SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA (AK-17/1)

Zavarovalnica na Vaši strani

SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA (AK-17/1)

Izrazi, navedeni v teh pogojih, pomenijo:

zavarovalec oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in se

zaveže plačati premijo;

zavarovanec oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; osnovno zavarovanje zavarovanje avtomobilske odgovornosti;

premija znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;

polica listina o zavarovalni pogodbi;

zavarovalnina znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi; zavarovalni primer škodni dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje

zahtevkov za povračilo škode;

franšiza znesek lastne udeležbe zavarovanca pri škodi;

osebni avtomobil motorno vozilo za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika.

1. člen

Predmet zavarovanja avtomobilskega kaska

(1) Predmet zavarovanja so vse vrste motornih, priključnih vozil (v nadaljevanju: vozila) in njihovi sestavni deli, razen;

• motornih vozil s tujo registracijo;

• vozil v popravilu v avtomehaničnih, avtoremontnih delavnicah ter delavnicah za pranje in podmazovanje vozil;

• delovnih vozil;

• tirnih vozil.

(2) Za sestavne dele vozil se šteje:

1) oprema vozila, orodje, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec standardno izroča ob prodaji določenega tipa vozila;

2) od uporabnika vozila dodatno nabavljena oprema, pritrjena oziroma povezana z vozilom (dodatna oprema), za katero je bilo zahtevano zavarovanje. Zavarovalnina se izplača za »prvi rizik«.

(3) Kadar so tovorna vozila, avtobusi ter priključna vozila izdelana s serijsko dodatno opremo, ki je neobhodno potrebna za opravljanje določene dejavnosti in je posebej navedena v polici, se ta oprema šteje kot sestavni del vozila.

(4) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na delih, sestavnih delih in na nadstandardni opremi vozila v času, ko so le-ti ločeni od vozila.

2. člen

Zavarovanje nevarnosti polnega avtomobilskega kaska

(1) Polno zavarovanje avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih, kratkotrajnih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, in sicer zaradi:

1) prometne nesreče. Krita je samo škoda, ki je nastala kot posledica prometne nesreče. Posredna škoda in morebitne nadaljnje okvare in poškodbe na vozilu, ki nastanejo pri premikanju ali prevozu poškodovanega vozila, niso krite, razen v primeru preprečevanja nadaljnje škode;

2) padca ali udarca kakega predmeta, ledenih sveč ali snega;

3) padca zračnega vozila;

4) manifestacije ali demonstracije;

5) zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb;

6) požara. Požar je ogenj, ki uničuje in povzroča škodo. Zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji vozila, ki nastane zaradi pregoretja, kratkega stika ali stalitve električne instalacije ter drugih elektronskih naprav, kontrolnih modulov v oziroma na vozilu, razen če se je razvil požar;

7) nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja;

8) direktnega udara strele;

9) eksplozije, razen jedrske eksplozije;

10) viharja. Vihar je veter s hitrostjo 17,2 m v sekundi oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

11) toče;

12) snežnega plazu. Snežni plaz je drsenje snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz;

13) poplave, hudourniških ali visokih voda. Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Poplava je tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko

visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode, ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer;

14) poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kak drug način;

15) namernega poškodovanja zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh.

3. člen

Zavarovanje nevarnosti delnega avtomobilskega kaska

(1) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska se lahko sklene kot zavarovanje vozila

»kjerkoli«, to je za ves čas, ko je vozilo na območju, ki je določeno kot zavarovalni kraj, oziroma kot zavarovanje vozila »za čas mirovanja«, to je samo v času, ko vozilo miruje v kraju, ki je v polici naveden kot kraj zavarovanja.

(2) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska »kjerkoli« krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, razvrščenih v skupine oziroma kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja.

1) Kombinacija B - Požar, direktni udar strele, eksplozija, vihar, toča, snežni plaz in padec zračnega vozila. Obseg zavarovanih nevarnosti je enak obsegu navedenih nevarnosti, določenemu z določbami o zavarovanih nevarnostih polnega avtomobilskega kaska.

2) Kombinacija K - Tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter protipravni odvzem vozila z namenom, da se uporabi za vožnjo. Škodo zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov in naprav krije zavarovanje le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilu ali zaklenjeni v njem. Krita je tudi škoda, ki je posledica prometne nesreče ali pogonske okvare, nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu ali protipravnem odvzemu vozila z namenom, da se uporabi za vožnjo. Delno zavarovanje avtomobilskega kaska po tej kombinaciji se lahko sklene le skupaj s polnim kasko zavarovanjem tega vozila, ki je dogovorjeno pri GRAWE zavarovalnici d.d. Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za sozavarovano osebo. Zavarovalnica povrne škodo zaradi izginitve zavarovanih stvari, ki je posledica kaznivega dejanja tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila z namenom, da se to uporabi. Zavarovalnica povrne škodo zaradi tatvine vozila samo ob predložitvi originalnih in rezervnih ključev vozila in ob predložitvi prometnega dovoljenja.

3) Kombinacija N – Nadomestno vozilo. Zavarovanje krije stroške najema osebnega avtomobila če je zavarovančev osebni avtomobil uničen, poškodovan ali je izginil zaradi ene od zavarovanih nevarnosti polnega ali delnega avtomobilskega kaska. V primeru poškodovanja zavarovanega vozila zavarovalnica krije stroške najema osebnega vozila od vključno dne nastanka škode na vozilu do popravila, vendar največ za 3 dni. Kadar je osebni avtomobili uničen ali je izginil, krije zavarovanje stroške najema osebnega vozila za čas do nabave novega vozila ali do najdenja izginulega vozila, vendar največ za 5 dni. Z zavarovanjem so kriti stroški najema nadomestnega osebnega vozila enake kategorije oziroma razreda, v katerega sodi osebni avtomobil, vendar največ v višini 60 EUR za dan najema. Kriti so samo neposredni stroški najema, ne pa tudi stroški za gorivo, akontacije, zavarovanja, cestnine in drugi posredni stroški najema. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca in najemne pogodbe. Če je bil osebni avtomobil najet za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema. Zavarovanje ne krije stroškov najema nadomestnega avtomobila pri osebah, ki se ukvarjajo z dajanjem nadomestnih vozil v najem, in sicer za tista vozila, ki jih le-te dajejo v najem. Delno zavarovanje avtomobilskega kaska po tej kombinaciji se lahko sklene le skupaj s polnim kasko zavarovanjem tega vozila, ki je dogovorjeno pri GRAWE zavarovalnici d.d.

4) Kombinacija D - Razbitje ali poškodovanje standardno vgrajenega stekla na motornem vozilu, razen stekla svetlobnih teles in ogledal, kakor tudi škoda, ki nastane na motornem vozilu z neposrednim dotikom divjadi in domačih živali. Zavarovanje po tej kombinaciji ne krije posredne škode, ki nastane v nepretrgani vzročni zvezi kot posledica dogodkov po neposrednem dotiku divjadi ali domače živali in pomeni nadaljnjo škodo, kot tudi ne škode, ki nastane v nepretrgani vzročni zvezi zaradi uspelega ali neuspelega poskusa preprečitve neposrednega dotika.

5) Kombinacija E - Razbitje ali poškodovanje standardno vgrajenega stekla na motornem vozilu, razen stekla svetlobnih teles in ogledal. Zavarovanje po tej kombinaciji ne krije škode na steklih svetlobnih teles in ogledal zavarovanega vozila zaradi razbitja ali poškodovanja.

6) Kombinacija H - Poškodovanje ali uničenje osebnega avtomobila, ki je nastalo z neposrednim dotikom parkiranega ali ustavljenega vozila z neznanim motornim vozilom (škoda pri parkiranju), zaradi strešnih snežnih plazov in zaradi ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

7) Kombinacija J – Razbitje ali poškodovanje standardno vgrajenih svetlobnih teles in ogledal na motornem vozilu.

(3) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska »kjerkoli« se lahko sklene za nevarnosti iz vsake kombinacije posebej ali za več kombinacij hkrati.

(4) Pri delnih kasko kombinacijah B, N, E in J so v tekočem zavarovalnem letu kriti največ trije škodni primeri. Pri delnih kasko kombinacijah K, D in H sta v tekočem zavarovalnem krita največ dva škodna primera.

(5) Delno zavarovanje avtomobilskega kaska »za čas mirovanja« krije škodo, ki nastane zaradi požara, direktnega udara strele, eksplozije, viharja, toče, snežnega plazu, padca zračnega vozila, manifestacije ali demonstracije, tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa, protipravnega odvzema vozila z namenom, da se uporabi za vožnjo. Obseg navedenih zavarovanih nevarnosti je enak obsegu navedenih nevarnosti, določenemu z določbami o zavarovanih nevarnostih polnega avtomobilskega kaska in z določbami o zavarovanih nevarnostih po kombinaciji K delnega avtomobilskega kaska. To zavarovanje krije tudi škodo, ki je posledica prometne nesreče ali pogonske okvare, nastale po katerikoli zavarovani obliki protipravnega odvzema motornega vozila.

(6) Vozilo je pri delnem zavarovanju avtomobilskega kaska »za čas mirovanja« zavarovano samo v času, ko je v zaklenjeni garaži v kraju, navedenem v polici, in je tretjim osebam onemogočen dostop do vozila oziroma prostora, kjer se vozilo nahaja.

4. člen Nezavarovane nevarnosti

(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ne obsegajo ti pogoji, zlasti pa ne:

1) poškodovanja ali uničenja motorja in drugih delov vozila zaradi izgube olja ali hladilne tekočine pri vožnji po poškodovanju vozila;

2) zaradi izgube pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter hladilne tekočine iz kateregakoli vzroka;

3) škode, ki jo povzroči tovor, ki ni naložen v skladu s predpisi o cestnem prometu;

4) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. V nobenem primeru pa ni krita škoda, ki nastane na nakladalni napravi. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve;

5) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo;

6) škode zaradi kršitve zakonitih in tehničnih predpisov ter pravil, tehničnega izkoriščenja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov;

7) škode, ki nastane pri prevozu z drugim vozilom po kopnem, rekah, jezerih in morju, razen pri prevozu poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila;

8) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravljenem popravilu;

9) škode zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, terorističnih dejanj, državljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takih dogodkih, min, torpedov, bomb ali drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, omejevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, le-to stori zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

11) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije ipd.;

12) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

13) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in čuvanja zavarovanih stvari);

14) škod, ki nastanejo na športnih prireditvah, če je pri le-teh bistveno doseganje največje hitrosti, škod pri vadbenih vožnjah in škod, ki nastanejo pri moto- skiringu;

15) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje;

16) montaže ali poskusnega obratovanja novih stvari;

17) škode, ki nastane v jamstvenem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;

18) stroškov popravila poškodovanih zavarovanih stvari, če se škoda ugotovi in opravi popravilo pri rednem ali periodičnem pregledu zaradi vzdrževanja;

19) škode, ki nastane:

- zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

- na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom;

- na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu

- zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

20) škode, ki nastane kot posledica vgradnje in namestitve nekvalitetnih

materialov;

21) škode, ki nastane kot posledica kaznivega dejanja zatajitve ali goljufije.

(2) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le v primeru, ko se le-ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja od trenutka prispetja na zbirno mesto do trenutka ponovnega prevzema vozila.

5. člen Povečana nevarnost

(1) Za povečana nevarnost, ki zvišuje premijo zavarovanja avtomobilskega kaska, se šteje:

a) vozilo v najemu (rent-a-car);

b) vozilo, ki se uporablja kot nadomestno vozilo za čas popravila;

c) vozilo za testiranje;

d) vozilo za taksi službo;

e) vozilo za prevoz nevarnih snovi;

f) vozilo, ki ga uporablja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj ali voznik, ki vozi s spremljevalcem v skladu z veljavno zakonodajo. Vozniške izkušnje se pričnejo šteti z dnevom prve pridobitve vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije.

(2) V kolikor je za povečani rizik določena dodatna zavarovalna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo (v odstotku), ki ji je bila plačana, in premijo ki bi morala biti plačana.

6. člen

Izguba zavarovalnih pravic

(1) Zavarovanec izgubi svoje zavarovalne pravice:

1) če vozilo upravlja oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja, razen če vozilo upravlja vozniški kandidat pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh zakonitih predpisov, ki urejajo ta pouk. Da je voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, se šteje tudi, ko vozilo upravlja v času, za katerega mu je bilo to dovoljenje uradno odvzeto oziroma bi mu moralo biti odvzeto;

2) če je v času prometne nesreče voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola. Da je voznik pod vplivom alkohola, se šteje v primerih, če:

a) ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma če ima v krvi več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (promila alkohola) ali če se ne glede na količino alkohola v krvi ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti;

b) je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti ali če uživa alkohol ter tako onemogoči ugotavljanje stopnje njegove alkoholiziranosti ob nesreči;

3) če je v času prometne nesreče voznik zavarovanega vozila pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, se šteje, če:

a) se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmedenosti zaradi uporabe mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

b) se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu;

c) po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči ugotavljanje navedenih snovi v organizmu v nastanku zavarovalnega primera;

4) če zavarovalec ali zavarovana oseba zaradi malomarnosti omogoči uporabo vozila tretji osebi;

5) če je škodo naklepno povzročil zavarovalec, zavarovanec ali sozavarovana oseba;

6) če je zavarovanec ali voznik kršil tehnične predpise in proizvajalčeva navodila za vzdrževanje in izkoriščanje zavarovanega vozila ali je vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice;

2) ki ga povzroči voznik pod vplivom alkohola ali mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi na vozilu zavarovanca pri službeni vožnji;

3) zavarovancu, ki se ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola ali mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Voznik je dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

7. člen

Vrednostna osnova za določitev premije

(1) Za določitev zavarovalne vrednosti in zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi avtomobilskega kaska se upošteva nabavna vrednost nove zavarovane stvari skupaj z dodatno opremo, dogovorjeno v polici, na dan sklenitve ali obnove zavarovanja oziroma obračuna zavarovalne premije.

(2) Nabavna vrednost nove zavarovane stvari je prodajna cena pri pooblaščenem zastopniku za posamezno vrsto, tip in model, povečana za dajatve in ostale stroške, brez upoštevanja popustov in drugih ugodnosti pri nakupu zavarovane stvari.

(3) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

(4) Za vozila, ki se zavarujejo proti nevarnostim delnega avtomobilskega kaska po kombinacijah D, E, H, J, in za vozila s preizkusnimi tablicami, je zavarovalna premija določena na osnovi vrste, tehničnih lastnosti in nabavne vrednosti vozila.

8. člen

Soudeležba zavarovanca pri škodi (franšiza)

(1) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode, se dajatev zavarovalnice zniža za dogovorjeni znesek soudeležbe zavarovanca pri škodi (franšiza).

(2) Za franšizo se je mogoče dogovoriti pri zavarovanju vozil pred nevarnostmi polnega avtomobilskega kaska. Pri zavarovanju polnega avtomobilskega kaska se dogovorjena franšiza upošteva pri zavarovalnih primerih zaradi prometne nesreče in padca ali udarca kakega predmeta, ledenih sveč ali snega.

9. člen Ugotavljanje višine škode

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali tatvine zavarovane stvari (popolna škoda) - po dejanski vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.

Za ugotavljanje višine škode je odločilna nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Amortizacija se ugotavlja na podlagi starosti zavarovane stvari, prevoženih kilometrov in splošnega stanja zavarovane stvari ob upoštevanju ustreznih meril;

2) pri poškodovanju zavarovane stvari (delna škoda) - po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza zadevnih delov.

Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbije znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi obrabe, razen če se namesto uničenih ali poškodovanih kupijo novi ležaji, amortizerji, volanska letev, akumulator, ponjava, hidravlično delovno olje, pnevmatike. Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovane stvari ni mogoče popraviti.

(2) Če je vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan ugotavljanja višine škode, manjša od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali tatvine zavarovane stvari (popolna škoda). Na enak način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in stanju stvari na dan ugotavljanja škode.

(4) Pri zavarovanju delnega avtomobilskega kaska po kombinaciji K se po nastanku zavarovalnega primera škoda obračuna, kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če zavarovano stvar najdejo pozneje kot v 30-ih dneh, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži. Če zavarovanec zavarovano stvar obdrži, se morebitna škoda na tej stvari obračuna po določbah tega člena. Če pri zavarovanju delnega avtomobilskega kaska po kombinaciji K po nastanku zavarovalnega primera zavarovano stvar najdejo pred iztekom 30 dni, računajoč od dneva prijave policiji, je zavarovanec to stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena.

(5) Pri ugotavljanju škode na vozilu je potrebno upoštevati tudi škodo zaradi:

1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastala pri njegovem reševanju;

2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju.

6) Ne glede na način obračuna dajatve zavarovalnice, ima slednja v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in vračila zamenjanih delov vozila, in sicer delov, ki so v zapisniku o ogledu škode predvideni za zamenjavo.

10. člen

Stroški v zvezi z zavarovalnim primerom

(1) Zavarovanje krije tudi stroške:

1) vleke ali prevoza poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali dokončna popravila;

2) odvoza ostankov uničenega vozila do najbližjega odlagališča.

(2) Zavarovanje ne krije stroškov:

1) odstranitve in zmanjšanja nevarnosti (preventivni ukrepi);

2) posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru;

3) pravne pomoči za prijavo zavarovalnega primera oziroma sestavo zahtevka za uveljavljanje zavarovalnine.

11. člen

Dajatev zavarovalnice (zavarovalnina)

(1) Zavarovalnica plača pri zavarovanju vozil ugotovljeno škodo v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovane stvari.

(2) Če je dogovorjena zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti zavarovane stvari (podzavarovanje), plača zavarovalnica ugotovljeno škodo le v razmerju med dogovorjeno zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo zavarovane stvari na dan ugotavljanja škode, vendar največ do višine dogovorjene zavarovalne vsote.

(3) Pri zavarovanju na »prvi riziko« plača zavarovalnica ugotovljeno škodo v skladu z

9. členom teh pogojev, vendar največ do višine dogovorjene zavarovalne vsote. Določilo o podzavarovanju iz prejšnjega odstavka se v tem primeru ne uporablja.

(4) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom, vendar tako da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica plača stroške tudi prek vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu.

(5) V primeru soudeležbe zavarovanca pri škodi se dajatev zavarovalnice zniža za dogovorjeni znesek soudeležbe zavarovanca pri škodi (franšiza).

(6) Če se pri zavarovalnem primeru po kombinaciji K delnega avtomobilskega kaska zavarovana stvar najde, potem ko je zavarovalnica že izplačala zavarovalnino, lahko zavarovanec najdeno stvar prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če pa je bila zavarovana stvar uničena ali poškodovana, se zavarovančeva obveznost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugotovljena škoda na zavarovani stvari. Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar s posredovanjem zavarovalnice, skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah 9. člena, če pa mu je bila že izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(7) V primeru uničenja ali tatvine vozila zapade v plačilo celotna premija in zavarovalnica ima pravico zapadlo zavarovalno premijo odbiti od izračunane zavarovalnine.

12. člen

Določanje zavarovalne premije na podlagi škodnega dogajanja

(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod.

(2) Prijavljena škoda je škoda na zavarovanem vozilu, na podlagi katere je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.

(3) Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določena stopnja temeljne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati. Premijski razredi in stopnje temeljne zavarovalne premije so:

Premijski razred	0	1	2	3	4	5	6
% izhodiščne zav.premije	40	42,5	45	47,5	50	55	60
Premijski razred	7	8	9	10	11	12	13
% izhodiščne zav.premije	65	70	75	80	85	90	95
Premijski razred	14	15	16	17	18	19	20
% izhodiščne zav.premije	100	110	120	135	150	170	200

(4) Razvrščanje v določen premijski razred se opravlja takole:

1) za vsako novo zavarovanje se zavarovalna premija določi po 14. premijskem razredu po 100% stopnji temeljne zavarovalne premije;

2) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);

3) vsaka prijavljena škoda v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju ima za posledico razvrstitev za dva premijska razreda višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus), s tem da se pri tem razvrščanju upošteva največ 4 (štiri) prijavljene škode v istem zavarovalnem letu.

(5) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo še te določbe:

1) škoda, ki je prijavljena na podlagi zavarovanja polnega avtomobilskega kaska in je nastala zaradi ene od zavarovanih nevarnosti, navedenih v 1. točki, 2. odstavka, 3. člena teh pogojev, se ne šteje kot prijavljena škoda in ne vpliva

niti na bonus niti na malus. Prav tako se ne šteje za prijavljeno škodo tista škoda, ki je nastala zaradi poškodovanja vozila ob nudenju pomoči osebam, ki so bile poškodovane v prometni nesreči ali na kak drug način;

2) pri sklenitvi novega zavarovanja polnega avtomobilskega kaska s trajanjem najmanj leto dni za določeno vozilo, ima zavarovalec/zavarovanec pravico do razvrstitve v isti premijski razred na osnovi premijskega razreda, po katerem je določena zavarovalna premija za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za to vozilo;

3) zavarovanec, ki ima ob sklenitvi ali podaljšanju zavarovanja po teh pogojih pravico do razvrstitve v 14. ali nižji premijski razred, lahko s plačilom dodatne premije odkupi posledice prve škode, zaradi katere bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal;

4) če zavarovanec odkupi posledice prve škode in v tekočem zavarovalnem obdobju prijavi eno ali več škod, zaradi katerih bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal, se v naslednjem zavarovalnem obdobju za razvrščanje zavarovanca v premijski razred v skladu s 3. točko 4. odstavka tega člena upošteva dejansko število prijavljenih škod, ki vplivajo na povišanje premijskega razreda, zmanjšano za eno, razen v primeru, ko zavarovanec izgubi zavarovalne pravice zaradi enega izmed primerov naštetih v 1. odstavku 5. člena teh pogojev;

5) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od 1 leta, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;

6) če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali vozilo, ki ga je zamenjal, pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dlje kot tri leta ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda. Če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni prijavljena v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dlje kot tri leta;

7) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oz. obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oz. uporabnika vozila razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca ali otroka. Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobnem prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oz. obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iz iste premijske skupine. Bonus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let;

8) zavarovanec ima pravico do bonusa oz. se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pismenega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oz. številu prijavljenih škod.

(6) Škoda ni prijavljena, če je v roku 3 let likvidirana brez izplačila zavarovalnine ali je celotni izplačani znesek iz kakršnegakoli naslova regresiran, kakor tudi če je zavarovanec vrnil izplačano zavarovalnino.

(7) Zavarovanec in zavarovalnica lahko zahtevata ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije ob koncu naslednjega zavarovalnega leta, če kasneje ugotovita, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o prijavljenih škodah oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med likvidiranimi zavarovalninami in plačano premijo.

13. člen

Začetek in konec zavarovalnega kritja

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana.

(2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja, če ni dogovorjeno drugače.

(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovanec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje. Zavarovalna premija za to podaljšano obdobje se določa na enak način kot zavarovalna premija za dogovorjeni čas veljavnosti zavarovalne pogodbe.

14. člen Plačilo premije

(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega obdobja, če v zavarovalni pogodbi ni drugače dogovorjeno.

(2) Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je potrebno premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.

(3) Zavarovalec mora zavarovalnici premijo plačevati na svoje tveganje in na svoje stroške.

(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti ali banki.

(5) Kombinirano zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je po eni zavarovalni polici posebej zavarovanih več zavarovalnih vrst. Posamezne zavarovalne vrste kombiniranega zavarovanja predstavljajo pravno gledano samostojne zavarovalne pogodbe. Pri kombiniranem zavarovanju se v primeru delnega plačila premije plačani znesek sorazmerno porazdeli na posamezne zavarovalne pogodbe.

(6) Če je tako dogovorjeno, se premija lahko plačuje v obrokih. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti premije do dneva plačila. Zavarovalec je dolžan zavarovalnici povrniti vse stroške, ki nastanejo zaradi neplačila premije. Pri plačevanju na obroke zapadejo v plačilo še vsi neplačani obroki, v kolikor zavarovalec ne poravna dveh zaporednih obrokov.

15. člen Posledice neplačila premije

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. V primeru, da se vrne priporočeno pismo na zavarovalnico zaradi neuspešnega poskusa vročitve (npr. zaradi preselitve, odklonitve itd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje kot vročeno in jo hrani v svojih arhivih. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto, ko poteče 15-dnevni rok za prevzem priporočene pisemske pošiljke.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 1. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je potrebno plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 1. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe. Če je do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, mora zavarovalec plačati celotno premijo.

16. člen

Prenehanje zavarovanja in vračilo premije

(1) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom zavarovalnega kritja, zavarovalnica vrne vso plačano zavarovalno premijo.

(2) Na podlagi pisnega zahtevka zavarovalca preneha zavarovanje po teh pogojih z dnem, ko je zavarovalnica prejela pisni zahtevek zavarovalca, razen v primeru, ko gre za totalno škodo in veljajo določila 2. odstavka 20. člena teh pogojev.

(3) Če je vozilo odjavljeno iz prometa, zavarovanje preneha na podlagi pisnega zahtevka zavarovalca in dokazila o odjavi vozila iz prometa z dnem odjave vozila iz prometa.

(4) Na podlagi zahteve iz drugega in tretjega odstavka tega člena je zavarovalnica dolžna vrniti plačano premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera.

17. člen

Zavarovančeve dolžnosti po zavarovalnem primeru

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico, razen v primerih, ko to ni mogoče (npr. zdravljenje v bolnišnici zaradi poškodb, nastalih v zavarovalnem primeru, bolezen). Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih 3 dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost;

3) o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa, zlonamernega ali objestnega dejanja tretje osebe in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane, oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. V primeru, ko je bila izvršena tatvina vozila v celoti izven območja Republike Slovenije, je zavarovanec oziroma uporabnik vozila dolžan prijaviti tatvino vozila tudi na policiji v Republiki Sloveniji;

4) v primeru tatvine, vlomske in roparske tatvine ob prijavi škode predložiti zavarovalnici vse originalne in rezervne ključe vozila in prometno dovoljenje.

(2) Po nastanku zavarovalnega primera zavarovanec brez pisnega soglasja pooblaščene osebe na zavarovalnici ne sme spreminjati stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oziroma bi bila škoda zaradi tega manjša.

(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko

zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(4) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.

18. člen Ugotavljanje in ocenitev škode

Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v 3 dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

19. člen

Izvedenski in pritožbeni postopek

(1) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja komisija strokovnjakov (izvedencev).

(2) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedenca se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zavarovalnico ali zavarovancem. Pred začetkom izvedeniškega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

20. člen

Zavarovanje po zavarovalnem primeru

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.

(2) Po nastanku zavarovalnega primera, pri katerem je na zavarovani stvari ugotovljena in priznana popolna škoda po teh pogojih, zavarovanje preneha.

21. člen Pisna oblika

Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki.

22. člen

Sprememba naslova in kraja bivališča

Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja, sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe. Če je zavarovalec spremenil naslov, pa tega v predpisanem roku ni sporočil zavarovalnici, velja, da je bil zavarovalec pravilno obveščen, če pošlje zavarovalnica obvestilo na njegov zadnji znani naslov. V primeru, da se priporočeno pismo vrne na zavarovalnico zaradi neuspešnega poskusa vročitve (npr. zaradi preselitve, odklonitve itd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje kot vročeno in jo hrani v svojih arhivih. Vročitev priporočenega obvestila, poslanega s strani zavarovalnice, se šteje za opravljeno petnajsti dan po tem, ko je pošiljka oziroma sporočilo o pošiljki dostavljeno zavarovalcu na njegov zadnji znani naslov.

23. člen

Območje veljavnosti zavarovanja

Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na območju Evrope v geografskem smislu, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.

24. člen Sozavarovane osebe

(1) Poleg zavarovanca, ki ni pravna oseba, so zavarovane tudi osebe, katerim je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila.

(2) Ko z zavarovanim vozilom upravlja oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu, se šteje, da ji ga je le-ta prepustil v upravljanje, če se ne dokaže nasprotno.

(3) Vednost in ravnanje sozavarovane osebe se štejeta kot vednost in ravnanje zavarovanca.

(4) Sozavarovani so tudi najemniki in zakupniki, katerim zavarovanci, ki se ukvarjajo z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup, prepustijo upravljanje zavarovanega vozila od njih pooblaščenim voznikom. Vednost in ravnanje sozavarovanih oseb

se šteje za vednost in ravnanje zavarovancev. Če so zavarovane osebe kršile določila zavarovalne pogodbe, katerih kršitvi sledi izguba zavarovalnih pravic, jih izgubijo samo te osebe.

25. člen Uporaba zakona

Za razmerje med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.

26. člen Protikorupcijska klavzula

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

27. člen

Pritožbeni postopek in reševanje sporov

(1) Xxxxxxxxxxx, zavarovanec ali drugi upravičenec iz zavarovanj lahko svoje pravice iz zavarovalnega razmerja izvensodno uveljavlja v okviru notranjega postopka za reševanje pritožb pri Pritožbeni komisiji GRAWE zavarovalnice d. d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor.

(2) Če zavarovalnica pritožbi zavarovalca v okviru notranjega postopka za reševanje pritožb ne ugodi ali o njen ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu, lahko zavarovalec naslovi pobudo za začetek postopka izbranemu neodvisnemu izvajalcu izvensodnega reševanja sporov: Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, GIZ, Xxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, xxxxxxx 01/000 00 00, e-pošta: xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, xxxx://xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx/.

(3) V kolikor zavarovalec oceni, da je prišlo do kršitve Zavarovalnega kodeksa, drugih dobrih poslovnih običajev ter temeljnih standardov zavarovalne stroke, lahko svojo pritožbo posreduje Varuhu pravic s področja zavarovalništva, Xxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

(4) V kolikor morebitnega spora med zavarovalcem oziroma zavarovancem in zavarovalnico ni možno rešiti sporazumno, jih rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe.

28. člen

Zbiranje osebnih podatkov

Zavarovalec dovoljuje, da pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje dejavnosti zavarovanja njegove osebne podatke zbirajo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva. Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice (zdravnika cenzorja) v ustrezno medicinsko dokumentacijo. Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko.

Organ, pristojen za zavarovalni nadzor: Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1502 Ljubljana.

Uprava GRAWE zavarovalnice d.d. je te pogoje sprejela na seji z dne 21. 3. 2017 in pričnejo veljati dne 3. 4. 2017.

GRAWE zavarovalnica d.d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor