. Specializirani odbor za cestni prevoz določi podrobnosti tega obvestila. Vsaka pogodbenica te informacije nemudoma objavi na javnem spletnem mestu in zagotovi, da se pri njenih dejavnostih izvrševanja upošteva izjema, ki jo odobri druga pogodbenica.

ODDELEK 3

DELOVNI ČAS VOZNEGA OSEBJA

ČLEN 1

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za vozno osebje, zaposleno pri cestnih prevoznikih blaga, ki

opravljajo vožnje iz člena 462 tega sporazuma.

Ta oddelek se uporablja tudi za samozaposlene voznike.

2. Če ta oddelek vsebuje posebne predpise o voznem osebju, ki opravlja dejavnosti v cestnem prometu, ima prednost pred ustreznimi določbami člena 387 tega sporazuma.

3. Ta oddelek dopolnjuje določbe oddelka 2 dela B, ki imajo prednost pred določbami tega

oddelka.

4. Pogodbenica lahko ne uporablja tega oddelka za vozno osebje in samozaposlene voznike, ki opravljajo največ dve povratni vožnji v skladu s členom 462 tega sporazuma v enem koledarskem mesecu.

5. Kadar pogodbenica ne uporablja tega oddelka v skladu z odstavkom 4, o tem obvesti drugo pogodbenico.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „delovni čas“ pomeni:

(a) za vozno osebje: čas od začetka do konca dela, v katerem je vozna oseba na svojem delovnem mestu na voljo delodajalcu in opravlja svoje funkcije ali dejavnosti, to je:

– čas, ki je namenjen vsem dejavnostim v cestnem prometu, zlasti za:

(i) vožnjo,

(ii) natovarjanje in raztovarjanje,

(iii) pomoč potnikom pri vstopu v vozilo in izstopu iz njega,

(iv) čiščenje in tehnično vzdrževanje ter

(v) vsa druga dela za zagotovitev varnosti vozila in njegovega tovora ali izpolnitev zakonskih ali uradnih obveznosti, neposredno povezanih s posebnim prevozom, ki se pravkar opravlja, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, upravnimi formalnostmi s policijo, carino, uradniki za priseljevanje itd.,

– čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu pripravljen prevzeti običajno delo, pri čemer opravlja nekatere z njegovim delom povezane naloge, zlasti med čakanjem na natovarjanje ali raztovarjanje, kadar predvideno trajanje teh del ni znano vnaprej, to je bodisi pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom zadevnega časa bodisi v skladu s splošnimi pogoji, o katerih so se pogodili socialni partnerji in/ali so določeni z zakonodajo pogodbenic;

(b) za samozaposlene voznike velja ista opredelitev za čas od začetka do konca dela, v katerem je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in opravlja funkcije ali dejavnosti, ki niso splošne upravne dejavnosti in niso neposredno povezane s posebnim prevozom, ki se pravkar opravlja.

K delovnemu času se ne prištevajo odmori iz člena 4, počitek iz člena 5 in brez poseganja v zakonodajo pogodbenic ali sporazume med socialnimi partnerji, po katerih se tak čas nadomesti ali omeji, čas pripravljenosti iz točke (2) tega člena;

(2) „čas pripravljenosti“ pomeni:

– čas, ki se ne šteje za odmor in počitek, v katerem vozna oseba ni dolžna ostati na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo za vse klice za začetek ali nadaljevanje vožnje ali za opravljanje drugih del. Tovrstni čas pripravljenosti vključuje zlasti čas, v katerem vozna oseba spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kakor tudi čas čakanja na mejah in zaradi prepovedi vožnje.

– Te čase in njihovo predvideno trajanje pozna vozna oseba vnaprej, to je bodisi pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom zadevnega časa bodisi v skladu s splošnimi pogoji, o katerih so se pogodili socialni partnerji in/ali so določeni z zakonodajo pogodbenic,

– za vozno osebje, ki vozi v posadki, čas sedenja ob vozniku ali v spalniku med vožnjo;

(3) „delovno mesto“ pomeni:

– lokacijo glavne poslovne enote cestnega prevoznika blaga, za katerega oseba, ki opravlja spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, izvaja naloge, skupaj z različnimi podružnicami, ne glede na to, ali so v istem kraju kakor sedež podjetja ali glavna poslovna enota,

– vozilo, ki ga oseba, ki opravlja spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, uporablja pri izvajanju svojih nalog, in

– vse druge kraje, kjer se izvajajo s prevozom povezane dejavnosti;

(4) „vozna oseba“ za namene tega oddelka pomeni vsakega delavca, vključno s pripravniki in vajenci, ki je del potujočega osebja in dela za podjetje, ki opravlja cestni prevoz potnikov ali blaga na ozemlju druge pogodbenice;

(5) „samozaposleni voznik“ pomeni vsako osebo, katere glavna poklicna dejavnost je cestni prevoz blaga za najem ali plačilo, ki sme delati zase in ni vezana na delodajalca s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnim koli drugim delovnopravnim odvisnim razmerjem, ki lahko svobodno organizira zadevne delovne dejavnosti, katerih dohodek je neposredno odvisen od ustvarjenega dobička, in lahko posamično ali prek sodelovanja s samozaposlenimi vozniki svobodno vstopa v poslovne odnose z več strankami.

Za namene tega oddelka veljajo za voznike, ki teh meril ne izpolnjujejo, enake obveznosti in pravice, kot jih za vozno osebje predvideva ta oddelek;

(6) „oseba, ki opravlja spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu“ pomeni vsako vozno osebo

xxx xxxxxxxxxxxxxxx voznika, ki opravlja take dejavnosti;

(7) „teden“ pomeni obdobje od ponedeljka od 00.00 do nedelje do 24.00;

(8) „nočni čas“ pomeni vsak z nacionalnim pravom določen čas vsaj štirih ur med 00.00 in 07.00

ter

(9) „nočno delo“ pomeni vsako delo, ki se opravlja v nočnem času.

ČLEN 3

Najdaljši tedenski delovni čas

1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da povprečni tedenski delovni čas ne sme presegati 48 ur. Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur, samo če v štirih mesecih ni preseženo povprečje 48 ur.

2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je delovni čas za različne delodajalce vsota delovnega časa. Delodajalec pisno pozove zadevno vozno osebo k predložitvi evidence delovnega časa, opravljenega pri drugem delodajalcu. Vozna oseba predloži te podatke pisno.

ČLEN 4

Odmor

Vsaka pogodbenica brez poseganja v določbe oddelka 2 dela B te priloge sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da osebe, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu, v nobenem primeru ne delajo brez odmora več kakor šest ur zaporedoma. Delovni čas se prekine z odmorom v trajanju najmanj 30 minut, če skupni delovni čas znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupni delovnih čas znaša več kakor devet ur.

Odmori se lahko razdelijo na obdobja po vsaj 15 minut.

ČLEN 5

Čas počitka

Za namene tega oddelka za vajence in pripravnike, ki delajo v podjetju, ki opravlja prevozne storitve za potnike ali blago po cesti na ozemlju druge pogodbenice, veljajo iste določbe o času počitka kot za druge vozne osebe v skladu z oddelkom 2 dela B te priloge.

ČLEN 6

Nočno delo

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da:

(a) pri opravljanju nočnega dela dnevni delovni čas ne presega 10 ur v vsakem 24-urnem obdobju in

(b) se za nočno delo dodeli nadomestilo v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje, kolektivnimi pogodbami, sporazumi med socialnimi partnerji in/ali v skladu z nacionalno prakso, če tako nadomestilo ne ogroža varnosti v cestnem prometu.

ČLEN 7

Odstopanja

1. Odstopanja od členov 3 in 6 se lahko iz objektivnih ali tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela sprejmejo s kolektivnimi pogodbami, sporazumi med socialnimi partnerji ali, če to ni mogoče, z zakoni in drugimi predpisi, če se posvetuje s predstavniki delodajalcev in zadevnimi delavci ter se prizadeva za spodbujanje vseh ustreznih oblik socialnega dialoga.

2. Možnost odstopanja od člena 3 ne sme povzročiti, da se za izračun najdaljšega povprečnega tedenskega delovnega časa 48 ur določi referenčno obdobje, daljše od šestih mesecev.

3. Specializirani odbor za cestni prevoz je obveščen o odstopanjih, ki jih pogodbenica uporablja

v skladu z odstavkom 1.

Document Metadata

Table of Contents

SvetEvropske unije Bruselj, 19. april 2021 (OR. en) Medinstitucionalni zadevi: 2020/0382 (NLE)2020/0381 (NLE) 5198/21ADD 4 UK 6

Document Metadata