Splošni pogoji za zavarovanje živali

Splošni pogoji za zavarovanje živali

veljajo od: 02. 11. 2016

ŽI SPLO 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

Zavarovatelj - Zavarovalnica Xxxx;

Zavarovalec (sklenitelj) - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in se zaveže plačati premijo;

Zavarovanec - oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan; zavarovalec in zavarovanec sta lahko ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; Xxxxxxx - oseba, ki plača zavarovalno premijo;

Zavarovalna pogodba - dogovor o sklenitvi zavarovanja;

Zavarovalna polica - listina, iz katere je razvidna vsebina zavarovalne pogodbe; Premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v višini in v rokih, navedenih v zavarovalni pogodbi;

Zavarovalna vsota/vrednost - vsota, do katere je zavarovan premoženjski interes, ki je navedena na polici in predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice, če nastane zavarovalni primer;

Zavarovalni primer/škodni primer - dogodek, na podlagi katerega uveljavlja zavarovanec plačilo zavarovalnine oz. odškodnine;

Zavarovalnina/odškodnina - znesek, ki ga po nastanku zavarovalnega primera zavarovatelj plača zavarovancu oz. upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe;

Odbitna franšiza - dogovorjena soudeležba zavarovanca, ki se obračuna od zavarovalnine/odškodnine;

Karenca – čas, ko zavarovalno kritje še ne nastopi.

1. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje živali krije nevarnosti v obsegu, ki so določene s temi pogoji:

- pogin,

- xxxxx xxx xxxxxx v sili,

- xxxxx xxx xxxxxx iz ekonomskih razlogov

(2) Zavarovanje živali pred nevarnostjo zaradi:

- pogina krije škodo, če je žival poginila zaradi bolezni ali nezgode.

- zakola ali ubitja v sili krije škodo, ki nastane zaradi zakola ali ubitja živali, kateri preti neposredna nevarnost pogina zaradi bolezni ali nezgode.

- zavarovanje pred nevarnostjo zakola ali ubitja iz ekonomskih razlogov krije škodo zaradi zakola ali ubitja, če postane žival zaradi bolezni ali nezgode neuporabna za kakršnokoli pridobitno dejavnost in ni upanja, da bi se z zdravljenjem popravila. Zavarovanec lahko zakol iz ekonomskih razlogov opravi šele potem, ko je zavarovalnica na podlagi pisnega veterinarskega mnenja, ki ga mora zavarovanec prej predložiti zavarovalnici, tak zakol odobrila.

(3) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje živali tudi:

1. stroške zdravljenja.

2. dopolnilne nevarnosti po posebnih pogojih.

(4) Če je dogovorjena in plačana dodatna premija, krije zavarovanje živali tudi stroške zdravljenja pod pogojem:

1. da so zavarovane vse živali iste vrste z istim namenom reje,

2. da je zavarovano vso plemensko govedo starejše od 12-ih mesecev,

3. da so zavarovane proti osnovnim nevarnostim mlade rastoče živali do 2 let najmanj za 80% vrednosti, ostale pa za 70% vrednosti. Osnova za obračun je tržna cena za mlado pitano govedo težko 500 kg,

4. da je za zdravljenje živali sklenjena pogodba z veterinarsko službo o plačilu njenih storitev (zdravljenja). Če s službo ni sklenjena pogodba, mora lečeči veterinar izdati napotnico za zdravljenje v taki ustanovi in lastnik mora pridobiti soglasje strokovne službe Zavarovalnice Sava.

5. Če je v polici dogovorjeno delno kritje stroškov zdravljenja, zavarovanec prispeva dogovorjeni del (do 100%) k vsakokratnim stroškom zdravljenja.

6. Specialistično zdravljenje kopitarjev na klinikah

2. člen

POJEM BOLEZNI IN NEZGODE

(1) Bolezen je sprememba fizioloških funkcij organizma v patološke, kot reakcija na notranje ali zunanje dražljaje.

(2) Nezgoda je vsak nenaden od zavarovančeve volje neodvisen in nepričakovan dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na žival ter ima za posledico: zdravljenje živali, njen pogin, zakol ali ubitje. Za nezgodo se štejejo naslednji dogodki:

1. požar, strela, eksplozija, vihar, poplava in hudournik, snežni plaz, zemeljski plaz in padec zračnega vozila,

2. povozitev ali trčenje z raznimi vozili, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, medsebojno ruvanje živali, ranitev z orožjem, padec ali spodrsnitev živali,

3. utopitev,

4. zadušitev zaradi zunanjih vzrokov,

5. napad divjih zveri in kačji pik,

6. delovanje električnega toka,

7. vročina in mraz,

8. zastrupitev s kemičnimi strupi.

Vsi ostali dogodki, ki zgoraj niso navedeni, in sicer težak porod, alimentarna zastrupitev, napihnjenost, kolika, kila (hernija) in podobni primeri se štejejo za bolezni.

3. člen

ŠKODA, KI JE NE KRIJE ZAVAROVANJE

(1) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1. zaradi potresa ali jedrske eksplozije,

2. zaradi bolezni, ki so navedene v pravilniku, ki ureja bolezni živali v Republiki Sloveniji, čeprav so ugotovljene samo klinično,

3. zaradi naduhe ali kroničnega obolenja sklepov, kit in kosti, ki je posledica dolgotrajne, pretirane ali nerazumne uporabe živali ali nepravočasnega zdravljenja; z zavarovanjem pa je krita škoda zaradi teh bolezni, če so le te neposredna posledica akutnega obolenja, nastalega med trajanjem zavarovanja in, če je bila žival pravočasno zdravljena,

4. po sklenitvi zavarovanja zaradi bolezni, ki je obstajala že pred sklenitvijo zavarovanja, ne glede na to ali so bili znaki obolenja opazni ali ne,

5. zaradi neplodnosti živali (jalovosti, če ni drugače dogovorjeno), delne slepote, zmanjšanja delovne sposobnosti, mlečnosti ali mlečnosti dotedanjega izkoriščanja živali, pri pitanih živalih pa tudi zaradi slabega prirasta, spremembe v obnašanju, ki ni posledica bolezni,

6. zaradi nezadostnega ali nepravilnega krmljenja živali ne glede na to iz kakšnih razlogov je do tega prišlo, kakor tudi škode ki nastane na živali zaradi napak v tehnologiji reje.

7. zaradi nepravočasnega zdravljenja prizadete živali,

8. zaradi zakola ali ubitja zavarovane živali na podlagi odločbe pristojnih organov za zatiranje živalskih kužnih bolezni,

9. zaradi pogina zavarovane živali, ki je posledica neupoštevanja veterinarsko-sanitarnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, določenih z zakonskimi predpisi ali drugimi predpisi, in sicer tudi takrat, ko pristojni organ ni izdal odločbe o prisilnem zakolu oziroma ubitju okuženih živali,

10. če zavarovanec zakolje ali ubije žival na svojo roko brez dejanske potrebe in glede na določila teh pogojev,

11. če zavarovanec zakolje ali ubije žival iz ekonomskih razlogov brez odobritve zavarovalnice,

12. zaradi tatvine ali izginitve živali,

13. zaradi posledic kastracije

14. zaradi stroškov veterinarskih posegov in drugih obveznosti in dolžnosti, ki so določene v zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.

15. v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kakršnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega dejanja. Za teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to ali je dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del.

4. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja živali so lahko naslednje domače živali:

1. kopitarji (splošno): v starosti od 10 dni do izpolnjenega 18. leta, visoko vredni plemenski žrebci do 25. leta,

2. xxxxxx v starosti od 10 dni do izpolnjenega 12. leta, bikovske matere do

15. leta,

3. ovce in koze v starosti od 10 dni do izpolnjenega 8. leta,

4. prašiči v starosti od 21 dni in z najmanjšo težo 5 kg do izpolnjenega 5. leta,

(2) Zavarovanje ne krije škode na prizadeti živali, če se ob škodi ugotovi, da žival po svoji starosti ne ustreza pogojem za zavarovanje živali.

(3) Na podlagi posebnih pogojev se lahko zavarujejo tudi živali pod in nad vstopnimi in izstopnimi starostmi, navedenimi v prejšnjem odstavku, ki so v posebnem tehnološkem procesu vzreje ali pitanja kot trgovska ali klavnična zaloga.

(4) Zavarovanec mora zavarovati vse za zavarovanje sposobne živali iste vrste, ki jih ima v istem kraju. Ob sklenitvi zavarovanja mora prijaviti in v zavarovalno polico vpisati tudi vse živali te vrste, ki ne ustrezajo pogojem za zavarovanje živali. Če postanejo med trajanjem zavarovanja te živali sposobne za zavarovanje (mlade živali dosežejo vstopno starost, bolne živali ozdravijo ipd.), jih mora zavarovanec zavarovati najpozneje v 14 dneh od dneva, ko so postale sposobne za zavarovanje. Po posebnem pristanku zavarovalnice je mogoče zavarovati samo del za zavarovanje sposobnih živali, če so iste vrste z istim namenom reje.

1

(5) Pri zavarovanju živali v kooperaciji (pri kooperantih) se lahko zavarujejo tudi samo živali v kooperaciji, če je na podlagi določenih znakov mogoče nedvoumno ločiti zavarovane živali od nezavarovanih. Zavarovati je treba vse istovrstne živali v kooperaciji z istim gospodarskim namenom reje živali, ne glede na to ali so v istem kraju ali v več zavarovalnih krajih.

(6) Vso plemensko govedo mora biti zaznamovano z ušesnimi številkami.

(7) Ni mogoče zavarovati:

1. bolnih živali ali živali za katere se sumi, da imajo kužno bolezen. Kot kužne bolezni ne veljajo samo tiste, katerih prijavljanje je po veterinarskih predpisih obvezno, temveč tudi vse druge bolezni kužnega značaja,

2. izčrpane ali slepe živali, živali zaostale v rasti ter živali v slabi kondiciji,

3. živali, ki živijo v slabih higienskih razmerah,

4. z ušesnimi številkami nezaznamovano plemensko govedo.

(8) Druge vrste domačih živali, ki so v posebnem tehnološkem postopku vzreje ali pitanja se lahko zavarujejo samo po posebnih pogojih.

5. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost zavarovanih živali njihova tržna vrednost.

6. člen

ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN

(1) Zavarovanje na tuj račun sklene zavarovalec v svojem imenu in na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče. Zavarovalec mora plačevati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz zavarovalne pogodbe, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.

7. člen ZAVAROVALNI KRAJ

(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane živali na območju (Slovenije) (Evrope) v geografskem smislu, če v zavarovalni pogodbi ni dogovorjeno drugače.

(2) Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje ne velja, ko so živali na razstavi.

8. člen

XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX PRIMERA

(1) Šteje se, da je zavarovalni primer nastal v trenutku, ko je zaradi zavarovane nevarnosti, zavarovana žival poginila, bila zaklana ali ubita. Pri zavarovanju z vključitvijo stroškov zdravljenja se šteje, da je zavarovalni primer nastal tudi tedaj, ko je žival zaradi zavarovane nevarnosti zbolela ali bila poškodovana in zaradi tega zdravljena.

(2) Izjemoma se s poprejšnjim soglasjem zavarovalnice šteje, da je zavarovalni primer nastal v trenutku, ko je bila zavarovana žival oddana v zakol pooblaščenemu odkupovalcu.

9. člen UGOTOVITEV IN OCENITEV ŠKODE

(1) Nastalo škodo je treba ugotoviti takoj na kraju nastanka škode na truplu ali ostankih poginule, zaklane ali ubite živali.

(2) Nastalo škodo ugotavljajo predstavnik zavarovalnice, zavarovanec in veterinar. Ob ugotavljanju škode je potrebno ugotoviti okoliščine, v katerih je škoda nastala, zavarovalno vrednost prizadete živali, vrednost ostankov in stroške v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom.

(3) Ob poginu ali ubitju zavarovane živali zaradi nezgode se nastala škoda obračuna po zavarovalni vsoti oziroma dejanski vrednosti, če je ta nižja od zavarovalne vsote prizadete živali tik pred nezgodo, ki je bila vzrok nastanka škode, zmanjšani za vrednost uporabnih delov poginule, zaklane ali ubite živali.

(4) Ob poginu ali ubitju zavarovane živali zaradi bolezni (razen prvi porod) se nastala škoda obračuna po zavarovalni vsoti oziroma dejanski vrednosti, če je ta nižja od zavarovalne vsote prizadete živali tik pred obolenjem, ki je bilo neposredni vzrok nastanka škode, zmanjšani za 15% odbitno franšizo od zavarovalne vsote.

(5) Ob zakolu ali ubitju zavarovane živali se nastala škoda obračuna po zavarovalni vsoti oziroma dejanski vrednosti, če je ta nižja od zavarovalne vsote prizadete živali tik pred obolenjem ali nezgodo, ki je bila neposredni vzrok nastanka škode, zmanjšani za vrednost uporabnih delov poginule, zaklane ali ubite živali.

(6) Uporabni deli v sili zaklane živali se določijo po naslednji metodi:

1. najmanj 40 % zavarovalne vsote zavarovane živali

(7) Uporabni deli iz ekonomskih razlogov zaklane živali se določijo po naslednji metodi:

1. najmanj 60 % zavarovalne vsote zavarovane živali

(8) Če zavarovalno vrednost prizadete živali ugotovi veterinar, je ugotovitev praviloma podlaga za obračun škode. Kadar ugotavljata zavarovalno vrednost predstavnik zavarovalnice in zavarovanec in se pri ugotavljanju ne moreta sporazumeti, velja kot obvezna kasnejša ugotovitev veterinarja.

10. člen REŠEVALNI STROŠKI

(1) K škodi se ne prištevajo stroški prevoza poginule živali, stroški prevoza v zasilni zakol, v ekonomski zakol in prevoza na zdravljenje.

(2) K škodi se ne prištevajo stroški raztelesbe živali, zakopa živali in stroški izdaje veterinarskega poročila.

11. člen

ZAVAROVALNINA/ODŠKODNINA

(1) Če je zavarovalna vsota enaka dejanski vrednosti prizadete živali, plača zavarovalnica zavarovalno vsoto, če je zavarovalna vsota višja od dejanske vrednosti zavarovane živali, plača zavarovalnica dejansko vrednost.

(2) Če je zavarovalna vsota nižja od dejanske vrednosti in ni bilo izkupička, plača zavarovalnica škodo v višini zavarovalne vsote.

(3) Če se ob škodi ugotovi, da ima zavarovanec v zavarovalnem kraju več živali iste vrste kakor je zavarovanih ali kakor je prijavljenih, plača zavarovalnica zavarovalnino v razmerju med številom zavarovanih in številom za zavarovanje sposobnih živali.

(4) Če je dogovorjeno tudi zavarovanje stroškov zdravljenja, plača zavarovalnica stroške intervencije, stroške porabljenih zdravil in prevozne stroške.

Če je škodni rezultat v tej zavarovalni vrsti negativen, se določi soudeležba zavarovanca pri kritju stroškov zdravljenja. Plačevanje stroškov zdravljenja poteka v dogovoru med zavarovalnico in veterinarskimi službami. Soudeležba zavarovancev pri kritju stroškov zdravljenja lahko znaša do 50 % in se določa na osnovi škodnega odstotka v zavarovanju živali z zdravljenjem v preteklem letu. Pri kritju stroškov zdravljenja zavarovanih živali z zdravljenjem niso krite veterinarske intervencije (razen, če je v pogodbi drugače dogovorjeno):

- gospodarskega značaja;

- preventivne akcije proti parazitnim boleznim;

- preventivne akcije proti reprodukcijskim boleznim;

- preventivne akcije proti kužnim boleznim;

- če ni drugače v pogodbi dogovorjeno.

Zavarovalnica ima pravico omejiti število intervencij zdravljenja. Stroške zdravljenja svinjske rdečice plača zavarovalnica le v primeru, če je opravljeno zaščitno cepljenje proti tej bolezni.

(5) Nujne stroške, ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, da bi z njimi odvrnili ali zmanjšali škodo, zavarovalnica povrne v celoti.

(6) Glede na 4. odstavek 9. člena teh pogojev se pri poginu ali ubitju zaradi bolezni izplačilo zavarovalnine zniža za 15% odbitne franšize od zavarovalne vsote.

(7) Glede na 6. odstavek 9. člena teh pogojev se pri zakolih v sili izplača naslednja zavarovalnina:

1. največ do 60 % zavarovalne vsote zavarovane živali

3. 100 % zavarovalne vsote za popolno zaplembo mesa

(8) Glede na 7. odstavek 9. člena teh pogojev se pri ekonomskih zakolih izplača naslednja zavarovalnina:

1. največ do 40 % zavarovalne vsote zavarovane živali.

12. člen

NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Zavarovanec mora najkasneje v 14 dneh obvestiti zavarovalnico o vseh ukrepih z živalmi, s katerimi se povečuje nevarnost (premestitev živali v težje vzrejne ali delovne razmere, premestitev iz kraja, ki je naveden na polici, namestitev drugih živali med zavarovane živali itd.).

13. člen VARNOSTNI UKREPI

(1) Če je v kraju nevarnost živalskih kužnih bolezni, zavarovalnica lahko zahteva cepljenje živali proti tem boleznim. Zavarovanec je dolžan živali cepiti na svoje stroške in zavarovalnici predložiti veterinarsko potrdilo o cepljenju.

Za zavarovanje prašičev je pogoj, da so zaščitno cepljeni proti svinjski rdečici.

(2) Zavarovanec je dolžan izvajati zaščitne ukrepe proti kužnim, parazitarnim in reprodukcijskim boleznim, katerim je zavarovana žival izpostavljena v kraju kjer živi.

(3) Zavarovanec je dolžan pravilno ravnati z zavarovanimi živalmi, jih vzdrževati, krmiti, negovati in razumno uporabljati.

(4) Zavarovanec je dolžan izločati živali zaostale v rasti, stare in za nadaljnjo rejo neprimerne živali. Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca zahtevati gospodarsko izločanje ob sklenitvi, med trajanjem ali ob obnovi zavarovanja.

(5) Zavarovanec mora izpolnjevati dolžnosti, ki so z zavarovalno pogodbo ali predpisi določene zato, da se zmanjša nevarnost ali da se prepreči povečanje nevarnosti, ki so krite z zavarovanjem.

(6) Zavarovalnica ima pravico preveriti, če zavarovanec izpolnjuje dogovorjene in predpisane dolžnosti.

(7) Če je zavarovalnica za kršitev izvedela ob nastanku zavarovalnega primera, sme zavarovalnino zmanjšati za višino posledic kršitve dogovorjenih in predpisanih dolžnosti.

14. člen PREUREDITEV ZAVAROVANJA

(1) Pogodbeni stranki vsako leto preuredita v zavarovalni pogodbi zavarovalne vrednosti in zavarovalno vsoto glede na spremenjeno vrednost živali.

Istočasno zavarovalnica preveri nevarnostne okoliščine in glede na njihove spremembe zviša ali zniža premijo.

Ob preureditvi zavarovalnica obolele živali ne more izločiti iz zavarovanja. Pri živalih, ki so ob preureditvi zavarovanja bolne za akutnimi boleznimi, se ob cenitvi njihove vrednosti takšno obolenje ne upošteva in se žival oceni kot da je zdrava. Za živali, ki so zbolele ob podaljšanju zavarovanja, se zavarovalna vsota ne more zvišati vse dokler ne ozdravijo.

(2) Če zavarovalnica zavarovanje, ki je dogovorjeno za določen čas, podaljša še pred potekom dogovorjenega časa, zavarovalnica ne more obolele živali izločiti iz zavarovanja. Če zavarovalnica ugotovi, da so živali v slabi kondiciji ali živijo v slabih razmerah, lahko odkloni podaljšanje takega zavarovanja.

(3) V posebnih primerih, ki so določeni s temi pogoji, zavarovanje preneha ne glede na določbe prvega in drugega odstavka.

15. člen

ZAČETEK IN KONEC JAMČENJA

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje zavarovalnice za nevarnost pogina, zakola ali ubitja zavarovane živali zaradi nezgode ter stroške zdravljenja začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana.

(2) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje zavarovalnice za nevarnost pogina, zakola ali ubitja zavarovane živali zaradi bolezni začne po izteku 24. ure 30. dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku 24. ure 30. dne, ko je premija plačana.

(3) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje zavarovalnice za nevarnost pogina zakola ali ubitja zavarovane živali zaradi krvomočenja (hematuria vesicalis bovis) začne po izteku 24. ure 180. dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačan prvi obrok premije, sicer pa po izteku 24. ure 180. dne, ko je premija plačana.

(4) Če zavarovana žival do 24. ure 30. dne od dneva, ki je v zavarovalni listini naveden kot začetek zavarovanja (karenca), zboli za nekužno boleznijo in ne ozdravi do poteka tega roka, se jamčenje zavarovalnice začne ob 24. uri tistega dne, ko ta žival ozdravi, o čemer mora zavarovanec predložiti zavarovalnici veterinarsko potrdilo. Če zavarovana žival v času karence zboli za katerokoli kužno boleznijo, se karenca podaljša za vse zavarovane živali iste vrste, dokler kužna bolezen ni zatrta, kar mora zavarovanec dokazati z veterinarskim potrdilom.

(5) Določila o karenci se uporabljajo pri zavarovanju živali, ki se na novo zavarujejo, ob obnovitvi zavarovanja (skadenci) in preureditvi zavarovanja na višjo zavarovalno vsoto, za del povišane zavarovalne vsote med zavarovalno dobo.

(6) Pri dolgoročnih zavarovanjih goved in kopitarjev na skupinski način, ki so bila do tedaj zavarovana in je dogovorjena nova zavarovalna vsota ali povprečna zavarovalna vsota za območje skupinskega zavarovanja, karence pri skadenci ali spreminjanju zavarovalne vsote med zavarovalno dobo ni.

Pri individualnih zavarovanjih sklenjenih na povprečno zavarovalno vsoto, pri spreminjanju dogovorjene povprečne zavarovalne vsote med zavarovalno dobo, karence ni.

Pri zavarovanju živali na flotantni način, kjer se cena po kilogramu med letom (s pisno vlogo za naslednji mesec) lahko spreminja, karence ni.

(7) Če je pogoj za zavarovanje zaščitno cepljenje živali in ni bilo opravljeno pred začetkom zavarovanja, se karenca za to bolezen začne od dneva cepljenja.

(8) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.

(9) Zavarovalnica lahko z dodatno premijo izključi karenco.

16. člen

PLAČILO PREMIJE

(1) Prvo ali enkratno premijo je potrebno plačati ob prejemu zavarovalne listine. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se lahko zaračunavajo redne obresti od zneska premije, za katerega je dogovorjeno odlaganje plačila. Če dospeli obrok ob zapadlosti ni plačan, se zaračunajo zamudne obresti.

(2) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti.

(3) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo zneska, za katerega bi se premija odmerila višje, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

17. člen

POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem, da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

(4) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.

(5) V primeru, če zavarovalna premija ni plačana ob njeni zapadlosti, je zavarovanec dolžan zavarovalnici povrniti tudi vse stroške, povezane z izterjavo te premije.

(6) Poleg gotovinskih transakcij se kot običajen način zapiranja terjatev šteje tudi poplačilo obveznosti preko verižnih kompenzacij, asignacij, cesij in drugih sorodnih poslov.

18. člen

POVRAČILO ZAVAROVALNE PREMIJE

(1) Zavarovalnici pripada zavarovalna premija za zavarovalno leto v celoti;

1. če je zavarovana žival poginila, bila zaklana oziroma ubita ali zdravljena zaradi zavarovane nevarnosti,

2. če zavarovanje preneha pred potekom zavarovalnega leta, ker je zavarovalnica na osnovi nekega zavarovančevega dejanja zavarovanje odpovedala.

(2) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana žival poginila, bila zaklana ali ubita zaradi nezavarovane nevarnosti.

(3) Če je zavarovana žival poginila, bila zaklana ali ubita pred začetkom jamčenja, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.

(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem zavarovalne dobe, za katero je plačana zavarovalna premija, pripada zavarovalnici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamčenje.

19. člen

DOLŽNOSTI V PRIMERU NEZGODE, BOLEZNI IN PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Če zavarovana žival zboli ali se ob nezgodi poškoduje, mora zavarovanec takoj poklicati veterinarja, ravnati po njegovih navodilih in ukreniti vse potrebno, da se prepreči oziroma zmanjša škoda. V primeru, da zboli večje število zavarovanih živali, mora zavarovanec o tem obvestiti zavarovalnico. Če zavarovanec krši navedene dolžnosti, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor večja škoda je nastala zaradi tega.

(2) Zavarovanec mora zavarovalnici dostaviti vse podatke in dokaze, ki so nujno potrebni za ugotovitev vzroka in višine škode v času, ki ga določajo določila obligacijskega zakonika. Če so dostavljeni nepopolni podatki in je zavarovalnica zahtevala dopolnilne podatke, mora zavarovanec manjkajoče podatke dostaviti najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je prejel poziv.

(3) Zavarovanec praviloma sam uveljavlja zavarovalnino. V kolikor uveljavlja zavarovalnino s pomočjo zakonitega zastopnika, skrbnika, ali pooblaščenca, ga to ne odvezuje aktivnega sodelovanja v postopku. V navedenih primerih zavarovalnica ne krije stroškov zastopanja.

V spornih primerih, ko zavarovanca zastopa odvetnik, krije zavarovalnica stroške zastopanja po uspešnosti.

Zavarovalnica ni dolžna kriti stroškov zastopanja oškodovanca pri uveljavljanju materialne škode, razen:

- kadar je oškodovanec tuja fizična ali pravna oseba

- kadar je škodni primer sporen.

(4) V primerih nenadnega pogina je zavarovanec dolžan naročiti patoanatomsko raztelesbo (sekcija) in izvid predložiti zavarovalnici ob prijavi škodnega dogodka.

(5) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.

(6) Če ima zavarovanec pravico do povrnitve škode tudi iz drugega naslova (škoda, ki jo povzroči z zakonom zaščitena divjad ipd.), mora ukreniti vse potrebno, da dobi škodo povrnjeno iz tega drugega naslova.

20. člen

IZGUBA ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice po teh splošnih pogojih za zavarovanje živali, v kolikor ravna v nasprotju z določili členov 4 (6), 13 (1) (2)

(3) (4) (5) in 19 (2) teh pogojev.

21. člen IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotovijo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankama niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le kadar so ugotovitve dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka plača stroške izvedenca, ki ga je imenovala. Stroške tretjega izvedenca si stranki delita.

(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.

22. člen OMEJITEV JAMČENJA

(1) Zavarovalnica ne jamči, če je zavarovanec naklepno ali iz malomarnosti povzročil zavarovalni primer

23. člen

ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane živali zaradi obolelosti ali poškodbe zdravljene, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe

(2) Za živali, ki so ob zavarovalnem primeru poginile, bile zaklane ali ubite, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

24 člen

ODSVOJITEV ZAVAROVANIH ŽIVALI

(1) Če zavarovanec odsvoji zavarovano žival, zavarovalno razmerje preneha v trenutku, ko pridobitelj prevzame žival.

(2) Zavarovanec lahko namesto odsvojene živali zavaruje drugo žival iste vrste, če je ta sposobna za zavarovanje in je zavarovanec odsvojitev in pridobitev nove živali javil zavarovalnici. Pri zavarovanju te nove živali veljajo določila 14. člena teh pogojev. Pri zamenjavi drobnice in prašičev pitancev zavarovanec te pravice nima.

(3) Pri dedovanju ali drugem univerzalnem nasledstvu se zavarovalno razmerje ne spreminja.

25. člen

NAČIN OBVEŠČANJA IN SPREMEMBA NASLOVA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Xxxxxx, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta sprejme.

(5) Zavarovanec/zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svojega imena oziroma imena podjetja v roku 15 dni od dneva spremembe.

(6) Če je zavarovanec / zavarovalec spremenil naslov stanovanja oziroma sedeža podjetja ali svoje ime, oziroma ime podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovancu / zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova stanovanja oziroma sedeža podjetja ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime oziroma ime podjetja.

26. člen

ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.

Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.

Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.

Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.

27. člen

VELJAVNOST SPLOŠNIH IN POSEBNIH POGOJEV

(1) Posebni pogoji zavarovanja veljajo vedno skupaj s splošnimi pogoji zavarovanja.

(2) Splošni pogoji zavarovanja veljajo le, če niso v nasprotju s posebnimi pogoji pri posameznih vrstah zavarovanj.

28. člen UPORABA ZAKONA

(1) Za odnose med zavarovalnico, zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se upoštevajo določbe Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.

29. člen

PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.

(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.

30. člen PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

31. člen

INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).

4