PRIPOMBE POSAMEZNIH OBČIN

K PEDLOGU ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA REGIJSKI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI NOVA GORICA D.O.O.

1. PRIPOMBE OBČINE AJDOVŠČINA

1.1. Preambula odloka

V preambuli odloka:

- podlaga za sprejem odloka o ustanovitvi javnega podjetja je le 25. člen ZGJS, ne pa tudi 28. člen, zato ga je potrebno črtati,

- potrebno je navesti člen ZGD-1, ki je podlaga za sprejem tega odloka, in sicer je to 473. člen,

- Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih ni podlaga za sprejem tega odloka – podlaga je le tisti predpis, ki direktno določa, da lokalna skupnost (ustanoviteljica) ustanovi javno podjetje (družbo), ne pa tudi predpisi, ki urejajo izvajanje same dejavnosti (javne službe),

- potrebno je vpisati člene statutov ustanoviteljic, ki posameznemu občinskemu svetu daje pristojnost za sprejem tega odloka (za Občino Ajdovščina je to 16. člen statuta),

- pri vseh navajanjih objav je potrebno pisati letnico objav enotno – ali povsod s celo številko (npr. 2007) ali povsod skrajšano številko (npr. 07).

Pripomba se upošteva.

1.2. K 1. členu

1. členu se črta »(1)« - če je samo en odstavek, označitev odstavka ni potrebna.

Pripomba se upošteva.

1.3. K 3. členu

Dikcija 3. člena je pomanjkljiva, ker 28. člen v zvezi z ustanovitvijo skupnega organa govori ne le, da je ta organ ustanovljen za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, ampak tudi za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb. Poleg tega je treba organ poimenovati že v tem členu (Svet ustanoviteljic), ker se v nadaljevanju odloka pojavlja to ime v 9., 18., 22. in 26. členu, in se ne ve točno, kaj pomeni. Njegova navedba šele v 28. členu je s stališča pravilne nomotehnične zgradbe predpisa prepozna. Zato bi se moral 3. člen glasiti:

»S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanovijo skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki se imenuje Svet ustanoviteljic«.

Pripomba se upošteva.

1.4. K 9. členu, tretji odstavek

- Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi:

Javno podjetje lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanoviteljic. Pri spremembi ali razširitvi dejavnosti je potrebno določiti, kdo jo sprejme in na kakšen način. Omejevanje predlagateljev ni smiselno.

- Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi:

Javno podjetje ne sme prenesti izvajanja gospodarske javne službe na drugo osebo.

ZGJS prenos izvajanja gospodarske javne službe dovoljuje le v primeru prenosa koncesije, z dovoljenjem koncedenta. V primeru izvajanja javne službe v javnem podjetju pa ta možnost ni predvidena, zato je takšen prenos nedovoljen.

Pripomba se upošteva.

1.5. K 10. členu

Se spremeni, tako da se glasi:

(drugi posli)

Javno podjetje lahko opravlja tudi druge posle, potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

Predlagana dikcija je napačna, ker govori o opravljanju drugih dejavnosti, namesto da bi govorila o opravljanju drugih poslov. Vse dejavnosti družbe so določene z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in morajo biti določene v odloku, kar pomeni tudi, da je za vsako spremembo potrebna sprememba odloka, oz. soglasje ustanoviteljic. Zato ni dopustno, da bi družba opravljala še druge dejavnosti, ki niso določene z odlokom.

Družbe smejo torej v skladu s 3. odst. 6.čl. ZGD-1 opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi. Ne glede na to pa 4. odst. 6. čl. ZGD-1 določa, da sme družba opravljati tudi vse posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Gre za opravljanje posameznih poslov, ki neposredno ne štejejo v dejavnost, ker jih družba opravlja kot pomožne posle v zvezi z dejavnostjo (npr. posli nakupa in prodaje osnovnih sredstev, posli v zvezi z zadovoljevanjem potreb delavcev npr. prehrane, oddajanje nepotrebnih poslovnih prostorov v najem, ipd.).

Pripomba se upošteva.

1.6. K 11. členu

Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi:

Javno podjetje opravlja na območju občin ustanoviteljic lokalne gospodarske javne službe, ki jih s svojimi akti določijo ustanoviteljice.

Dodati je treba nov odstavek, ki natančneje določa vsebino izvajanja javne službe, ker ta vsebina ni nikjer natančneje dorečena.

Pripomba se delno upošteva.

Opravljanje dejavnosti izhaja že 1. člena tega odloka, pripomba se bo upoštevala na ta način, da se bo 1. člen odloka dopolnil. Doda se: - na območju občin ustanoviteljev-.

1.7. K 13. členu, drugi odstavek

Črta se drugi odstavek, ki se glasi:

Javno podjetje pokriva izgubo, ki nastane pri poslovanju javnega podjetja, v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe.

2. odstavek 13. člena je nepotreben, ker že 5. člen določa, da se za vprašanja glede poslovanja javnega podjetja, ki niso urejena s tem odlokom, uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe. Bolje je, če sta določena oba zakona, glede na to, da gre za javno podjetje in so zato možne izjeme glede na ZGD.

Pripomba se upošteva

1.8. K 14. členu

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Ustanoviteljice se zavežejo dati javnemu podjetju v poslovni najem sredstva javne infrastrukture, to je objekte in naprave za izvajanje storitev javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Način opravljanja gospodarske javne službe ter vrsto in obseg sredstev javne infrastrukture iz prejšnjega stavka ustanoviteljice določijo z odlokom, s katerim prenesejo javnemu podjetju izvajanje lokalne gospodarske javne službe ter s pogodbo o oddaji javne infrastrukture v najem.

Oblika, s katero občina prenese svojo javno infrastrukturo javnemu podjetju zaradi izvajanja javne službe, je po veljavnih predpisih poslovni najem. Zato je nepotrebno določati še dodatne oblike, kot so npr. posest in uporaba, ker je že s pojmom poslovni najem natančno opredeljena vsebina prenosa. Zato je v prvem stavku potrebno črtati besedi: posest in uporaba. Glede na to, da ni v odloku nikjer določeno, katero infrastrukturo bodo ustanoviteljice dale javnemu podjetju v najem za izvajanje gospodarske javne službe, je potrebno dodati določbo v zvezi s tem.

Pripomba se upošteva

1.9. K 18. členu

Celoten člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Ustanoviteljice sprejmejo sklepe na skupščini. Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na sklic skupščine in glasovanje na skupščini, se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.

(2) Ustanoviteljice na skupščini odločajo o:

- sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička,

- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,

- vračanju naknadnih vplačil,

- delitvi in prenehanju poslovnih deležev,

- imenovanju ali odpoklicu direktorja javnega podjetja,

- ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja javnega podjetja,

- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca,

- uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju,

- zastopanju javnega podjetja v sodnih postopkih proti direktorju, in

- drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba.

28. čl. ZGJS določa, da se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oz. gospodarskih družb, če z ZGJS ali drugim zakonom niso urejena drugače.

Glede na to, da ta vprašanja niso urejena drugače z drugim zakonom, se uporablja ZGD-1 – 505. in 508. člen, ki ureja odločanje družbenikov na skupščini. Ni zakonske podlage za določanje nalog skupščine v odloku, ki niso identične nalogam iz 505. čl. ZGD-1.

Pripomba se delno upošteva.

1.10. K 20. členu

1. in 2. odstavek 20. člena se spremenita tako, da se glasita:

(1) Skupščina veljavno odloča, če je navzočih toliko ustanoviteljic, da imajo večino glasov.

(2) Skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače.

Za sklepčnost skupščine sta določena dva pogoja: prisotna večina glasov ustanoviteljic in navzočnost vsaj polovice članov, kar je v nasprotju s 510. čl. ZGD-1, ki kot pogoj za sklepčnost določa samo prisotnost večine glasov družbenikov. Zakon ali družbena pogodba lahko določita, kdaj skupščina odloča drugače kot z večino oddanih glasov, zato je določbo potrebno dopolniti.

Pripomba se upošteva.

1.11. K 23. člen drugi odstavek

V 2. odstavku 23. člena se črta beseda »prejšnjega«, ker gre za mandat sedanjega direktorja.

Pripomba se upošteva.

1.12. K 26. členu

Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:

Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo v individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo direktor sklene s predsednikom skupščine. Predlog pogodbe mora predhodno potrditi skupščina.

Za obravnavanje pogodbe z direktorjem na Svetu ustanoviteljic ni podlage iz dveh razlogov:

- pogodbo sklepajo z direktorjem družbeniki, običajno je to predsednik skupščine, ki pa mora imeti za to posebno pooblastilo drugih družbenikov. Zato mora to pogodbo predhodno potrditi skupščina družbe.

- Svet ustanoviteljic se na podlagi 61. čl. ZLS ustanovi za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega podjetja ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb. Sklepanje pogodbe z direktorjem ne spada v nobeno od teh nalog.

Pripomba se upošteva.

1.13. K 27. členu

Na koncu besedila se doda nov stavek, ki se glasi:

Direktor je dolžan občinskim svetom ustanoviteljic posredovati v seznanitev in obravnavo letno poslovno poročilo in zaključni račun.

Ker je bila z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb (Uradni list RS št. 38/2010) razveljavljena določba tretje alineje 26. člena ZGJS, ki je določala ustanoviteljsko pravico občin ustanoviteljic, da sprejemajo poslovno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja, je potrebno direktorja zavezati, da bo te akte posredoval občinskim svetom ustanoviteljic, da se bodo lahko seznanile z rezultati poslovanja javnega podjetja.

Pripomba se upošteva.

1.14. K 31. členu

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če je na seji prisotnih najmanj tri četrtine vseh članov.

(2) Pri glasovanju ima vsak član Sveta ustanoviteljic en glas.

(3) Za sprejem odločitve mora glasovati najmanj dve tretjini vseh članov Sveta ustanoviteljic, razen za sprejem odločitve glede potrditve cen oziroma tarif za uporabo javnih dobrin, za katero mora glasovati najmanj tri četrtine vseh članov Sveta ustanoviteljic.

Po ZGJS lastniška struktura ne vpliva na pravice ustanoviteljic pri izvrševanju ustanoviteljskih pravic, zato določba predlaganega 2. odstavka 31. člena ni v skladu z zakonom.

Do situacije, ko bi odločitev Sveta ustanoviteljic lahko povzročila nepopravljivo škodo okolju in zdravju ljudi ne more priti, saj je poslovanje javnega podjetja omejeno s predpisi, ki določajo vrste in način odlaganja odpadkov, pa tudi javno podjetje samo ima pravico zavrniti odpadke, za obdelavo katerih ni registrirano ali za katere meni, da ne spadajo na to odlagališče. Zato urejanja takšnih situacij ni potrebno določati z odlokom. Ker gre pri izvrševanju ustanoviteljskih pravic za pomembne pravice občin, ki bi morale biti sprejete s precejšnjim konsenzom se predlaga, da se vse odločitve Sveta ustanoviteljic sprejemajo s kvalificirano večino.

Mnenje Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 032-32/2013/2 z dne 19.3.2013 v zvezi z glasovanjem županov v Svetu ustanoviteljic izrecno določa, da ureditev načina sprejemanja odločitev ne sme vsebovati določanja števila glasov, ki gredo posameznemu županu na podlagi poslovnih deležev ali celo določanje pravice veta na odločitev Sveta ustanoviteljic. Potrebno večino glasov za sprejemanje odločitev je možno določiti na način, da župani glasujejo npr. z večino opredeljenih glasov, z dvotretjinsko večino vseh, in podobno.

Pripomba se delno upošteva.

1.15. K 32. členu

Črta se 2 alineja prvega odstavka, ki se glasi:

- daje soglasje k letnemu poročilu.

Z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb je bila razveljavljena določba tretje alineje 26. člena ZGJS, ki je določala ustanoviteljsko pravico občin ustanoviteljic, da sprejemajo poslovno poročilo, obračune in zaključni račun javnega podjetja, zato je potrebno to alinejo črtati.

Pripomba se upošteva.

Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:

- odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,

Uporabniki za uporabo dobrin, ki so glede posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Zato je kot ustanoviteljska

pravica v 26. čl. ZGJS določeno tudi odločanje o tarifah, in ne le o cenah javnih dobrin, kar je potrebno dodati tudi v četrto alinejo.

Pripomba se upošteva.

1.16. K 33. členu

Spremeni se tako, da se glasi:

Župan, ki je predstavnik ustanoviteljice v Svetu ustanoviteljic, poroča občinskemu svetu enkrat letno oziroma po potrebi o delu Sveta ustanoviteljic.

Župan ne more prevzeti poročanja o celotnem delovanju javnega podjetja, saj po tem odloku niso vzpostavljeni mehanizmi, da bi bil s poslovanjem javnega podjetja seznanjen, niti niso takšni mehanizmi predvideni po zakonu. Župan lahko poroča samo o delu Sveta ustanoviteljic, katerega član je.

Pripomba se upošteva.

1.17. K 41. členu

Doda nov odstavek, ki se glasi:

Prvo sejo Sveta ustanoviteljic skliče župan Mestne občine Nova Gorica, in ji predseduje do izvolitve predsednika Sveta ustanoviteljic in njegovega namestnika.

Za pričetek delovanja Xxxxx ustanoviteljic je potrebno določiti, kdo skliče prvo sejo in vodi delo do izvolitve predsednika in namestnika.

Pripomba se upošteva.

1.18. K 42. členu

Doda se nov 3. odstavek, ki se glasi:

Vse stroške v zvezi z ustanovitvijo javnega podjetja in vse stroške do pričetka obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki, krije Mestna občina Nova Gorica.

Klub temu, da 477. čl. ZGD-1 določa, da družbeniki zagotovijo sredstva za ustanovitev družbe sorazmerno z višino svojih osnovnih vložkov, se lahko družbeniki dogovorijo drugače. Stroški se tistemu, ki jih je zagotovil, naknadno lahko povrnejo iz sredstev družbe, vendar ne v breme osnovnega kapitala.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Občine ustanoviteljice so dne 4.10.2010 sklenile Pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta nadgradnje centra za ravnanja z odpadki Nova Gorica, s katero so se zavezale, da bodo sovlagale sredstva za potrebe projekta. Vsaka občina je delež potrebnih sredstev vnesla v svoje proračune in v načrte razvojnih programov ter

definirale obvezo sofinanciranja mestni občini Nova gorica kot nosilki projekta naročenih in opravljenih faz investicij.

1.19. Nov 43. člen

Doda se nov 43. člen, ki se glasi:

Če s predpisi iz 4. odstavka 11. člena in 14. člena tega odloka pride do spremembe delodajalca v smislu zakona, ki ureja delovna razmerja, mora javno podjetje, ustanovljeno s tem odlokom, prevzeti delavce, ki v javnih podjetjih občin ustanoviteljic opravljajo dela, ki se prenesejo na to javno podjetje. Delavci sklenejo z dnem prevzema pogodbo o zaposlitvi. Prevzem delavcev se natančneje uredi s predpisi iz prvega stavka tega člena.

V primeru, da bo prišlo do prenosa dejavnosti iz javnih podjetij, ki izvajajo javne službe v občinah ustanoviteljicah, na javno podjetje, ustanovljeno s tem odlokom, mora to javno podjetje na podlagi 75. čl. ZDR-1 prevzeti delavce javnih podjetij občin ustanoviteljic.

Pripomba se upošteva.

2. PRIPOMBE MESTNE OBČINE NOVA GORICA

Pripombe svetnika Xxxxxxxx Xxxxxxxxx

2.1. K 11. členu

V 11. členu je določeno, da je ustanovni kapital tega podjetja 7.500,00 EUR, kar je po njegovem mnenju premajhna garancija za kakršnokoli resno poslovanje. Prav tako ima mestna občina na podlagi razdelitve razveza ustanovitvenih deležev 44 glasov oziroma nekaj več kot 30 % lastniškega deleža in temu posledično glasov pri odločanju. Osnovni kapital 7.500 EUR je prenizek.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

ZGD-1 določa najnižjo vsoto osnovnega kapitala in najnižjo vrednost osnovnega vložka. Osnovni kapital se pogosto označuje kot trajno jamstvo upnikom družbe, zato se v bilanci izkazuje na pasivni strani. Ta kapital ni identičen s premoženjem družbe. To se s poslovanjem stalno spreminja, osnovni kapital pa ostaja enak, dokler se v skladu z zakonom ne poveča ali zmanjša. Vpisani osnovni kapital ostane nespremenjen ne glede na zvišanje ali znižanje dejanskega premoženja družbe in ne glede na spremembe njegove realne vrednosti in sicer vse dotlej, dokler ne pride do v skladu z zakonom in pogodbo do zvišanja ali znižanja osnovnega kapitala.

ZGD-1 ne postavlja zahteve, da bi osnovni kapital ustrezal nameravanemu obsegu in vrsti dejavnosti.

ZGD 1 v 495. členu določa, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, se družbenikom ne sme izplačati.

Višina osnovnega kapitala je bila določena na podlagi deležev lastnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, ki so bili določeni na podlagi kriterijev: števila prebivalcev in količine odložene komunalnih odpadkov na območju vsake od občin v letu 2008.

Poslovni delež označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Vsak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež.

2.2. K 11. členu

Deleži naj se določijo na podlagi dosedanjih vlaganj.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Poslovni deleži, ki jih določa predlog odloka so izračunani na podlagi dosedanjih vlaganj občin ustanoviteljic, ki so bili določeni na podlagi kriterijev: števila prebivalcev in količine odložene komunalnih odpadkov na območju vsake od občin v letu 2008.

2.3. K 13. členu

13. člen predloga odloka določa, da javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi 7.500,00 EUR. Predlog odloka tudi določa, da ustanoviteljice za obveznosti javnega podjetja ne odgovarjajo, ne jamčijo. Opozori, da, ko se bo pojavila potreba po sredstvih, bo potrebno javno podjetje dokapitalizirati. Zato se mu zdi nesprejemljivo, da družba odgovarja s vsem svojim premoženjem.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Družba z omejeno odgovornostjo se definira kot gospodarska in kapitalska družba, ki je priznana kot pravna oseba in katere osnovni kapital je razdeljen na deleže, za svoje obveznosti odgovarja sama, ne pa njeni družbeniki. 7. člen ZGD-1 namreč določa, da je družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

ZGD -1 v 472. členu določa, da za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni. Po vpisu v register velja, da družbeniki ne odgovarjajo niti za obveznosti, ki bi nastale pred vpisom, niti za tiste, ki bi nastale po vpisu.

ZGD-1 tudi določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. (npr. 479. člen) odgovornost družbenikov in poslovodij ob ustanovitvi. Družbeniki in poslovodje so družbi solidarno odgovorni za škodo, ki je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi ne izročitve ali nepravilne izročitve stvarnih vložkov,

previsoke ocenitve teh vložkov ali zaradi kakšnega drugega škodljivega ravnanja ob ustanovitvi družbe. To se navezuje na škodo, ki izvira iz dejanj ob ustanovitvi. Gre za škodo, ki je družbi prizadeta zaradi kakršnega koli škodljivega nedopustnega ravnanja v tej fazi.

2.4. K 14. členu

V 14. člena, predlog odloka določa, da se ustanoviteljice zavežejo dati javnemu podjetju v najem posest in uporabo sredstva javne infrastrukture, to je objekte in naprave za izvajanje storitev javne službe. Iz te dikcije se da zaključiti, da so vse ustanoviteljice javnega podjetja solastnice te infrastrukture, ker skupaj dajejo v najem temu podjetju. Zanima ga, kaj je z odloženimi ostanki odpadkov. Po njegovem mnenju odpadki niso v lasti vseh ampak so v lasti samo lastnika zemljišča, MONG.

Nadalje meni, da je za MONG problematična tudi rešitev, da se najemnina za uporabo javne infrastrukture določa kot namenski prihodek ustanoviteljic kot to določa zakon. Najemnina gre v proračun občin ustanoviteljic, namenjena pa bi morala biti za vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, investicijske in namensko uporabo samemu RCERO-tu. Meni, da ni nobene trdne garancije, da se bo to res zgodilo. Namreč občinski proračuni so integralni, in sredstva, ko pridejo v proračun se tudi izgubijo, oziroma jih je težko izvabiti nazaj.

Opozoril je, da manjka določilo, kaj je z odloženimi odpadki ali so v lasti vseh ustanoviteljic ali MONG-a

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V pogodbi o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta nadgradnje centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica, ki so jo podpisale vse občine ustanoviteljice (11. člen) je določeno, da zemljišča za izvedbo nadgradnje CERO ostajajo v izključni lasti MONG-a: Podpisnice bodo sklenile pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, na osnovi katere bodo na novozgrajenih objektih in napravah regijskega centra pridobile stavbno pravico v sorazmernih deležih glede na dejansko vložena sredstva.

V 11. členu pogodbe se občine zavezujejo, da se bo najemnina namensko porabila skladno s predpisi za vlaganje v objekte in naprave nadgradnje CERO.

Odpadki bodo v lasti javnega podjetja. Podrobnejše ravnanji z odpadki bo določal odlok o ravnanja z odpadki.

2.5. K 14. členu

Najemnina za uporabo javne infrastrukture je določena kot namenski prihodek ustanoviteljic, ki po zakonu morajo iti zato, ker je pač to najemnina v proračune ustanoviteljic, potem se naj pa vrača za vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, investicijske in namensko uporabo samemu RCERO-tu, vendar ni nobene, trdne garancije, da se bo to res zgodilo. Namreč občinski proračuni so integralni, ne in sredstva, ko pridejo v proračun se tudi izgubijo lahko oziroma jih je težko pridobiti

nazaj. Zato mora biti najemnina opredeljena kot namenski prihodek ustanoviteljic, po njegovem mnenju ni garancije, da bodo to občinski proračuni določali.

Pripomba se upošteva. Obrazložitev:

Pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z najemom in uporabo sredstev javne infrastrukture se uredijo s pogodbo o najemu javne infrastrukture družbe. Najemnina za uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek ustanoviteljic, ki se bo namensko uporabljajo za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi.

2.6. K 23. členu

Pogoji za imenovanje direktorja, stoji v drugi alineji, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja pravnih subjektov primerljive velikosti. To pomeni, pravni subjektov z osnovnim kapitalom 7.500,00 EUR. Nekoga z izkušnjami, ki vodi nekoliko večje gospodarske subjekte bi rabili imeti za direktorja. Kriterij primerljive velikosti, izkušnje ni sprejemljivo.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

ZGD-1 v 55. členu določa, da se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja: povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje, in vrednost aktive.

Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in vrednost aktive ne presega

4.400.000 eurov.

Javno podjetje RCero d.o.o. naj bi bilo malo podjetje, saj število zaposlenih ne bi preseglo 50. Besedi »primerljive velikosti« je mišljeno glede na razvrščanje po velikosti podjetja, ne pa po višini osnovnega kapitala.

2.7. K 15. členu

Organi javnega podjetja, ki nastopajo pri delovanju in vodenju te družbe so vprašljiv oziroma si ne zna razlagati smisla in vsebina sveta ustanoviteljic, kajti skupščina ima enak vpliv, le da pri svetu ustanoviteljic nastopajo izključno župani, pri skupščini pa predstavniki, ki jih imenujejo občinski svet in mestni svet. Gre za podvajanja, podvajanje organov.

Pripomba se ne upošteva.

Obrazložitev:

Javno podjetje Regijski center za ravnanje z odpadki Nova gorica d.o.o. se ustanavlja v skladu z določili ZGD-1 in ZGJS. ZGD-1 v 507., 514. in 515. člena določa organe družbe z omejeno odgovornostjo. Tako ima javno podjetje naslednje organe: skupščino in direktorja.

V skladu z četrtim odstavkom 61. člena Zakona o lokalni samoupravi morajo občinski sveti občin ustanoviteljic javnega podjetja za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ustanoviti tudi skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Svet ustanoviteljic tako sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

2.8. K 31. členu

Menja je, da suspenzivni veto nima tiste teže, ki bi jo moral imeti, kajti suspenzivni veto samo odloži za nek termin, za nekaj dni, če parafraziram sprejetje, sprejemanje odločitev, ki so sicer bile že na dnevnem redu. Če že, bi moral biti vpeljan institut absolutnega veta, brez soglasja.

Pripomba se upošteva delno. Obrazložitev:

Družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.) je kapitalska družba, za katero pri urejanju korporacijskih razmerjih v družbi načeloma veljajo kapitalski principi in dopuščena je možnost dispozitivnega urejanja upravljavskih razmerij. Ravno to tudi omogoča, da se lahko Mestni občini Nova Gorica z družbeno pogodbo, kot družbeniku ustanoviteljici na skupščini, zagotovi pravico do veta na sklep skupščine javnega podjetja, ki je v skladu z ZGD-1.

Te pravice ni mogoče zagotoviti na drugemu organu, svetu ustanoviteljic, ki nima položaja korporacijskega organa družbe z omejeno odgovornostjo in ima položaj in pristojnosti medobčinskega organa, ne pa organa skupnega javnega podjetja.

Pravica Mestne občine Nova Gorica do veta v tem organu glede na njegove pristojnosti, ki jih ima po zakonu saj zadostuje urejena pravica do veta na skupščini družbe- javnega podjetja.

Ena od temeljnih razlikovalnih značilnosti d.o.o. je prav možnost svobodnega oblikovanja notranjih razmerij med družbeniki, kar velja še zlasti glede upravljanja.

Tudi pravica družbenika do veta na skupščini je ena od takšnih pravic, ki sodijo pod pravno dopustnost avtonomne ureditve v družbeni pogodbi, ki je njen temeljni akt. Brez ustrezne ureditve v družbeni pogodbi ta pravica ne pride v poštev. Urediti je tudi ni mogoče s spremembo družbene pogodbe, razen v izjemnih primerih, če bi s takšno spremembo družbene pogodbe soglašali vsi družbeniki. V tem primeru bi se namreč vzpostavilo razmerje, kot, da je bila ta pravica določena že s prvotno družbeno pogodbo.

vložka v osnovnem kapitalu družbe in višine poslovnega deleža. (506. člen ZGD-1). Navedena zakonska določba je dispozitivna, kar pomeni, da jo je mogoče s družbeno pogodbo bodisi izključiti bodisi drugače urediti. Takšna možnost izrecno izhaja iz določb drugega odstavka 504. člena, ki določa, da če družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505 do 510. člena ZGD-1. Po tej določbi je tako izrecno določena dispozitivna narava 506. člena ZGD-1.

Eden od dopustnih načinov določitve disproporcionalne glasovalne pravice v d.o.o. je tudi opredelitev pravice veta na sklep skupščine posameznim družbenikom. Ta pravica ne daje posameznemu družbeniku 100% glasov ali pravico, da sam odloči o sprejetju določenega sklepa, ampak le pravico do »blokiranja« sprejetega sklepa, ki bi bil sprejet in veljaven ter učinkovit, ker so zanj glasovali vsi družbeniki s siceršnjo potrebno večino glasov. To pomeni, da se družbeniku s pravico veta na nek način prizna pravica do 50% glasov, ki so sicer potrebni za sprejem določenega veljavnega sklepa.

Čeprav pravica družbenika do veta na sklep skupščine v ZGD-1 ni izrecno določena, je seveda dopustna, ravno zaradi dispozitivne zakonske ureditve vprašanj glede upravljanja ter še posebej glasovalne pravice v d.o.o..

Dispozitivno naravo zakonskih določb o upravljanju v d.o.o. priznava tudi slovenska sodna praksa.

Glede na navedeno je pravica veta družbenikov d.o.o. pri glasovanju na sklep skupščine pravno dopustna in velja zgolj v primeru, da je urejena v družbeni pogodbi.

Tudi z vidika primernosti mora biti določitev te pravice razumljiva, glede na okoliščine, kakšen pomen bo imela to javno podjetje na delovanje Mestne občine Nova Gorica, še predvsem glede na dejstvo, da bo imelo javno podjetje na njenem območju sedež, prav tako pa se bo tudi dejavnost odlaganja odpadkov in predelave izvrševala na njenem območju.

2.9. K 35. členu

Financiranje dejavnosti javnega podjetja, se financirajo s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu, s sredstvi ustanoviteljic. Xxx je to samo 7.500,00 EUR, ali še s tistimi, za katere se še ne, oziroma kolikšne bodo. Določilo »iz sredstev ustanoviteljev«, zanima ga kaj to pomeni.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

ZGJS v 59. členu določa, da za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo porabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom.

Cene se lahko tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

ZGJS v 60. členu določa, da se iz sredstev proračuna financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. V proračunu se zagotavljajo tudi sredstva za subvencije.

ZGJS v 62. členu določa, da se prihodki javnega podjetja, ki izvirajo iz opravljanja gospodarske javne službe oziroma iz zagotavljanja javnih dobrin, določijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja. Dejavnosti javnega podjetja se tako financirajo: s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu, iz sredstev ustanoviteljic ter iz drugih virov.

Iz sredstev ustanoviteljic se tako financira dejavnost javnega podjetja s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih poraba ni izmerljiva.

2.10. K 38. členu

Opozori na določila 38. člena, ki določa o izstopi in izključitvi občine ustanoviteljice . Odlok namreč določa: »Posamezna občina ustanoviteljica lahko izstopi iz javnega podjetja in je lahko izključena.« Odpira se mu vprašanje, v primeru, če bo neka občina od trinajstih ugotovila, da nima več interesa po dokapitaliziranju tega javnega podjetja, in bo želela izstopiti, za tistih 300,00 EUR, kolikor je vložila v osnovni kapital v ustanovitev podjetja bo po njegovem mnenju knjižila na izredne odhodke. Po njegovem mnenju bi bilo to lahko problematično.

Pripomba se upošteva.

2.11. K 42. členu

V.d. direktorja imenuje največ za dobo enega leta svet ustanoviteljic, ne pa skupščina. Po njegovem mnenju ima v.d. direktor enako težo in odgovornost kot pravega direktorja. Predlaga, da v.d. direktorja imenuje isti organ. Zanima ga, zakaj

v.d. direktorja imenuje Svet ustanoviteljic

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Naloge v.d. direktorja se bistveno razlikujejo od nalog »pravega direktorja, zato ga tudi imenuje svet ustanoviteljic. V.d. direktor je dolžan prijaviti ustanovitev družbe za vpis v register, zato ga morajo družbeniki imenovati že pred prijavo za vpis v register.

V.d. direktor se imenuje brez javnega razpisa. Imenovanje v.d. se imenuje do imenovanja direktorja vendar najdlje za 1 leto.

Pripombe svetnika Xxxxxx Xxxxxxxx

2.12. K predlogu odloka

Predlogu odloka ni priložen poslovni načrt, ki je pomembno pri ustanavljanju podjetja.

Pripomba se upošteva.

2.13. K 13. členu

V 13. členu je navedeno, da ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti podjetja. Po njegovem mnenju bodo ostale občine pobirale najemnino, odgovarjale pa ne bodo, in niti ni rečeno, da bodo kaj dale nam nazaj.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

7. člen ZGD-1 določa, da je družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zakon nadalje določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. 472. člen ZGD-1 določa, da družbeniki za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo niso odgovorni.

2.14. K 20. členu

Predviden način glasovanja potiska Mestno občino Nova Gorica v podrejen položaj, saj bo morala stalno iskati zaveznike. Še posebej bo to problematično, če bo potrebno plačati odškodnina o kateri se je ogovorilo oziroma, če bo potrebno izvesti sanacijo objektov na odlagališču zaradi varovanja okolja in ljudi, ki živijo blizu.

Pripomba se upošteva.

2.15. K 30 členu

Ne strinja se, da predlog odloka določa dva organa skupščino in svet ustanoviteljic. Po njegovem mnenju bi bil dovolj en organ, saj se s tem županom veliko odgovornost.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu z določilom četrtega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi morajo občinski sveti občin ustanoviteljic javnega podjetja za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ustanoviti skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa pa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.

Skupni organ ima torej položaj in pristojnost medobčinskega organa, nima pa položaja in nalog organa upravljanja javnega podjetja. To pomeni, da morajo biti v

skupnem organu enakopravno zastopane vse občine ustanoviteljice, saj z ustanovitvijo tega organa ne odpovedujejo celovitosti svojih pristojnosti. Zakon o lokalni samoupravi izrecno določa, da skupni organ sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

2.16. K 34. členu

V odloku je predvideno, da bo tudi administrativne zadeve za svet ustanoviteljic opravljala občinska uprava MONG-a. Po njegovem mnenju bi administrativne in ostale naloge moral opravljati javno podjetje.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

34. člen predloga odloka določa, da strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Mestne občine Nova Gorica. Svet ustanoviteljic je organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb. Svet ustanoviteljic sestavljajo župani vseh občin ustanoviteljic in ni organ upravljanja podjetja.

2.17. K 13. členu

Zdi se mu nenavadno, da ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti podjetja. ostale občine bodo pobirale najemnino, odgovarjale ne bodo. Ni pa rečeno, da bodo kaj dale nazaj. Javno podjetje CERO, ter predviden način glasovanja potiska MONG v podrejen položaj, saj bo morala stalno iskati zaveznike. Še posebej bo to problematično, če bo kakšna odškodnina o kateri se je ogovorilo, če bo potrebno narediti sanacijo okoli CERA, ki so pomembne za okolje. Zanima ga, zakaj ostale občine ne odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

7. člena ZGD-1 določa, da je družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. 472. člena Zakona o gospodarskih družbah /ZGD-1/ pa določa, da družbeniki za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo niso odgovorni. Glede na navedeno občine ustanoviteljice ne morejo odgovarjati z vsem svojim premoženjem.

2.18. K 28. členu

Zanima ga, zakaj predlog odloka določa dva organa skupščina in svet ustanoviteljic. Po njegovem mnenju je dovolj en organ.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

ustanovitvi skupnega organa pa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.

Skupni organ občin ustanoviteljic skupnega javnega podjetja je organ, na katerega občinski sveti prenesejo del svojih nalog, povezanih z ustanoviteljskimi pravicami in izvajanjem pristojnosti na področju zagotavljanja javnih služb. Skupni organ ima torej položaj in pristojnost medobčinskega organa, nima pa položaja in nalog organa upravljanja javnega podjetja. To pomeni, da morajo biti v skupnem organu enakopravno zastopane vse občine ustanoviteljice, saj z ustanovitvijo tega organa ne odpovedujejo celovitosti svojih pristojnosti.

Zakon o lokalni samoupravi izrecno določa, da skupni organ sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Ureditev načina sprejemanja odločitev vsebuje določanje oblik odločanja skupnega organa, potrebno udeležbo oziroma odziv, da se odločitve lahko sprejme in potrebno večino glasov za sprejemanje odločitev (Primer: večina opredeljenih glasov, pozitivna mnenja večine, soglasje, roki, po katerih se šteje, da je soglasje doseženo…).

2.19. K 34. členu

Zanima ga, zakaj bo MONG opravljal administrativna dela za Svet ustanoviteljic.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu z določilom petega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi je sedež organa v občini, v katerem je sedež javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ pa opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež. Skupni organ ima torej položaj in pristojnost medobčinskega organa, nima pa položaja in nalog organa upravljanja javnega podjetja.

2.20. K 21. členu

MONG bi s sprejetjem odloka postala manjšinski lastnik podjetja, prepuščena na milost in nemilost ostalim občinam, kar je nedopustno in je potrebno spremeniti. MONG ne bo imela vpliva niti na imenovanje direktorja, kaj šele na poslovanje podjetja.

Pripomba se ne upošteva Obrazložitev:

Po predlogu odloka ima MONG 29,96 poslovni delež, kar pomeni, da ima 30,99 odstotkov glasov, kar pa ne predstavlja manjšinskega deleža. Pravice manjšinskih delničarjev določa 511. člen ZGD-1. Družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati sklic skupščine; pri tem morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupščina odločala, in vzroke za sklic skupščine.

Pripombe svetnika Xxxxxxxx Xxxxxxxxx

2.21. K 12. členu

Osnovnih deležev, ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju ni dopustno prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, ki niso občine. Prenos poslovnih deležev je možen samo kot prenos na druge občine ustanoviteljice, ob primeru izstopa posamezne ustanoviteljice. Določilo tega člena onemogoča, da v to podjetje vstopajo druge ustanoviteljice

Pripomba se ne upošteva Obrazložitev:

Ni dopustno poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, ki niso občine. S tem določilom ustanoviteljice zasledujejo javni interes po ohranitvi statusa javnega podjetja v skladu z določilom 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. Slednji namreč določa, da lahko javno podjetje ustanovita vlada ali lokalna skupnost v lasti države ali lokalne skupnosti. Z vstopom drugih fizičnih ali pravnih oseb tako ni izpolnjen pogoj iz navedenega člena za ohranitev statusa pravne osebe javnega prava.

2.22. K 38. členu

Odlok ne določa izstopa družbenikov iz družbe.

Pripomba se upošteva.

2.23. K 14. členu

Ustanoviteljice se zavežejo dati javnemu podjetju v najem posest in uporabo sredstva javne strukture v objekte in naprave za izvajanje javne službe in potem je tale, ta najemnina prihodek občine namenjen za vzdrževanje te javne infrastrukture. Na območju mestne občine bo odlagališče komunalnih odpadkov, ta člen po njegovem mnenju pomeni, da mestna občina da v najem temu podjetju celotno odlagališče. Meni, da bi bilo potrebno vzdrževati odlagališče z drugimi sredstvi in najemnino.

Pripomba se upošteva.

2.24. K 19. člen

Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno iniciativo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja, župana ali občinskega sveta katerekoli ustanoviteljice. Tukaj bi predlagal, da se določi rok za sklic seje. Se pravi v 8 dneh od prejema, od prejema zahteve župana ali občinskega sveta ali tako naprej. Opozori na sklic skupščine, predlaga, da se določi rok za sklic skupščine.

Pripomba se upošteva.

2.25. K 20. členu

20. člen – Skupščina veljavno odloča, če je navzočih toliko ustanoviteljic, da imajo večino glasov in če je navzoča vsaj polovica članov. Predlaga, da lahko skupščina odloča takrat, kadar je to je v redu, brez Mestne občine skupščina ne more odločati, ker je odlagališče na našem območju in da se ne bi zgodilo kar koli takega, recimo razširitev dejavnosti ali kaj takega brez vedenja, oziroma sodelovanja občine. Predlaga, da se dikcija spremeni, kajti ne sme se odločati brez MONGa.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

506. člen Zakona o gospodarskih družbah določa glasovalno pravico družbenikov in sicer, da vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas.

510. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da skupščina družbenikov veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov. Če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.

Ostala obrazložitev enaka kot pod točko 2.8.

2.26. K 31. členu

31. člen - Suspenzivni veto. Župan mestne občine Nova Gorica lahko v kolikor se z odločitvijo sveta ustanoviteljic ne strinja in bi lahko ta odločitev povzročila nepopravljivo uničenje okolja. Če bi povzročil neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi, se pravi v tem odloku je predvideno nepopravljivost uničenja okolja, neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, se pravi suspenzivni veto v roku 8 dni, če zamudiš, mislim, da je ta rok bistven. Suspenzivni veto je nejasen.

Pripomba se upošteva.

Pripombe svetnice Xxxxxxxxx Xxxxx

2.27. K 26. členu, drugi odstavek

Drugi odstavek 26. člena naj se dopolni, tako, da se glasi: »individualna pogodba se sklene za čas trajanja mandata«

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Iz 73. člena ZDR-1 izhaja, da se s poslovodno osebo sklepa pogodbo o zaposlitvi, s katero pogodbeni stranki določita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Poslovodna funkcija se opravlja v obliki delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi po ZDR-1). Delovno razmerje se sklene za določen čas in sicer za čas trajanja delovnega razmerja..

2.28. K 27. členu

V 27. členu glede poročanja direktorja v drugem stavku naj se besede »ali« nadomesti beseda »in«.

Pripomba se upošteva.

2.29. K 33. členu

33. člen naj se spremeni tako, da se glasi: »Direktor javnega podjetja poroča občinskim svetom ustanoviteljic o delovanju in poslovanju javnega podjetja ter tudi o poslovnem izidu javnega podjetja v preteklem letu najkasneje do 30. maja tekočega leta.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Pripomba se je upoštevala pri spremembi dikcije 27. člena predloga odloka.

2. 30. K 38. členu

Predlaga, da bi se nekje umestila dikcija vstopa novih občin in kako bi bilo to pravno rešeno.

Pripomba se upošteva.

Pripombe svetnice Xxxxxxx Xxxxxxxx

2.40. K 9. členu

Opozori, da so navedene dejavnosti preobširne in nekatere nepotrebne, še posebej dejavnosti, kot so proizvodnja papirja in kartona, valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže, proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona. Predlaga, naj se podjetje registrira za tiste dejavnosti, zaradi katerih je namen ustanovitve javnega podjetja, na ostale dejavnosti pa naj se razširi registracija poslovanja v primeru potrebe po opravljanju dodatnih dejavnosti.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Družbe lahko v skladu s tretjim. odstavkom 6. člena ZGD-1 opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi. Ne glede na to četrti . odstavek 6. člena. ZGD-1 določa, da sme družba opravljati tudi vse posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

Dejavnosti družbe določa Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti in morajo biti določene v odloku.

Javno podjetje je primarno ustanovljeno za opravljanje dejavnosti izvajanje gospodarske javne službe regijskega pomena na področju obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki je v skladu z Zakonom o varstvu okolja obvezna gospodarska javna služba.

Javno podjetje opravlja kot glavno dejavnost obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Dejavnost javnega podjetja je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti

Predlog odloka določa tud ostale dejavnosti, ki so del njegovega poslovanja, oziroma dopuščena je možnost, da podjetje hitreje prilagodi svojo dejavnost glede na potrebe trga. Dodajamo, da je za vsako spremembo potrebna sprememba odloka.

2.41. K 23. členu

Za direktorja je lahko imenovan kdor izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom, ter naslednje pogoje: ima najmanj visoko izobrazbo tehnične, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja pravnih subjektov primerljive velikosti. Moti jo navedba primerljive velikosti glede na velikost osnovnega kapitala javnega podjetja, ki je le 7500,00 EUR. Predlaga, da bi bilo potrebno to besedo izpustiti ali pa ustrezno popraviti.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega

4.400.000 eurov.

Javno podjetje RCero d.o.o. bo malo podjetje, saj število zaposlenih ne bi preseglo 50, čisti prihodek od prodaje naj bi bil po načrtih 40. Besedi »primerljive velikosti« je mišljeno glede na razvrščanje po velikosti podjetja, ne pa po višini osnovnega kapitala.

2.42. K 23. členu

V prvem odstavku naj se dopolni 3. alineja z naslednjim besedilom: »če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev«

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Predlog odloka določa, da je za direktorja lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in tem odlokom. Zakon o gospodarskih družbah glede ureditve vprašanj, ki se nanašajo na poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo napotuje na smiselno uporabo določil o poslovodstvu delniške družbe (šesti odstavek 515. člena ZGD-1. Na podlagi navedenega in v skladu z določilom drugega odstavka 255. člena ZGD-1 je lahko član organa vodenja (direktor javnega podjetja) vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;

- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;

- ji je bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali

- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Pogoje za imenovanje direktorja poleg odloka, določa že ZGD-1. Glede na navedeno predlagana sprememba ni potrebna.

2.43. K 35. členu

Dejavnosti javnega podjetja se financirajo s plačili storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu. Ali je to vezano na razširjeno dejavnost, kar pomeni, da se bo podjetje začelo ukvarjati z dodano vednostjo na račun osnovne dejavnosti in pa iz sredstev ustanoviteljic. Zdi se ji vprašljivo, saj so sredstva ustanoviteljic majhna.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu s 35. členom predloga odloka se dejavnosti javnega podjetja financirajo: s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu, iz sredstev ustanoviteljic in iz drugih virov. Sredstva ustanoviteljic na dejavnost nimajo vpliva.

Dodajamo, da je za vsako spremembo potrebna sprememba odloka.

Pripombe svetnika Xxxxxxx Xxxxxxx

2.44. K 20, 38. členoma

Opozoril je, da zaščita interesov Mestne občina Nova Gorica glede na specifiko premalo izražen, suspenzivni veto, ki je v enem delu, je samo začasnega značaja. Zato predlaga, da se ga vnese v določilo, ki obravnava delo skupščine, ki je organ odločanja in bi posamezne dikcije iz suspenzivnega veta sodile v člen, ki govori o nalogah skupščine.

Predlaga, da se za drugo branje predloga pripravi poslovni načrt, ki naj vsebuje prihodke, predvidenimi stroške, število zaposlenih.

Opozori še na možnost izstopa posamezne občine in glede tega, da je, da so najemnine za uporabo javne infrastrukture namenjene za investicijsko vzdrževanje. Predlaga, da se to obvezno uredi in zagotovi, da se to zavaruje z garancijami. Potrebno je zagotoviti, da se bodo ta sredstva dejansko vračala v te namene in da če občina izstopi iz tega, da je tudi dolžna povrniti vse stroške ostalim ustanoviteljicam tudi zaradi eventualno povišanja cene storitev in ostalih stroškov in ostalega.

Pripomba se upošteva.

Pripombe svetnika Xxxxxx Xxxxxxx 2.45.

Opozori, da mora biti k predlogu odloka priložen poslovni načrt.

Pripomba se upošteva.

2.46. K 11. členu

Glede višine poslovnih deležev, je MONG po njegovem mnenju v podrejenem položaju. MONG naj zato dvigne svoj poslovni delež s vplačilom višjega in s tem pridobi večinski delež .

Županov veto, je premalo za neko resno zadevo in mora zaradi tega mestna občina imeti večjo besedo pri tem.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

3. PRIPOMBE OBČINE ŠEMPETER – VRTOJBA:

3.1. K 1. členu

V predlogu odloka je potrebno popraviti hišno številko sedeža občine na 3a. Predlagamo, da se preveri tudi uradne nazive občin Miren – Kostanjevica in Renče – Vogrsko, ali vsebujejo vezaj.

Pripomba se upošteva.

3.2. K 24. členu

«Pogodbo sprejme skupščina, podpiše jo predsednik.«

Predlagamo, da se o tem še enkrat razmisli v izogib nejasnostim in zapletom pri sprejemanju pogodbe o zaposlitvi z direktorjem družbe.

Pogodbo z direktorjem mora skleniti družba. V njenem imenu jo podpiše predsednik skupščine, ker družba nima nadzornega sveta, sicer bi jo predsednik nadzornega sveta. Vendar je običajno in skladno z ZGD-1, da pri delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, pogodbo nadzorni svet sprejme oz. jo odobri. To določa ZGD-1 v 262. členu, ki pravi:

Enako bi jo v tem primeru morala skupščina (ki je nadzorni organ družbe) sprejeti oz. odobriti. Nič pa ni narobe, če predlog pogodbe obravnava tudi Svet ustanoviteljev, saj gre za javno podjetje. Predlog odloka tudi v 18. členu določa, da skupščina odloča o plači direktorja v skladu s predpisi, zato sploh ne vidimo razloga, da bi ne odločala o celotni pogodbi.

Glede določil v pogodbi direktorja bi radi opozorili tudi na določila Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenje in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD). Ta zakon določa pravila, ki jih morajo člani in članice (v nadaljnjem besedilu: člani) organov nadzora družb upoštevati pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam (v nadaljnjem besedilu: pogodba) direktorjev. Zakon določa tudi globe za člane organov nadzora in predsednike organov nadzora, če ne ravnajo skladno z njim. Vprašanje je, če odgovornost članov organa nadzora (skupščine) preneha, če naš odlok določi, da niso pristojni sprejemati pogodbe, saj zakon pravi drugače. Da ne govorimo o siceršnji odškodninski odgovornosti, ki jo za člane organov nadzora predvideva ZGD-1.

Glede varovanja osebnih podatkov ne vidimo posebnih težav, saj bi lahko bila pogodba tudi poslovna skrivnost, čeprav pravega smisla za to ne vidimo. V tem primeru jo skupščina kot poslovno skrivnost obravnava. Če pa predlog pogodbe obravnava Svet ustanoviteljev, bo to organ, ki bo moral zagotovo delovati javno.

Pripomba se upošteva.

3. 3. K VIII in IX poglavju

- »Potreben tudi odlok o ustanovitvi sveta ustanoviteljev«.

Bolj logično je, da bi imeli dva odloka. Gre za ustanovitev skupnega organa Sveta ustanoviteljev, ki mora imeti opredeljene:

I. Ime, sedež, pečat, predsednika (predstavnika, zastopnika)

II. Naloge

III. Organizacijo dela (seje, morebitna administracija)

IV. Način sprejemanja odločitev

V. Financiranje in delitev stroškov (lepo bi bilo, če jih ne bo…)

In za ustanovitev javnega podjetja (gospodarske družbe) za katerega določene ustanoviteljske pravice po ZGJS izvaja skupni organ. Nima smisla, da se cela gospodarska družba ukvarja še z določili, ki veljajo za organ občin in ne organ družbe.

Če ne gre drugače, lahko pa vse to ostane tudi v enem odloku, vendar mora biti

»organ« bolj natančno definiran in odlok bi moral še spremeniti ime, saj mora biti iz imena odloka razvidno, da se ustanavlja tudi ORGAN in ne samo javno podjetje

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Zakon o lokalni samoupravi v četrtem odstavku 61. člena določa, da za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.

27. člen predloga odloka določa, da se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občine ustanoviteljice skupni organ – Svet ustanoviteljev. Svet ustanoviteljev se ustanovi s tem odlokom.

Za ta primer je treba uporabiti 61. člen ZLS in določbe 25. do 28. člena ZGJS. Pri ustanoviti javnega podjetja je treba upoštevati, da akt ustanovitve javnega podjetja ni le akt ustanovitve tega javnega podjetja kot gospodarske družbe, pač pa tudi akt, s katerim pristojni organ občine (občinski svet) za vsako občino podeli prav konkretnemu javnemu podjetju pravico in dolžnost izvajati določeno gospodarsko javno službo za njeno območje. Hkrati morajo občinski sveti sprejeti tudi akt o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic (to je seveda lahko nomotehnično isti akt kot akt o ustanovitvi javnega podjetja, treba pa je vedeti, da ta skupni organ ni organ javnega podjetja, pač pa skupni organ občin). Seveda pa morajo občine ustanoviteljice sprejeti tudi korporacijski akt – družbeno pogodbo, ki jo v skladu z ustanovitvenim aktom sklenejo ustanoviteljice v vlogi družbenic javnega podjetja kot gospodarske družbe ( d.o.o.).

Preimenovanje odloka ni potrebno.

Pripombe občinske svetnice Xxxxxx Xxxxxx

3.4. Predlog odloka

Za ustanovitev javnega podjetja je po njenem mnenju potrebno pred sprejetjem odloka pripravi vizijo podjetja, analizo tveganj in trženja ter poslovni načrt.

Pripomba se upošteva.

3. 5. K 11. členu

Ustanovni kapital 7.500,00 EUR je »smešen«. Delež sofinanciranja občin podpisnic in predvidenih sopodpisnic, glede na stroške, ki so jih občine že vložile v ta projekt, to že do sedaj znaša 1.144.605,00 EUR. Ta znesek bi lahko bil tisti, ki bi se ga upoštevalo kot ustanovni kapital javnega podjetja.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

3.6. K 23. členu

Določilo druge alineje 1. člena:

»ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja pravnih subjektov primerljive velikosti«. Če za primerljivo velikost upoštevajo znesek 7.5000,00 EUR, je ta »velikost« smešna…

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti

prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in vrednost aktive ne presega

4.400.000 eurov.

3.7. K 25. členu

Črta naj se določilo 3. alineje 1. odstavka, ki določa da direktorju preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Meni, da javno podjetje ne sme imeti direktorja, ki je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Predlog odloka določa pogoje, kdaj lahko direktorju predčasno preneha mandat:

- če izgubi poslovno sposobnost,

- če postane trajno nezmožen za opravljanje dela,

- če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.

Do morebitne obsodbe na nepogojno kazen zapora lahko pride v času trajanja mandata direktorja.

3.8. K 27. členu

Doda se besedilo: »vsaj enkrat letno«

Pripomba se upošteva.

3.9. K 38. člen :

Nikjer ni navedena možnost vstopa druge občine v to javno podjetje, saj bi jim moralo biti v interesu, da jih vstopi čim več, saj se s tem nižajo stroški. Navede naj se tudi kakšni so pogoji vstopa.

Ni precizirano kaj se zgodi v primeru, da ena izmed občin ustanoviteljic izstopi (kako se razdelijo deleži in glasovalne pravice).

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Možnosti vstopa novega družbenika določa predlog odloka v 11. členu. Vstop novega družbenika se izvede v skladu z določili tega odloka in zakona.

4. PRIPOMBE IN VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETNIKOV OBČINE KANAL OB SOČI:

4.1. Xxx se Cero ustanavlja kot upravljavec ali kot izvajalec ?

Javno podjetje Cero se ustanavlja kot izvajalec storitev gospodarske javne službe regijskega pomena na področju obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov .

4.2. Kako je s dosedanjimi vlaganji Občine Kanal ob Soči?

V skladu s pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta nadgradnje centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica se že vložena sredstva v infrastrukturo upoštevajo pri izračunu deleža stavbne pravice na novozgrajenih objektih.

4.3. Ali se to podjetje ustanavlja le za čas investicij?

Podjetje se ustanavlja za nedoločen čas za izvajanje storitev gospodarske javne službe.

4.4. Kdo so lastniki zemljišč?

Lastnica zemljišča ostane Mestna občina Nova Gorica. Občinam ustanoviteljicam bo le podeljena stavbna pravica.

4.5. Kakšno bo sodelovanje s podjetjem Komunalo d.d.?

Ta odlok določa le izvajanje gospodarske javne službe regijskega pomena na področju obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov imajo posamezne občine urejeno s koncesijskimi pogodbami. In ga bodo še naprej izvajali v skladu s pogodbami. Glede sodelovanje s podjetjem Komunala

d.d. na področju obdelave komunalnih odpadkov, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov bo urejala Mestna občina Nova Gorica, ki ima z njimi tudi sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje zgoraj navedenih storitev.

4.6. Kaj je s stvarnimi vložki v to podjetje s strani občine?

Stvarni vložki se bodo upoštevali pri povečanju osnovnega kapitala in sicer ob začetku rednega obratovanja javnega podjetja.

Pripombe svetnika Xxxxxx Xxxxxx

4.7. K 31. členu

Predlaga, da se mora tudi Občini Kanal ob Soči zagotoviti poseben status kot ga ima Mestna občina Nova Gorica, saj bo glede na prevoz odpadkov iz ostalih občin (Tolmin, Kobarid in Bovec) ogroženo okolje.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.) je kapitalska družba, za katero pri urejanju korporacijskih razmerjih v družbi načeloma veljajo kapitalski principi in dopuščena je možnost dispozitivnega urejanja upravljalskih razmerij. Ravno to tudi omogoča, da se lahko Mestni občini Nova Gorica z družbeno pogodbo, kot družbeniku ustanoviteljici na skupščini, zagotovi pravico do veta na sklep skupščine javnega podjetja, ki je v skladu z ZGD-1.

Pravica Mestne občine Nova Gorica do veta v tem organu glede na njegove pristojnosti, ki jih ima po zakonu, zadostuje urejena pravica do veta na skupščini družbe- javnega podjetja.

Dispozitivno naravo zakonskih določb o upravljanju v d.o.o. priznava tudi slovenska sodna praksa.

Pravica veta družbenikov d.o.o. pri glasovanju na sklep skupščine pravno dopustna in velja zgolj v primeru, da je urejena v družbeni pogodbi.

Glede na okoliščine, kakšen pomen bo imela to javno podjetje na delovanje Mestne občine Nova Gorica, še predvsem glede na dejstvo, da bo imelo javno podjetje na njenem območju sedež, prav tako pa se bo tudi dejavnost odlaganja odpadkov in predelave izvrševala na njenem območju, predlog odloka določa možnost veta na skupščini Mestni občini Nova Gorica.

Prevoz odpadkov se bo opravljal tudi po državnih cestah, ki peljejo tudi preko naselij ostalih dveh občin ustanoviteljic. Prevoz komunalnih odpadkov pa mora potekati v skladu s veljavnimi predpisi, ki urejajo prevoz takih odpadkov.

Pripombe svetnice Mire Bandelj

4.8. K 31. členu

Prav tako meni, da mora imeti občina poseben status glede na obremenitve cest zaradi prevoza odpadkov iz sosednjih občin.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Prevoz odpadkov se bo izvajal tudi na območjih ostalih občin, ki so tudi

ustanoviteljice tega javnega podjetja. Glede izvajanja prevoza odpadkov morajo prevozniki upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja prevoz tovrstnih odpadkov.

Pripombe svetnika Xxxxx Xxxxxxxx

4.9. K 4. členu

Zanima ga, kaj pomeni določilo člena »ter na podlagi sprememb tega odloka«

Pripomba se upošteva.

4.10. Pripomba podžupana

Zdi se mu nepotrebno, da ima javno podjetje tri organe poleg skupščine, direktorja tudi svet ustanoviteljev. Po njegovem mnenju bi bila dovolj dva organa skupščina in direktor.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu z navedenim se z odlokom ustanovil tudi skupni organ, za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v javnem podjetju.

4.11. Pripomba svetnika Xxxxxx Xxxxxx

Mestna Občina Nova Gorica naj pripravi predvideno število voženj na teden, ki bodo opravljena zaradi prevoza odpadkov iz sosednjih občin

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Mestna občina Nova Gorica pričakuje, da bo opravljeno na teden iz sosednjih občin najmanj _ voženj s odpadki. Pri prevozu odpadkov mora prevoznik spoštovati vse varnostne ukrepe in predpise, ki zagotavljajo varni prevoz odpadkov za predelavo.

4.12. Vprašanje svetnika Xxxxxx Xxxxxxxxx

Ali so potekali pogovori s podjetjem Komunala d.d. glede odkupa deležev?

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Z odlokom se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na ustanovitev javnega podjetja. Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa pravice ustanovitelja (26. člen ZGJS), za vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na podjetja Komunala d.d. niso predmet tega odloka.

5. OBČINA RENČE VOGRSKO

5.1. Firma javnega podjetja

Skrajšano ime javnega podjetja naj bi bilo lažje izgovorljivo brez začetne črke R, torej zgolj CERO.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Javno podjetje Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica se ustanavlja ja celotno zahodno območje Primorske. Iz tega razloga je dodano ime firme regijski, saj bo dejavnost podjetja razširjena na območje vseh 13 občin ustanoviteljic.

5.2. K 13. členu

Pravne službe naj še enkrat preverijo člen kjer piše o odgovornosti javnega podjetja (pokrivanje izgube)

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Družba z omejeno odgovornostjo za svoje obveznosti odgovarja sama, ne pa njeni družbeniki. 7. člen ZGD-1določa, da je družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

5.3. K 9. členu

Več svetnikov je imelo pomisleke oz. vprašanja zakaj je potrebna tako široka dejavnost podjetja (klasifikacija dejavnosti)

Pripomba se ne upošteva.

Obrazložitev:

Družbe smejo torej v skladu s 3. odst. 6.čl. ZGD-1 opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi. Ne glede na to pa 4. odst. 6. čl.

ZGD-1 določa, da sme družba opravljati tudi vse posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti.

Dejavnosti družbe določa Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti in morajo biti določene v odloku.

6. PRIPOMBE OBČINE TOLMIN

6.1. Preambula

V preambuli odloka se pri Statutu Občine Tolmin doda še navedba Uradnega lista RS št. 17/2011.

Pripomba se upošteva.

6.2. K 1. členu

V 1. členu odloka je le en stavek, zato številčenje v tem členu ni potrebno, tako, da se številka »(1)« pred začetkom besedila v navedenem členu črta.

Pripomba se upošteva.

6.3. K 12. členu

Doda naj se tretji odstavek, ki se glasi:

Občine ustanoviteljice praviloma prevzamejo delež občine, ki izstopa iz družbe, v sorazmerju s svojimi dosedanjimi deleži. O morebitnem drugačnem razmerju glede prevzema poslovnega deleža občine, ki izstopa iz družbe, se morajo občine izrecno sporazumeti.

Pripomba se upošteva.

6.4. K 14. členu

V četrtem odstavku 14. člena se za besedilom … javne infrastrukture, doda besedilo, ki se glasi: », ki je določena najmanj v višini obračunane amortizacije«, tako, da se celoten odstavek glasi:

»(4) Najemnina za uporabo javne infrastrukture, ki je določena najmanj v višini obračunane amortizacije, je namenski prihodek ustanoviteljic, ki se bo namensko uporabljala za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi iz prvega odstavka tega člena.«

Pripomba se upošteva.

7. PRIPOMBE OBČINE KOBARID

7.1. K 20. členu:

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

Skupščina odloča z dvotretjinsko večino oddanih glasov pri naslednjih zadevah:

- odloča o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička ter kritju izgub,

- odloča o zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,

- odloča o delitvi in prenehanju poslovnih deležev,

- odloča o sprejetju razvojnega programa, letnega programa in finančnega načrta javnega podjetja,

- predlaga sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala.

Pripomba se upošteva deloma.

7.2. K 27. členu:

V 27. členu se popravi tekst, ki se glasi:

»Ustanoviteljice imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan enkrat letno pisno poročati občinskemu svetu in Svetu ustanoviteljic«.

Pripomba se upošteva.

K 32. členu:

V 32. členu se doda nova alineja, ki se glasi:

- odloča o cenah javne službe,

Pripomba se ne upošteva Obrazložitev:

Člen že vsebuje predlagano dikcijo.

8. PRIPOMBE OBČINE VIPAVA

8.1. K 31. členu

V 31. členu naj se drugi odstavek spremeni na način, da ima v svetu ustanoviteljic vsaka ustanoviteljica enako število glasov (ne pa glede na poslovni delež)

Pripomba se upošteva.

8.2. K 31. členu

- MONG naj nima pravice do suspenzivnega veta

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Pravica Mestne občine Nova Gorica do veta v tem organu glede na njegove pristojnosti, ki jih ima po zakonu saj zadostuje urejena pravica do veta na skupščini družbe- javnega podjetja.

Ena od temeljnih razlikovalnih značilnosti d.o.o. je prav možnost svobodnega oblikovanja notranjih razmerij med družbeniki, kar velja še zlasti glede upravljanja.

Po ZGD-1 je tudi za d.o.o. določeno načelo kapitalske večine pri upravljanju in s tem tudi pri odločanju skupščine. Pri tem so vsi družbeniki enakopravni in uresničujejo svojo glasovalno pravico glede na svoj poslovni delež. Glasovalna moč posameznega družbenika je sorazmerna glede na velikost njegovega osnovnega vložka v osnovnem kapitalu družbe in višine poslovnega deleža. (506. člen ZGD-1). Navedena zakonska določba je dispozitivna, kar pomeni, da jo je mogoče s družbeno pogodbo bodisi izključiti bodisi drugače urediti. Takšna možnost izrecno izhaja iz določb drugega odstavka 504. člena, ki določa, da če družbena pogodba ne vsebuje

določb o upravljanju družbe, se uporabljajo določbe 505 do 510. člena ZGD-1. Po tej določbi je tako izrecno določena dispozitivna narava 506. člena ZGD-1.

Dispozitivno naravo zakonskih določb o upravljanju v d.o.o. priznava tudi slovenska sodna praksa.

Glede na navedeno je pravica veta družbenikov d.o.o. pri glasovanju na sklep skupščine pravno dopustna in velja zgolj v primeru, da je urejena v družbeni pogodbi.

8.3. K 35. členu

- predvideti, kakšen bo strošek tega javnega podjetja

Pripomba se upošteva.

Pripravljen bo poslovni načrt.

9. PRIPOMBE OBČINE XXXXX XXXXXXXXXXXX

9.1. K 32. členu

Pripombe občinskega svetnika Xxxxx Xxxxxx

Zanima ga glede pristojnosti sveta ustanoviteljic, še posebej glede določanja cen storitev, mnenja je da mora ceno določiti občinski svet posamezne občine ustanoviteljice ter o tem skleniti pisni dogovor.

Pripomba se ne upošteva.

Obrazložitev:

Odlok določa, da o cenah in tarifah odloča Svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Zakon o lokalni samoupravi določa, da se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo ustanoviteljice skupni organ – Svet ustanoviteljic. 26. člena Zakon o gospodarskih javnih službah v 26. členu določa, da ustanovitelj javnega podjetja: določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin in odloča o drugih vprašanjih v skladu z zakonom. Občine ustanoviteljice bodo preko skupnega organa izvajale svoje ustanoviteljske pravice, med drugim tudi o cenah in tarifah za uporabo javnih dobrin. Dogovor ni potreben.

9.2. K 33. členu

Nadalje predlaga, da se dikcija spremeni tako, da se določi, da direktor enkrat letno poroča občinskemu svetu o delovanju javnega podjetja

Pripomba se upošteva.

10. PRIPOMBE OBČINE CERKNO

11.1. Preambula odloka

V preambuli je potrebno navesti člene statutov občin.

Pripomba se upošteva.

11.2. K 1. členu

Spremeni se 1. člen odloka tako, da se glasi:

»S tem odlokom se ustanovi:

- Javno podjetje Regijski center za ravnanje z odpadki Nova Gorica d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) za izvajanje gospodarske javne službe regijskega pomena na področju obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

- Svet ustanoviteljic kot skupni organ občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in za usklajevanje odločitev občin.

Pripomba se upošteva.

11.3. K 16. členu

(3) Člani skupščine izmed sebe izvolijo predsednika skupščine za mandatno dobo enega leta.

Pripomba se upošteva.

11.4. K 17. členu

Potrebno je spremeniti drugi odstavek 17. člena odloka, kjer se določi, da ima vsaka občina v skupščini 1 glas.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Poslovni delež označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka.

Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Vsak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež.

506. člen /ZGD-1 določa glasovalno pravico družbenikov. ZGD -1 določa, da vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas.

Predlog odloka predvideva, da 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas

11.5. K 19. členu

Prvi odstavek 19. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno iniciativo. V roku 7 dni pa jo je dolžan sklicati na zahtevo direktorja, župana ali občinskega sveta katerekoli Ustanoviteljice.

Pripomba se upošteva.

11.6. K 26. členu

V drugem stavku prvega odstavka 26. člena odloka se beseda »obravnavati« spremeni v besedo »potrditi«.

Pripomba se upošteva.

11.7. 7. Poglavje

»VIII SVET USTANOVITELJIC<< se prestavi pred poglavje »XIIL PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE<< ter ustrezno popravi številko poglavja.

Pripomba se upošteva.

11.8. K 30. členu

Za prvim stavkom drugega odstavka 30. člena odloka se doda nov stavek, ki se glasi:

»V roku 7 dni pa jo je dolžan sklicati na zahtevo župana ali občinskega sveta katerekoli ustanoviteljice.«

Pripomba se upošteva.

11.9. K 31. členu

V prvem odstavku 31. člena odloka se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:

»Svet ustanoviteljic odločitve sprejema z večino oddanih glasov navzočih članov.«.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Predlog odloka določa, da Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če je na seji prisotnih najmanj tri četrtine vseh njegovih članov. Svet ustanoviteljic je skupni organ občin ustanoviteljic, ki odloča o pomembnih zadevah,ki se nanašajo na samo poslovanje javnega podjetja. Iz navedenega razloga predlog odloka določa prisotnost najmanj tri četrtine vseh članov.

11.10. K 32. členu

V drugem odstavku 32. člena odloka se za tretjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »izstopom ali izključitvijo,«. Sedanja četrta in peta alineja postaneta peta in šesta alineja.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu s določili ZGD-1 o izstopu in izključitvi občine ustanoviteljice odloča skupščina javnega podjetja.

11.11. Naslov XI poglavja

V naslovu XI. poglavja se beseda popravi v besedo »ali«.

Pripomba se upošteva.

11.12. K 38. členu

V 38. členu se besedna Zveza »iz javnega podjetja in je lahko izključena« popravi v besedno Zvezo »iz javnega podjetja ali je lahko izključena«.

Pripomba se upošteva.

11. OBČINA BRDA

12.1. K 23. členu, 1. točka:

. V prvi točki 23. člena naj se doda:

- potrdilo o nekaznovanju

- pri prijavi potrebno predložiti okvirni program dela

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

Predlog odloka določa, da je za direktorja lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in tem odlokom. Zakon o gospodarskih družbah glede ureditve vprašanj, ki se nanašajo na poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo napotuje na smiselno uporabo določil o poslovodstvu delniške družbe (šesti odstavek 515. člena ZGD). Na podlagi navedenega in v skladu z določilom drugega odstavka 255. člena ZGD-1 je lahko član organa vodenja (direktor javnega podjetja) vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:

- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;

- ji je bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali

Ob navedenem so z prvim odstavkom 23. člena predloga odloka določeni pogoji za imenovanje direktorja. Tako je lahko za direktorja imenovana oseba, ki ima:

- najmanj visoko izobrazbo tehnične, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in

- najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja pravnih subjektov primerljive velikosti.

Iz določil ZGD-1 izhaja, da je direktor javnega podjetja lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen v primerih, ki jih določa ZGD-1 v drugem odstavku

255. člena ZGD-1.

Predložitve potrdila o nekaznovanju, kot to predvideva Zakon o javnih uslužbencih ob zaposlovanju javnih uslužbencev, ZGD -1 ne določa.

Predlogu odloka za drugo branje bo priložen poslovni načrt.

12.2. K 30. členu

V sklopu 30. člena komisija predlaga, da so predstavniki sveta zavoda (v skladu z zakonom) ljudje, ki jih izberejo občinski sveti.

Pripomba se ne upošteva. Obrazložitev:

V skladu z četrtim odstavkom 61. člena Zakona o lokalni samoupravi morajo občinski sveti občin ustanoviteljic javnega podjetja za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ustanoviti skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Svet ustanoviteljic tako sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

Dodajamo, da Regijski center za ravnanje z odpadki Nova gorica d.o.o. ni zavod, ampak javno podjetje, ustanovljeno v skladu z določili ZGD-1 in ZGJS.

12. OBČINA BOVEC

Na občinskem svetu Občine Bovec niso bile podane pripombe na predlog odloka.

13. PRIPOMBE OBČINE IDRIJA

Občina Idrija ni posredovala pripomb na predlog odloka.

Document Metadata

Table of Contents

PRIPOMBE POSAMEZNIH OBČIN

Document Metadata