SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI AO-18
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI AO-18
UVODNE DOLOČBE
V teh pogojih pomeni:
zavarovalec: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; zavarovanec: oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; sozavarovane osebe: osebe, na katere se razširja zavarovalno kritje;
zavarovalni primer: dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje odškodninskih zahtevkov oškodovanca;
xxxxxxxxxxx vsota: vsota, do katere je zavarovan premoženjski interes; premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi; polica: listina o zavarovalni pogodbi.
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti v polici navedenega vozila prišlo do:
1) smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja neke osebe (škoda zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja);
2) uničenja ali poškodovanja stvari (škoda zaradi uničenja in poškodovanja stvari).
(2) Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom (uporabnik, voznik, sprevodnik, spremljevalec in podobno), kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika - sozavarovane osebe.
(3) Z zavarovanjem motornega vozila je krita tudi škoda, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z njim in potem, ko ločena od vlečnega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo. Za škodo, ki jo povzroči priklopno vozilo, dokler je speto z motornim vozilom in potem, ko ločeno od motornega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim, oškodovancu solidarno odgovarjata lastnik motornega vozila in priklopnega vozila. Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode od odgo- vornostne zavarovalnice motornega ali priklopnega vozila.
(4) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poško- dovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka. Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu in objavo ministra, pristojnega za finance.
2. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki po pogodbi ali po posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;
3) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
4) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;
5) oškodovancev, ki jim je škoda nastala:
– zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost ali pri vadbenih vožnjah;
– zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;
– zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek;
– v času uporabe delovnega vozila, ko vozilo opravlja delovno funkcijo in pri tem ni udeležen v prometu.
(2) Če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica:
1) pravico, od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi povečane nevarnosti morala biti plačana;
2) pravico, od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine, z zamudnimi obrestmi in stroški po določbi prejšnje točke tudi takrat, kadar je prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije.
Za povečano nevarnost se skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti šteje posest in uporaba vozila:
a) pri sodelovanju na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih tekmovanjih za katere niso bila izdana uradna dovoljenja,
b) v zakupu ali v najemu,
c) za taksi službo,
d) za rent-a-car,
e) med testiranjem,
f) med moto skiringom,
g) pri prevozu nevarnih snovi,
h) pri prevozu drugega poškodovanega vozila,
i) v lasti pravne osebe,
j) ki ga vozi voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj šteto od dneva pridobitve veljavnega vozniškega dovoljenja ali ki ga vozi voznik, ki v skladu z zakonskimi predpisi lahko upravlja vozilo skupaj s spremljevalcem (vožnja s spremljevalcem),
k) ki ga vozi voznik, ki sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
l) ki ga vozi voznik iz regije (geografskega območja) stalnega bivališča, za katero je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
m) ki glede na leto proizvodnje vozila sodi v starostni razred za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
n) ki sodi v premijsko skupino vozil, za katero je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
o) določenega proizvajalca vozil (znamka vozila), za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
p) določenega modela vozila, za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija,
r) določenega tipa vozila, za katerega je po premijskem sistemu določena dodatna premija.
(3) Če je s premijskim sistemom za zmanjšano nevarnost določeno znižanje premije in se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da okoliščine uporabe vozila ne ustrezajo določilom o zmanjšani nevarnosti in posebnih okoliščinah v premijskem sistemu, ima zavarovalnica
pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški, v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.
Za zmanjšano nevarnost se skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti šteje posest in uporaba vozila:
a) katerega lastnik je invalid oziroma ga vozi voznik za prevoze invalida, ki je lastnik vozila,
b) ki ga vozi zavarovanec z določenim številom let vozniških izkušenj, kot je to določeno v premijskem sistemu,
c) ki ga vozi zavarovanec, ki v enem letu z vozilom prevozi določeno število kilometrov, kot je to določeno v premijskem sistemu;
d) ki ga vozi zavarovalec oziroma zavarovanec, ki je v času dveh let pred sklenitvijo tega zavarovanja imel sklenjeno zavarovanje avtomo- bilske odgovornosti in v tem času ni povzročil škode kot je to določeno v premijskem sistemu. Šteje se, da zavarovanec ni povzročil škode, če ni povzročil prometne nesreče zaradi katere bi oškodovanec imel pravico zahtevati povrnitev škode od odgovornostne zavarovalnice. Znižanje premije zaradi brezškodnega dogajanja velja do prijavljene prve škode.
3. člen - IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:
1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:
a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več alkohola kot je to določeno v Zakonu o pravilih cestnega prometa veljavnem v času nastanka škodnega dogodka, ali če se ne glede na količino alkohola v organizmu ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. Vozniki, ki skladno z določili citiranega zakona ne smejo imeti alkohola v organizmu, izgubijo zavarovalne pravice, če kršijo ta določila;
b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);
c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali uživa alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v organizmu, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče.
Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:
d) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psi- hoaktivne snovi ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče;
e) če se po prometni nesreči izmakne ali odkloni preiskavo oziroma možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.
5) če je voznik škodo povzročil namenoma;
6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja ali se pri njegovi uporabi niso upoštevali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila;
7) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prejšnjih določbah tega člena:
1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:
a) da ni kriv za obstajanje okoliščin iz 2., 6. in 7. točke (1) odstavka tega člena;
b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,
2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 1), 2), 3), 4) in 6) točke (1) odstavka tega člena (deljena odgovornost) in so mu te okoliščine morale biti znane, če ta del škode zavarovalnica izplača, čeprav je oško- dovančev zahtevek v tem delu neutemeljen.
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po (1) odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačil skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. V primeru iz 5. točke (1) odstavka tega člena pa lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.
4. člen - OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA
(1) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(2) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovalnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Zato ji mora dati samo resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.
(3) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava, ali če je vložena obtožnica, ali če je izdana odločba v upravno-kazenskem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi ji je zavarovalni primer že prijavil.
(4) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali je proti njemu vložena odškodninska tožba, ali premoženjsko-pravni zahtevek v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.
(5) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen, da bi zahtevke zavrnil, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(7) Kršitev teh obveznosti ima za posledico zmanjšanje dajatev zavarovalnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.
5. člen - OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica je dolžna ob sklenitvi zavarovanja zavarovalcu izročiti veljavne zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
(2) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, določenih s predpisi odškodninskega prava ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zavarovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima proti zavarovancu, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali njen preostanek.
(3) Zavarovalnica je pooblaščena, da v imenu zavarovanca daje vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne glede povračila škode ali obrambe pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.
(4) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zavarovalnica samo v primeru, če je izrecno pristala na zagovornika in se zavezala k povračilu stroškov.
(5) Stroške pravdnega postopka zavarovalnica povrne, če se je zavarovanec pravdal s soglasjem zavarovalnice, ali če je zavarovanca zastopala oseba, ki jo je določila zavarovalnica. Ti stroški se povrnejo v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.
(6) Zavarovalnica postane prosta obveznosti do zavarovanca iz prejšnjih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto oziroma njen preostanek.
6. člen - OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije in držav, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma območju držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) ter območju ostalih držav.
(2) Zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v državah, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) do višine najnižjih pred- pisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih z zavarovalno pogodbo. Če pa so pogodbene vsote višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, prevzema zavarovalnica obveznost do teh višjih vsot.
(3) V vseh ostalih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji in v okviru pred- pisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Republike Slovenije.
(4) Za vozila s tujo registracijo, za katera je sklenjeno mejno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po teh zavarovalnih pogojih, velja zavarovanje samo na območju Republike Slovenije ter na območju držav Evropskega gospodarskega prostora in Švici. V teh državah zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v skladu z določili drugega odstavka tega člena. Mednarodne zelene karte v zvezi s tem zavarovanjem ni mogoče izdati.
7. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno, in če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja ni bila vročena zavarovalčeva izjava, da ne pristane na takšno podaljšanje. Če pride v respiro roku do zava- rovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.
(4) Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, obveznost zavarovalnice preneha ob 24. uri dneva, ko novi lastnik vozila sklene zava- rovalno pogodbo za to vozilo. Obveznost zavarovalnice pa preneha prej, če je pred tem časom že začela učinkovati nova zavarovalna pogodba.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
8. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJENA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA
(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva na enega izmed načinov:
– za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod ali
– za skupino 11 ali več vozil v odvisnosti od razmerja med likvidiranimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo, če je to posebej dogovorjeno.
(2) Prijavljena škoda je odškodninski zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.
(3) Prvi način pri določanju zavarovalne premije na podlagi števila prijavljenih škod se uporablja pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč tudi pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem letu.
(4) Če se zavarovalec, ki zavaruje hkrati najmanj 11 vozil katerekoli vrste na katerikoli način za katerikoli obseg, odločil za drugi način prilagajanja zavarovalne premije škodnemu dogajanju, se določi zavarovalna premija za vsa ta vozila upoštevajoč tudi razmerje med likvidiranimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih.
(5) Razmerje med likvidiranimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo po predhodnem odstavku se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija likvidiranih odškodnin in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom, za katerega se ugotavlja bonus oziroma malus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi rasti cen na malo v razdobju od 1. 10. Vsakega prejšnjega leta do 1. 10. zadnjega opazovanega leta.
9. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD
(1) Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode, oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustre- zni premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati. Izhodiščna zavarovalna premija je zavarovalna premija, ki je s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti določena za zavarovanje vozila določene vrste, tehničnih lastnosti ter višine kritnih obveznosti.
(2) Premijski razredi in odstotki izhodiščne zavarovalne premije so:
Premijski razred Odstotki izhodiščne
zavarovalne premije
Premijski razred Odstotki izhodiščne
zavarovalne premije
1 | 50 |
2 | 50 |
3 | 50 |
4 | 50 |
5 | 55 |
6 | 60 |
7 | 65 |
8 | 70 |
9 | 75 |
10 | 80 |
11 | 85 |
12 | 90 |
13 | 95 |
14 | 100 |
15 | 110 |
16 | 120 |
17 | 135 |
18 | 150 |
19 | 170 |
20 | 200 |
(3) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja takole:
1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil za vozilo prvič in zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;
2) vsako zavarovalno leto brez prijavljenega zavarovalnega primera za vozilo iste vrste omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
3) zadnjih pet zaporednih let pred sklepanjem zavarovanja brez prijavljenega zavarovalnega primera in hkrati uvrščenost v preteklem zavaroval- nem obdobju v premijski razred z bonusom vsaj 50% za vozilo iste vrste omogoča uvrstitev v premijski razred 1 v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
4) vsak prijavljen zavarovalni primer v preteklem zavarovalnem obdobju s premijskim razredom višjim od 1 z vozilom iste vrste ima za posle- dico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus), s tem da se pri tem upošteva največ štiri prijavljene zavarovalne primere v istem zavarovalnem obdobju;
5) največ dva prijavljena zavarovalna primera v preteklem zavarovalnem obdobju s premijskim razredom 1 z vozilom iste vrste in istočasno
največ trije prijavljeni zavarovalni primeri v zadnjih dveh zaporednih zavarovalnih obdobjih s premijskim razredom 1 določenim v preteklem zavarovalnem obdobju z vozilom iste vrste nimajo za posledico razvrstitev v višje premijske razrede v naslednjem zavarovalnem letu;
6) več kot dva prijavljena zavarovalna primera v preteklem zavarovalnem obdobju s premijskim razredom 1 z vozilom iste vrste ali več kot trije prijavljeni zavarovalni primeri v zadnjih dveh zaporednih zavarovalnih obdobjih s premijskim razredom 1 določenim v preteklem zavarovalnem obdobju z vozilom iste vrste imajo za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus) za vsak prijavljen zavarovalni primer v preteklem zavarovalnem obdobju, s tem da se pri tem upošteva največ štiri prijavljene zavarovalne primere v istem zavarovalnem obdobju;
7) pri zavarovanju vsakega kakršnegakoli naslednjega vozila se zavarovalna premija določi enako kot za novo zavarovanje;
8) razvrščanje do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede po teh zavarovalnih pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega odstotka obračunane izhodiščne zavarovalne premije za zadnje zavarovalno obdobje in škodnega poteka v tem obdobju;
9) pri zadnjem zavarovalnem obdobju se za razvrstitev en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu upošteva zadnji pridobljen premijski razred v zavarovalnem obdobju.
10. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI RAZMERJA MED LIKVIDIRANIMI ŠKODAMI IN PLAČANO ZAVAROVALNO PREMIJO
Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva razmerje med likvidiranimi škodami in plačano premijo, se zavarovalna premija določi takole:
– zavarovancu, pri katerem je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo manj kot 68,0 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zniža (bonus) v višini polovice razlike med 68,0 % in v odstotku izraženega doseženega razmerja;
– zavarovanec, ki v preteklih treh letih ni imel likvidirane škode, ima pravico do 50 % bonusa;
– zavarovancu, pri katerem je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo več kot 93,5 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zviša (malus) v odstotku, ki je enak polovici razlike med doseženim razmerjem in 93,5 % s tem, da zvišanje ne more znašati več kot 85,0 %.
11. člen - OSTALE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU
(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo še naslednje določbe:
1) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enega leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;
2) če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali drugo vozilo iste vrste pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dalj kot 3 leta, ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda;
3) če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni prijavljena tudi v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dalj kot 3 leta;
4) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus). Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste;
5) bonus oziroma malus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v 3. letih;
6) zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premijski razred na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod. Če zavarovanec tega potrdila ne predloži, se ga razvrsti v 14. premijski razred;
7) zavarovanec lahko odkupi posledice prve škode pri čemer mora biti v zavarovalni pogodbi tako zavarovanje izrecno dogovorjeno. Pri zavarovanju posledic odkupa prve škode veljajo naslednja določila:
a) zavarovanje po tej točki je možno, skladno s premijskim sistemom, skleniti skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti oziroma z zavarovanjem voznika motornega vozila zaradi telesnih poškodb;
b) zavarovanje se lahko sklene za vozila iz vseh premijskih skupin vozil kot navedeno v premijskem sistemu, razen za tuja vozila sprejeta v popravilo oziroma v delavnico;
c) zavarovanje se lahko sklene za zavarovanca, ne glede na to v katerem premijskem razredu se nahaja;
d) z zavarovanjem se zavaruje izguba bonusa za primer prve škode v enem zavarovalnem obdobju, kar pomeni, da se zavarovanca razvrsti v višji premijski razred šele pri naslednjih škodah;
e) če je v zavarovalni pogodbi prijavljena ena škoda, se pri obnovi zavarovanja po pogodbi kjer je dogovorjeno zavarovanje izgube bonusa oziroma pri prenosu bonusa s pogodbe kjer je dogovorjeno zavarovanje izgube bonusa, upošteva premijski razred kot da škode ni bilo. Na spremembo premijskega razreda tako vpliva šele druga škoda, ki se šteje kot prva ter vse nadaljnje škode v istem zavarovalnem obdobju;
f) višina premije za zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi je odvisna od premijskega razreda pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti v katerega je zavarovanec razvrščen ob sklepanju zavarovanja skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
(2) Za določanje zavarovalne premije na podlagi razmerja med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo veljajo še tele določbe:
1) bonus oziroma malus se po teh pogojih obračunava tudi za vozila, ki jih zavarovanec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;
2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve zavarovalne pogodbe se zavarovalcu obračuna bonus oziroma malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanj. Če je prekinitev trajala več kot dve leti, se obračuna premija brez bonusa in malusa;
3) kadar zavarovalnica nima na voljo podatkov o škodah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarovanec prej ni bil zavarovan v dovolj dolgem razdobju, se za ugotavljanje bonusa in malusa uporabijo razpoložljivi podatki za dve oziroma samo za eno koledarsko leto; 4) določbe o določanju zavarovalne premije z upoštevanjem razmerja med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo se uporabljajo le pri zavarovalcih, ki imajo ob koncu preteklega koledarskega leta zavarovanih 11 ali več vozil.
(3) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku treh let likvidirana brez izplačila odškodnine ali je celotni izplačani znesek povrnjen zaradi izgube zavarovalnih pravic v postavljenem roku (brez zamude) oziroma regresiran iz kakršnega koli drugega naslova, kakor tudi če zavarovanec sam povrne škodo, škodo povzroči nepooblaščen voznik, za čigar ravnanje ni odgovoren zavarovanec in ni član ožje družine oziroma če škoda z zavarovanim vozilom nastane v času mobilizacije ali zasega oblasti v mirodobnem času.
(4) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico zahtevati ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije, če se po sklenitvi zavaro- valne pogodbe ugotovi, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o številu prijavljenih škod oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo oziroma da pri obračunu niso upoštevani utemeljeni odškodninski zahtevki.
12. člen -PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Prvo in enkratno zavarovalno premijo plača zavarovalec ob prejemu police, vsako naslednjo premijo pa do prvega dneva vsakega zavarovalnega obdobja.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija skladno z navodili o plačevanju premije plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Kot odložen obrok premije se šteje tudi plačilo s čeki, ki niso takoj unovčljivi. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu lahko zaračunajo zamudne obresti.
(3) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na lastno tveganje in svoje stroške.
(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja kot dan plačila premije tisti dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti ali banki.
(5) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne
premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zava- rovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(6) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz petega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz petega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(7) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz petega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije in v skladu s šestim odstav- kom tega člena zavarovalnica zavarovalne pogodbe ni odpovedala, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.
13. člen - PRENEHANJE ZAVAROVANJA IN VRAČILO PREMIJE
(1) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja vozila, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavaro- valnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera.
(2) Vračilo premije na zahtevo zavarovalca se lahko opravi na podlagi dokazil o izpolnitvi pogojev za vračilo premije.
(3) Ne glede na razlog za prenehanje zavarovalne pogodbe ima zavarovalec pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera.
(4) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno obdobje v celoti, če je bila zaradi zavarovane nevarnosti zavarovalnina izplačana ali je zava- rovalnina rezervirana oziroma je škoda v postopku likvidacije.
(5) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi neplačevanja premije pred dnem, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja, pripada zavarovalnici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. Pri tem se upoštevajo tudi določila prejšnjih odstavkov tega člena.
(6) Vračilo premije v vseh primerih je zmanjšano za običajne administrativne stroške, določene s cenikom zavarovalnice, ki nastanejo pri postopku vračila premije.
(7) Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da v 14 dneh obvesti zavarovalnico, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.
14. člen - PISNA OBLIKA IN STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNO POLICO
(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki. z izjemo obvestila zavarovalnice po
16. členu teh pogojev.
(3) Če se zavarovalcu oziroma zavarovancu na njegovo zahtevo izda dvojnik zavarovalne police ali potrdilo o bonusu in škodnem dogajanju, je zava- rovalec dolžan plačati administrativne stroške, določene s cenikom zavarovalnice, ki nastanejo pri obdelavi zahtevka za izdajo takega dokumenta.
15. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu poli(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno).
(2) Če zavarovalec v roku 30 dni od dneva obvestila ne odpove zavarovalne pogodbe, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski sistem uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec odpove zavarovalno pogodbo, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
16. člen - VROČANJE POŠILJK S STRANI ZAVAROVALNICE TER SPREMEMBA NASLOVA IN DRUGIH PODATKOV
(1) Zavarovalnica pisna obvestila zavarovalcu (tudi zavarovancu) pošilja na naslov, ki ga navede ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena in priimka ali naslova oziroma naziva podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.
(3) V primeru, da poskus vročitve pošiljke s priporočeno poštno pošiljko na naslov, ki ga je zavarovalec navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe oziroma na naslov, ki ga je zavarovalec zavarovalnici sporočil tekom trajanja zavarovalne pogodbe, ali na naslov stalnega prebivališča zavarovalca kot je naveden v Centralnem registru prebivalstva oziroma na poslovni naslov firme kot je naveden v Poslovnem registru Republike Slovenije, ni bil uspešen (npr. ker zavarovalec ni prevzel poštne pošiljke oziroma je odklonil njen sprejem), šteje, da je bila pošiljka vročena s potekom 15-dnev- nega roka, v katerem bi lahko zavarovalec priporočeno poštno pošiljko prevzel na pošti. Zavarovalec mora zavarovalnico takoj, ko izve za fikcijo vročitve pošiljke obvestiti, da pošiljke ni mogel prevzeti iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani. V tem primeru šteje, da mu je bila pošiljka vročena, ko zavarovalnica prejme njegov pisni ugovor, v katerem zavarovalec pojasni vse okoliščine primera in priloži dokaze, ki opravičujejo dejstvo, da priporočene pošiljke ni prevzel v danem 15-dnevnem roku in da tega ni mogel storiti nihče drug po njegovem pisnem pooblastilu.
(4) V prejšnjem odstavku navedena pravna fikcija uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
17. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalnica osebne podatke obdeluje za izvrševanje namenov, določenih z zakonom, ki ureja področje zavarovalništva, ter v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Na podlagi izrecno in nedvoumno izražene privolitve lahko zavarovalnica osebne podatke obdeluje tudi z namenom nepo- srednega trženja na podlagi oblikovanih profilov, z namenom obveščanja o novostih in ugodnostih Generali kluba, koristnih vsebinah, posebnih akcijah in ekskluzivnih ugodnostih, kot tudi za anketiranje oziroma merjenje zadovoljstva s ciljem izboljšanja storitev in produktov. Osebni podatki se obdelujejo z avtomatiziranimi sredstvi, kar vključuje tudi profiliranje, ob upoštevanju pravila minimalnega nabora osebnih podatkov in skladno z določili zakona, ki ureja področje zavarovalništva, področje varstva osebnih podatkov, ter z določili Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (t.i. Splošna uredba o varstvu podatkov).
(2) Osebne podatke, pridobljene za izvajanje zakonskih namenov, lahko obdelujejo tudi družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega zastopanja ali posredovanja ter pogodbe o obdelavi osebnih podatkov, posreduje pa se lahko v obdelavo tudi družbam Skupine GENERALI in drugim zavarovalnicam in pozavarovalnicam ter svojim oziroma njihovim pooblaščencem za namene ocenitve nevarnosti, likvidacije in plačila zavarovalnine, sozavarovanja in pozavarovanja za pogajanja pred sklenitvijo ter za sklepanje in izvajanje zavarovalne pogodbe.
(3) Zavarovalnica osebne podatke hrani do izteka roka hrambe, ki ga določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva, oziroma do preklica. Privolitev za obdelavo osebnih podatkov lahko posameznik kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno pisno prekliče oziroma pisno zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev, prenos ter izbris osebnih podatkov. Zahtevo je potrebno pisno nasloviti na pooblaščenca zavarovalnice za varstvo osebnih podatkov na naslov: GENERALI d.d., Xxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, z oznako “za pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov”, ali preko elektronske pošte na e-naslov: xxxxxxxxxxxx-xx.xx@xxxxxxxx.xxx, kamor se pošlje tudi morebitni ugovor zoper obdelavo osebnih podat- kov. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem. Posameznik, čigar zahteva je bila zavrnjena, lahko pri Informacijskem pooblaščencu vloži pritožbo. Zavarovalnica bo vsak prejeti zahtevek obravnavala in nanj odgovorila v razumnem roku skladno z zakonskimi zahtevami. Zavarovalnica ima sprejeto Politiko zasebnosti, ki je dostopna na xxx.xxxxxxxx.xx.
(4) Zavarovalec s podpisom pogodbe potrjuje, da je prebral in v celoti razumel vsebino zgornjega pravnega obvestila ter da je seznanjen s Politiko zasebnosti GENERALI zavarovalnice d.d. Ljubljana.
18. člen - IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev in postopke zavarovalnice je dovoljena pritožba v skladu s pravilnikom o notranjem postopku za reševanje pritožb v zavarovalnici.
(2) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo o pritožbi v notranjem pritožbenem postopku zavarovalnice ali če zavarovalnica o pritožbi ne odloči v 30 dneh po prejemu, ima stranka možnost vložiti pritožbo na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, vložiti tožbo pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ali pa s pobudo začeti mediacijski postopek pri Mediacijskem centru pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, ki ga GENERALI d.d. priznava tudi kot pri- stojnega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov po postopku in na način, ki ga določa Pravilnik o postopku mediacij v domačih in čezmejnih potrošniških sporih (kontaktni podatki v zadevah potrošniških sporov: e-naslov xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, telefonska številka 00386 1 3009381, spletna stran xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/xxxxxxxxxx-xxxxxxxxx-xxxxxxxxxxxx-xxxxxx).
(3) Za morebitne sodne spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in GENERALI d.d., je lahko po predhodnem pisnem dogovoru pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporablja slovensko pravo.
19. člen - PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja oblju- bi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
20. člen - PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
(1) Zavarovalec je seznanjen s tem, da sta lahko sklenitev in/ali izvajanje zavarovalne pogodbe predmet urejanja predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v zvezi s čimer:
1) je zavarovalec dolžan zavarovalnici na njen poziv predložiti morebitne nadaljnje podatke (npr. o izvoru sredstev in premoženja, ki so/bodo predmet transakcij v zvezi z zavarovalno pogodbo);
2) lahko nastanejo pravne posledice glede veljavnosti zavarovalne pogodbe, zavarovalnega kritja in izplačila odškodnine.
(2) Zavarovalnica ni odgovorna za škodo, ki bi nastala zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovalne pogodbe zaradi izvajanja prej nave- denih predpisov.
21. člen - OMEJITVENA IN IZKLJUČITVENA KLAVZULA ZARADI SANKCIJ, KONTROL IZVOZA IN/ALI UPORABE MENJALNIH TEČAJEV
Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi, ne glede na določila zavarovalne pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnim koli sankci- jam, prepovedim, omejitvam, kontrolam izvoza in/ali uporabe menjalnih tečajev na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske unije, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Republike Slovenije ali predpisov katere koli jurisdikcije, ki velja za zavarovalnico.
22. člen - INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice - xxx.xxxxxxxx.xx.
LEGENDA SIMBOLOV
Kaj je zavarovano?
Kaj ni zavarovano?
Xxx je kritje omejeno?
Kje velja zavarovanje?
Kakšne so
moje obveznosti?
Kdaj in kako plačam?
Kdaj zavarovanje začne in kdaj neha veljati?
Kako lahko odstopim od pogodbe?
Pogoji z oznako AO-18 se uporabljajo od 5.11.2018 dalje.
GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.