KONCESIJSKA POGODBA

14/2010, 51/2010, 84/2010), Zakona o javnem naročanju Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010, 18/2011), Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 90/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08), Odloka o ureditvi nekaterih splošnih vpršanj iz področja lokalnih gospodarskih javnih služb (Uradne objave, št. 27/03) in Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v Mestni občini Koper (Ur.l. RS, št. 74/2012)

sklepata naslednjo

KONCESIJSKO POGODBO

ZA PRENOVO IN UREJANJE JAVNE RAZSVETLJAVE V MESTNI OBČINI KOPER

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen UVODNE UGOTOVITVE

Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata da:

• je na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/2011), Odloka o ureditvi nekaterih splošnih vprašanj s področja lokalnih gospodarskih javnih služb (27/03) in Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v Mestni občini Koper (Ur.l. RS, št. 74/2012); (v nadaljevanju tudi koncesijski akt) koncedent dolžan zagotoviti izvajanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave, in sicer vsem uporabnikom na območju Mestne občine Koper,

• je koncedent objavil javni razpis za izvajanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v Mestni občini Koper, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. , št. objave z dne

. .2012 in Portalu javnih naročil, št. objave JN /2012,

• je z Obvestilom o oddaji naročila št. z dne . 2012 in upravno odločbo št. , z dne . .2012, koncedent izbral koncesionarja za prenovo in urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Koper in da izbrani koncesionar v času sklepanja te pogodbe izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja v skladu z IX. poglavjem koncesijskega akta.

Na podlagi odločitev iz prejšnjega odstavka koncedent s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.

2. člen NAMEN POGODBE

S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema izključno pravico in dolžnost opravljati izvajanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi z Zakonom o gospodarskih javnih službah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter s to pogodbo.

3. člen DEFINICIJE

V tej pogodbi imajo izrazi, naslednji pomen:

- »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v Mestni občini Koper;

- »koncedent«: je Mestna občina Koper;

- »koncesija«: je izraz za javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo koncesije za lokalno gospodarsko javno službo prenove in urejanja javne razsvetljave območju občine Koper;

- »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste, ipd.). Javna razsvetljava je tudi cestna razsvetljava v smislu zakona o cestah ter ambientalna razsvetljava na javnih površinah kamor sodi tudi novoletna osvetlitev;

- »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;

- »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost iz tretje alineje tega člena na podlagi koncesije;

- »koncesijski akt« je Odlok o opravljanju lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave v Mestni občini Koper (Ur.l. RS, št. 74/2012);

- »novi koncesionar« je pravna oseba, na katero obstoječi izvajalec gospodarske javne službe v skladu s to pogodbo prenese koncesijo;

- »infrastruktura« je javna razsvetljava, kakor jo določa četrta alineja tega člena;

- »obračunsko obdobje« predstavlja obdobje enega leta (prvo obračunsko obdobje je obdobje enega leta po datumu dokončanja pogodbenih del), v katerem se preveri doseganje prihrankov električne energije;

- »preureditev razsvetljave skladno z zakonodajo in izvedba ukrepov za prihranek energije (izvedba ukrepov)« so vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve izvajalca, ki se za namen izvedbe obnove oziroma preureditve javne razsvetljave izvedejo na objektih, ki so predmet te pogodbe;

- »pripravljalne storitve« so vsa dejanja in storitve izvajalca, ki jih je izvedel pred oddajo ponudbe in ukrepi, ki jih mora koncesionar storiti, preden prične s preureditvijo razsvetljave; sem spadajo predvsem načrtovanje ukrepov, izračuni, inženirske storitve, vključno z izdelavo projektov, s storitvami za začetek obratovanja ali ponujene preiskave pomanjkljivosti in ureditev razsvetljave skladno z zakonodajo;

- »tehnične aparature, naprave in stvari« so vsi fizični predmeti, ki jih koncesionar vključi v objekte, ki so predmet pogodbe kot ukrep, ne glede na to ali gre za bistvene sestavne dele ali pritikline, tudi računalniški programi, razen navideznih sestavnih delov;

- »druge storitve in učinki« so vsi drugi izvajalčevi ukrepi za prihranek energije, ki niso niti pripravljalne storitve niti tehnične aparature, naprave in stvari v prej navedenem smislu, torej niti sestavni del niti pritiklina objekta pogodbe (npr. ukrepi za motivacijo uporabnikov, monitoring, šolanje in uvajanje sodelavcev naročnika);

- »ukrepi vzdrževanja« so vsi gradbeni in drugi ukrepi, ki jih mora naročnik oziroma njegov podizvajalec izvajati, tako da se obdrži dejansko stanje in nemoteno obratovanje sistema;

- »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Mestni občini Koper, v skladu s standardi in predpisi iz 2. alineje 1. odstavka 19. člena koncesijskega akta;

Če se besedilo te pogodbe nanaša na koncedenta in koncesionarja, se uporablja izraz »pogodbeni stranki«.

II. PREDMET POGODBE

4. člen

ENOTNOST KONCESIJSKEGA RAZMERJA

V Mestni občini Koper (v nadaljevanju tudi občina) se dejavnost iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi.

5. člen OPREDELITEV DEJAVNOSTI

Predmet koncesijske pogodbe je opravljanje lokalne gospodarske javne službe prenove in urejanja javne razsvetljave, na območju Mestne občine Koper.

S to pogodbo koncesionar prevzema izvedbo obnove oziroma preureditve javne razsvetljave, ki med drugim obsega zamenjavo cestnih svetilk oz. sijalk,

uskladitev sistema skladno s standardi in priporočili, izvedbo regulacije, rekonstrukcijo prižigališč, skladno z veljavno zakonodajo in s ciljem znižanja stroškov obratovanja ter izvedbo drugih ukrepov za potrebe obnove in pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije za sistem javne razsvetljave v Mestni občini Koper, opredeljenih v Prilogi 1 (v nadaljevanju: seznam ukrepov).

Koncesionar mora pred začetkom izvedbe ukrepov temeljito pregledati obstoječe stanje sistema javne razsvetljave, pri koncedentu pridobiti oziroma preveriti podatke, ki se nanašajo na vse dele sistema javne razsvetljave koncedenta in na lastne stroške opraviti okvirno analizo z izvedbo tehničnih in drugih za to potrebnih ukrepov.

Koncesionar jamči življenjsko dobo vgrajene opreme ves čas izvajanja te pogodbe ter v času garancijske dobe, določene v 11. členu te pogodbe.

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da bo koncesionar po izvedbi del dobave in postavitve naprav in ostalih predmetov javne razsvetljave oziroma prenove javne razsvetljave dosegel minimalne učinke, ki so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te pogodbe.

Priloga 2 določa prihranke energije glede na izhodiščno stanje in obratovalne ure in jo pogodbeni stranki izdelata v 60 dneh po podpisu koncesijske pogodbe, vendar najpozneje pred začetkom izvajanja ukrepov prenove.

6. člen

VSEBINA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Gospodarska javna služba obsega skladno s predpisi tudi:

- zanesljivo oskrbo s storitvami gospodarske javne službe;

- nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov storitev gospodarske javne službe;

- zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito koristijo storitve;

- izvajanje analiz na področju kakovosti oskrbe s storitvami gospodarske javne službe.

Koncesionar mora pod enakimi pogoji nuditi svoje storitve gospodarske javne službe vsem uporabnikom, kar zlasti pomeni, da ne sme diskriminirati uporabnikov po kakšnih koli merilih in do vseh uporabnikov ravnati nevtralno, razen če so te cene različno določene z akti oblasti.

Posamezne storitve iz te pogodbe se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi in pravili stroke.

Gospodarska javna služba »prenova in urejanje javne razsvetljave« obsega prenovo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje, strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije in stroškov rednega vzdrževanja, zlasti pa:

1. dobava, postavitev, zamenjavo in redno vzdrževanje svetilk in sijalk z enakovredno svetilnostjo obstoječim,

2. dobava, postavitev, in zamenjavo in redno vzdrževanje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,

3. ambientalna osvetlitev javnih površin (vključno z novoletno osvetlitvijo javnih površin) in osvetlitev pročelij javnih objektov in obeležij je prav tako predmet te gospodarske javne službe,

4. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,

5. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav in sicer:

• na območju starega mestnega jedra z vplivnim območjem, ki ga na jugu omejuje Istrska cesta, na vzhodu pa območje trgovskega pristanišča in naravni rezervat se izvaja najmanj enkrat tedensko,

• na območju večjih primestnih naselij se izvaja najmanj dvakrat mesečno,

• na drugih območjih MOK se izvaja najmanj enkrat mesečno,

6. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo,

7. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave,

8. po pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,

9. izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige,

10. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,

11. priprava poročila o realizaciji letnega programa,

12. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,

13. možnost dobave električne energije za potrebe javne razsvetljave, pri čemer mora biti najmanj 40% dobavljene električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije in/ali soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko,

14. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave,

15. vzpostavitev energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.

Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določa ta pogodba, zakoni ali drugi predpisi.

Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.

Novoletna osvetlitev zajema postavitev (okvirno od 5.decembra), tekoče vzdrževanje celotnega sistema novoletne osvetlitve v času trajanja ter demontaža novoletne osvetlitev (okvirno do 5.januarja). Svetila in nabava novih svetil novoletne osvetlitve niso predmet te pogodbe, razen v okviru posebnih dogovorov med koncedentom in koncesionarjem.

7. člen

PREUREDITEV JAVNE RAZSVETLJAVE

V okviru obveznosti iz 5. in 6. člena bo koncesionar izvedel obnovo in preureditev

javne razsvetljave skladno z zahtevami koncedenta iz javnega razpisa, na podlagi katerega je bil koncesionar izbran, svojo prijavo ter veljavno zakonodajo. Pri tem bo koncesionar tudi izvedel ukrepe za zagotovitev prihranka električne energije, ki so navedeni v Prilogi 1, v skladu s tam navedenimi določili. Poleg tega se koncesionar kot dober strokovnjak izrecno zaveže izvesti vse potrebne ukrepe v zvezi z obnovo in preureditvijo javne razsvetljave za zagotovitev prihranka električne energije, da se doseže ustrezna osvetljenost in prihranek električne energije, kot je opredeljen v tej pogodbi. Koncesionar izjavlja, da mu je poznan predmet pogodbe in vsi spremljajoči riziki v zvezi z izvedbo del in da je seznanjen z razpisnimi zahtevami oziroma s prejeto dokumentacijo ter da so mu razumljivi in jasni pogoji in okoliščine za pravilno izvedbo del in storitev.

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da bo koncesionar dela po tej pogodbi izvedel kvalitetno, strokovno in samostojno.

Koncesionar je dolžan za izvedbo načrtovanih ukrepov za prihranek energije pridobiti potrebna dovoljenja in soglasja, koncedent pa je dolžan koncesionarju zagotoviti vso potrebno pomoč pri tem.

8. člen

KRITERIJI KAKOVOSTI IZVEDENIH UKREPOV

Vsi izvedeni ukrepi morajo voditi k cilju uskladitve razsvetljave z veljavno zakonodajo in k zmanjšanju porabe električne energije, hkrati pa:

a) morajo v primeru, ko gre za gradbene storitve, ob času izvajanja storitev ustrezati splošno priznanim pravilom tehnike; morajo biti optimalno dimenzionirani z vidika načrtovanja ob upoštevanju konkretnih danosti objektov, ki so predmet pogodbe in njihove uporabe.

b) morajo biti združljivi z obstoječimi tehničnimi napravami in komponentami;

c) morajo smiselno upoštevati naslednje predpise, standarde oz. priporočila (koncesionar ni dolžan zagotavljati pogojev, kot jih določajo standardi, če to ni mogoče iz razloga neprimernosti obstoječe infrastrukture):

• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10),

• Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l. RS, št. 4/10 s spremembami),

• veljavno slovensko zakonodajo,

• smernicami Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

• smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

• dobro inženirsko prakso,

d) morajo biti na splošno izvedeni brez stvarnih napak.

Koncesionar se zavezuje, da bo vsa dela izvajal:

- skladno z veljavnimi zakoni, predpisi, standardi, tehničnimi navodili in normami;

- vgrajeval materiale, elemente in opremo dogovorjene kakovosti, v skladu z veljavnimi predpisi in standardi;

- za vgrajene materiale pridobil in predal koncedentu dokumentacijo o predpisanih normativih;

- vodil z zakonom vso predpisano dokumentacijo.

Koncesionar se obvezuje, da bo izvedel najmanj tak obseg ukrepov, ki jih navaja Priloga 1 te pogodbe in bo obenem v celoti upošteval navedene tehnične in druge značilnosti ukrepov, ki so navedene v predmetni prilogi.

Koncesionar bo v skladu z načeli dobrega strokovnjaka izvedel tudi vse druge ukrepe, ki v Prilogi 1 te pogodbe niso izrecno opredeljeni, njihova izvedba pa je potrebna, da se doseže izvedba preureditve cestne razsvetljave skladno z veljavno zakonodajo ter da se doseže izvedba ukrepov za obnovo in pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije za sistem javne razsvetljave koncedenta t.j. v Mestni občini Koper.

9. člen

VZPOSTAVITEV SISTEMA UPRAVLJANJA ENERGIJE (CONTROLLING)

Koncesionar je dolžan vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja energije v skladu s terminskim planom. Ta mora vsebovati meritve porabe električne energije za razsvetljavo ter meritve obratovalnih ur po posameznih sektorjih.

Koncesionar mora sistem upravljanja razsvetljave in merjenja energije vzpostaviti in nadzorovati ter koncedentu omogočiti dostop do podatkov v tem sistemu, kadarkoli to koncedent želi. V kolikor koncedent zahteva, mu je potrebno omogočiti vpogled v analize, najkasneje pa ob koncu obračunskega obdobja.

Koncedent mora beležiti tudi vse podatke o spremembah in odstopanjih od projekta.

10. člen

ODSTRANITEV ODSLUŽENIH IN/ALI ODSTRANJENIH NAPRAV, DELOV NAPRAV, STVARI IN SNOVI

Naprave in komponente naprav, kot tudi druge stvari in snovi katerekoli vrste, ki jih koncesionar v teku izvajanja javne službe vzame iz obratovanja, mora koncesionar na svoje stroške ter v skladu z zakoni in ustreznimi predpisi za odlaganje odpadkov odstraniti, če koncedent ne uveljavlja svojega lastnega interesa za njihovo uporabo. To mora narediti tako, da najkasneje v roku 30 dni po odstranitvi iz obratovanja, pošlje pisno obvestilo/poizvedbo koncedentu ali le ta uveljavlja interes za uporabo demontiranih naprav.

11. člen IZROČITEV GARANCIJE

Ob podpisu te pogodbe koncesionar koncedentu izroči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % skupne pogodbene vrednosti z veljavnostjo do zaključka izvajanja pogodbenih del obnove in preureditve javne razsvetljave. V kolikor, se bo rok za izvedbo del podaljšal, bo potrebno temu ustrezno podaljšati tudi veljavnost garancije. Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti koncedent unovči, če koncesionar svojih obveznosti glede obnove in preureditve javne razsvetljave ne izpolni skladno s koncesijsko pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku.

12. člen DELI POGODBE

Sestavni del te pogodbe so pogoji, določeni z razpisno dokumentacijo postopka izbire koncesionarja, v katerem je bil koncesionar izbran, prijava koncesionarja, na podlagi katere je bil izbran in priloge, ki so navedene na zadnji strani te pogodbe.

13. člen VSEBINA POGODBE

Koncesionar mora opravljati gospodarsko javno službo v skladu z Odlokom o ureditvi nekaterih splošnih vprašanj iz področja lokalnih gospodarskih javnih služb (Uradne objave, št. 27/03) in Odlokom o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Koper (Ur.l. RS, št. 74/2012), zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gospodarske javne službe, to pogodbo in zahtevami koncedenta.

Pri izvajanju koncesije mora koncesionar ravnati v skladu s predpisi Republike Slovenije, pravom Evropske skupnosti in za Republiko Slovenijo veljavnimi mednarodnimi pogodbami.

Koncesionar mora pri izvajanju javne službe ter pri gradnji in vzdrževanju infrastrukture v največji možni meri zagotavljati varnost in zanesljivost delovanja gospodarske javne službe ter varstva okolja.

Razen če ni v tej pogodbi drugače določeno, obsega sklicevanje na določen predpis ali posamični akt tudi vse morebitne spremembe in dopolnitve tega predpisa oziroma akta, ali njegove vsebinske nadomestitve z drugim predpisom oziroma aktom, do katerih pride po podpisu te pogodbe in/oziroma v času trajanja koncesijskega razmerja.

14. člen

SPREMEMBA KONCESIJSKEGA AKTA

Sprememba Odloka o koncesiji (v nadaljevanju: koncesijski akt) je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo, in vključuje tudi razveljavitev ene ali več njegovih določb.

Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je potrebno spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, kar je v skladu z zakonom ali občinskim predpisom.

Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi te koncesijske pogodbe so lahko podlaga za spremembo koncesijske pogodbe v javnem interesu.

Koncesijska pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta, skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Ta pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k tej pogodbi.

Če pogodbeni stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi te pogodbe, se uporabljajo neposredno določbe koncesijskega akta.

15. člen RAZVELJAVITEV KONCESIJSKEGA AKTA

Če se koncesijski akt razveljavi po podpisu koncesijske pogodbe, pa je zaradi razveljavitve potrebno odvzeti koncesijo, se glede posledic uporabljajo določila o odvzemu koncesije v javnem interesu po drugi alineji drugega odstavka

103. člena te pogodbe.

16. člen

PRISTOJNI ORGAN ZA IZVAJANJE KONCESIJE

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.

III. KONCESIONARJEV PRAVNI MONOPOL

17. člen OBMOČJE KONCESIJE

Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec dejavnosti iz

5. in 6. člena te pogodbe na celotnem območju Mestne občine Koper. Koncesionar pridobi na tem območju izključno pravico opravljanja te dejavnosti.

Spremembe območja koncedenta t.j. Mestne občine Koper, njene delitve, združitve in nastanki novih občin na ozemlju sedanje Mestne občine Koper, do katerih pride po sklenitvi te pogodbe, ne vplivajo na območje izvajanja koncesije.

18. člen

IZKLJUČNOST PRAVICE OPRAVLJATI GOSPODARSKO JAVNO SLUŽBO

Koncesionar ima na podlagi te pogodbe na celotnem območju koncedenta t.j. Mestne občine Koper:

- izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo prenove in urejanja javne razsvetljave,

- izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu Mestne občine Koper vodenja investicij in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo,

- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

Koncesionar mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Mestne občine Koper.

V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju Mestne občine Koper.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

Koncedent se zavezuje, da v času trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi ne bo podelil koncesije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet te koncesije, drugi osebi ali na kakršenkoli drug način podelil pravico opravljati to dejavnost. Določba prejšnjega stavka se ne uporablja za prenos koncesije v skladu z zakonom, koncesijskim aktom in to pogodbo.

Kršitev določb tega člena je bistvena kršitev pogodbe.

19. člen PODIZVAJALCI

Koncesionar je dolžan koncesijsko dejavnost izvrševati sam, s svojimi delavci in materialom. Koncesionar v dela po tej pogodbi ne sme vključiti podizvajalca po lastni izbiri, razen v izjemnih primerih, ko je to nujno za nemoteno in kvalitetno izvedbo potrebnih del in ob predhodnem soglasju koncedenta, s sklenitvijo aneksa k tej pogodbi, sicer se šteje, da koncedent ni dal soglasja za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi.

V primeru, da koncedent da soglasje za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi mora koncesionar pred podpisom aneksa k tej pogodbi koncedentu izročiti:

- podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),

- podatke o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec,

- podatke o predmetu, količini in vrednosti del in rok izvedbe teh del,

- soglasje podizvajalca, na podlagi katerega koncedent namesto koncesionarju poravnava podizvajalčeve terjatve do koncesionarja,

- pooblastilo koncedentu za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno podizvajalcu.

(opomba: prvi in drugi odstavek tega člena bosta v končni pogodbi v primeru, da koncesionar v svoji prijavi navede, da nima podizvajalcev).

Koncesionar je dolžan koncesijsko dejavnost izvajati sam in s podizvajalci, ki jih je navedel v prijavi z dne . .2012, dani na javni razpis, s svojimi delavci in delavci podizvajalca in svojim materialom in materialom podizvajalca.

Koncesionar bo pri izvedbi del sodeloval z naslednjimi podizvajalci:

(opomba: podatki o podizvajalcu: naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski račun; vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, predmet količina, vrednost del,)

Podizvajalec je podal soglasje, na podlagi katerega

koncedent koncesionarjeve terjatve poravnava neposredno njemu.

Koncesionar brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta ne sme samovoljno zamenjati katerega koli v tem členu navedenega podizvajalca z drugim podizvajalcem, razen v primeru, da koncedent za to da soglasje, kar se uredi sklenitvijo aneksa k tej pogodbi. Koncesionar v celoti odgovarja za izpolnitev te pogodbe proti koncedentu, ne glede na število podizvajalcev.

V primeru, da koncedent da soglasje za zamenjavo podizvajalca ali za vključitev novega podizvajalca v dela po tej pogodbi, mora koncesionar pred podpisom aneksa k tej pogodbi koncedentu izročiti:

- podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),

- podatke o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec,

- podatke o predmetu, količini in vrednosti del in rok izvedbe del, ki jih bo izvedel podizvajalec.

Koncesionar je dolžan v roku 5 (pet) dni po spremembi (zamenjavi ali vključitvi novega podizvajalca) koncedentu predložiti:

- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu,

- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu,

- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

(opomba: tretji do osmi odstavek bodo v končni pogodbi v primeru, da koncesionar v svoji prijavi navede, da bo dela izvajal s podizvajalci).

20. člen

IZKLJUČNOST DOLŽNOSTI ZAGOTAVLJANJA UPORABNIKOM KONTINUIRANO IN KVALITETNO OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, V SKLADU S PREDPISI IN V JAVNEM INTERESU

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju koncedenta t.j. Mestne občine Koper izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

21. člen

POGOJI IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki so predmet te koncesijske pogodbe, so določeni v Odloku o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave v Mestni občini Koper (v nadaljevanju koncesijski akt).

22. člen UPORABNIKI

Uporabniki storitev gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave, so vsi uporabniki javnih površin koncedenta.

Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

23. člen UPORABA JAVNIH DOBRIN

Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

24. člen

ODDAJA PRAVNIH POSLOV TRETJIM OSEBAM

Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti, na podlagi nacionalnosti.

Pri oddaji pravnih poslov, ki imajo naravo javnega naročanja, mora koncesionar postopati skladno s predpisi.

IV. ČAS TRAJANJA KONCESIJE

25. člen ZAČETEK KONCESIJE

Koncesijsko razmerje za dejavnost gospodarske javne službe nastane s sklenitvijo te pogodbe, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s pričetkom izvajanja koncesijske pogodbe.

Koncesionar začne izvajati dejavnost najpozneje v 60 dneh od podpisa te pogodbe.

26. člen TEK KONCESIJE

Koncesija je podeljena za dobo 10 let (rok koncesije). Doba, za katero je podeljena koncesija, začne teči z dnem sklenitve te koncesijske pogodbe.

Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

Trajanje te koncesijske pogodbe se lahko podaljša izključno iz razlogov, določenih z zakonom.

27. člen

PRENEHANJE TRAJANJA KONCESIJE

Koncesijsko razmerje preneha pred potekom roka koncesije iz razlogov, določenih s predpisi ali to pogodbo (predčasno prenehanje koncesije).

V kolikor koncesija predčasno ne preneha, preneha s potekom roka njenega trajanja. Rok koncesije se izteče s potekom istega dneva v istem mesecu v desetem letu od dneva začetka koncesije.

Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.

V. FINANCIRANJE

28. člen SPLOŠNA DOLOČBA

Koncedent koncesionarju, razen v primerih, ko je drugače določeno z zakonom ali drugim predpisom, ki ne predstavlja prepovedane državne pomoči ali drugače nasprotuje Evropskemu pravu ali drugim mednarodnim obveznostim Republike Slovenije, za izvajanje dejavnosti javne službe, ne namenja finančnih ali drugih sredstev, ki bi imela enak namen ali posledico, kot financiranje koncesionarja (davčne olajšave, oprostitve plačila taks,…), razen pod pogoji iz 29. člena te pogodbe.

29. člen PRIHODKI KONCESIONARJA

Dejavnost iz 5. in 6. člena te pogodbe se financira iz občinskega proračuna, sredstev za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave in drugih virov.

Pri izvajanju javne službe si bosta koncedent in koncesionar učinek zmanjšanja porabe električne energije ob hkratni zagotovitvi enake svetilnosti medsebojno delila na način oz. po modelu z delno udeležbo prihrankov, ki pripada koncedentu že med trajanjem koncesijske pogodbe in sicer, da bo koncedent za celotno izvajanje gospodarske javne službe plačeval iz proračuna manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju, in sicer po formuli (brez DDV):

Letno plačilo koncedenta =

(referenčna poraba (v kWh) el. energije x količnik neto prihranka + poraba na novoinstalirani moči – dejanska poraba (v kWh) el. energije) x povprečna cena el. energije v tekočem letu pogodbe (EUR/kWh) + referenčni stroški vzdrževanja x količnik neto prihranka + stroški vzdrževanja novoinstalirane razsvetljave

Pri čemer je povprečna cena električne energije v tekočem letu pogodbe: cena električne energije, ki vsebuje vse stroške energije, omrežnino in druge dajatve določene s strani države brez DDV, ki pa v delu formule, ki se nanaša na prihranek, ne more biti nižja od povprečne cene na dan objave razpisa.

Količnik, ki predstavlja delež neto prihranka koncendenta ne sme biti višji od 0,95 (zagotovljen minimalno 5 % prihranek koncedenta).

Znižanje količnika iz prejšnjega odstavka predstavlja neto prihranek, letno plačilo koncedenta pa vključuje tudi stroške vzdrževanja. Referenčna poraba električne

energije in referenčni stroški vzdrževanja so določeni na podlagi leta 2011 in znašajo:

Referenčna poraba = kWh

Referenčni stroški vzdrževanja = EUR/letno

Dolžnost plačila koncesionarju skladno s formulo iz 2. odstavka tega člena začne z dnem dokončanja izvajanja celotne obnove in preureditve javne razsvetljave.

Koncesionar ob dokončanju obnove in preureditve pripravi vso potrebno dokumentacijo o izvedenih delih in jo dostavi koncedentu v pregled skupaj z zahtevo po prevzemu izvedenih del. S prevzemnim zapisnikom, ki ga podpišeta pooblaščena predstavika koncedenta in koncesionarja, nastopi dolžnost plačila koncesionarju, skladno s formulo iz 2. odstavka tega člena.

Dobava električne energije je lahko predmet koncesijskega razmerja in se obračunava ločeno od zgornjih plačil, v skladu z določbami VI. poglavja te pogodbe. Cene na enoto električne energije za ET se za točno določeno časovno obdobje, po preteku obstoječih pogodb o dobavi električne energije, pa najdlje do izteka koncesijske dobe, določajo na podlagi izvedenega postopka s pogajanji z izbranim koncesionarjem ob upoštevanju tržnih cen (predhodna izvedba javnega naročila ali drugega ustreznega postopka preverjanja cen na trgu). Koncedent ni dolžan kupovati električne energije od koncesionarja, v kolikor mu le-ta v okviru opredeljenega postopka ne ponudi nižje cene, kot pa jo koncendent lahko doseže na trgu. V kolikor se postopek s pogajanji uspešno zaključi, se cene za električno energijo opredelijo v Prilogi 5, ki postane sestavni del koncesijske pogodbe.

V primeru neuspešnih pogajanj koncedent izvede predpisane postopke za pridobitev najugodnejšega dobavitelja električne energije.

Vsa ostala izvajanja, navedena v tej pogodbi in ostala naročila s strani koncedenta, v kolikor ne gre za storitve, ki so predmet obračunavanja po prejšnjih odstavkih tega člena, se opravljajo in plačujejo po ceniku koncesionarja, ki je priloga te koncesijske pogodbe (Priloga 4). Cenik se lahko usklajuje na predlog koncesionarja in s potrditvijo odgovorne osebe koncedenta.

30. člen

NAČIN PLAČILA PO FORMULI IZ PREJŠNJEGA ČLENA

Plačilo letne akontacije se bo izvedlo vsak mesec v višini 1/12 letnega plačila koncedenta po formuli iz prejšnjega člena. Prva akontacija zapade v plačilo prvi mesec po datumu dokončanja pogodbenih del. Koncesionar bo koncedentu izstavil račun za mesečni obrok do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Koncedent bo plačilo izvršil v 30 dneh od datuma prejema računa. V primeru zamude plačil ima koncesionar pravico zaračunati zakonske zamudne obresti.

Po zaključku obračunskega obdobja bo koncesionar na podlagi uvedenih meritev predložil popoln in preverljiv obračun, na podlagi katerega se bo pridobila dejanska letna poraba električne energije za izbrano obračunsko obdobje, in izvedel poračun.

Če je dejanski prihranek nižji od predvidenega v Prilogi 2 se plačilo letne akontacije koncesionarju ustrezno zniža. Če pa je dejanski prihranek višji od predvidenega v Prilogi 2 si koncesionar in koncendent udeležbo na presežnem prihranku delita v razmerju 60:40 v korist koncedentu, pri čemer se plačilo letne akontacije koncesionarju ustrezno zviša.

Poračun je potrebno izvesti v roku 30 dni po zaključku obračunskega obdobja.

31. člen SPREMEMBA UPORABE

Pri oceni spremembe uporabe so izhodišče podatki iz Priloge 2 te pogodbe. Če se ti podatki spremenijo na pobudo koncedenta ali če to koncedent dopusti, potem to ne sme bremeniti koncesionarja niti ga ne postavljati v ugodnejši položaj. Zato se sprememba uporabe oceni z vidika stroškov in prilagodi na osnovi osnovnih podatkov takoj, ko nastopi omenjena sprememba. Spremembe uporabe v tem smislu so med drugim naslednje:

• v prilogi 2 nepredvidena naknadna vgradnja ali odstranitev naprav, aparatur ali druge opreme, ki imajo učinke povečanja ali zmanjšanja porabe električne energije za razsvetljavo;

• v prilogi 2 nepredvidena sprememba kategorizacije ceste, sprememba obremenitve ceste in s tem potrebna višja osvetljenost.

Svetilna mesta, ki se spremenijo po podpisu te pogodbe, se obravnavajo kot novoinstalirana moč.

V primeru izvedbe širitve javne razsvetljave, ki je priključena na obstoječa odjemna mesta javne razsvetljave (na dan prevzema koncesije), jo zaradi komplementarnosti infrastrukture na stroške bodočih investitorjev izvaja koncesionar. Novo javno razsvetljavo lahko izvaja tudi tretja oseba po naročilu koncedenta, na podlagi veljavne zakonodaje ob upoštevanju pridobljenih pogojev in soglasja s strani koncesionarja.

Doseganje prihrankov električne energije se ugotovi na podlagi uvedenih meritev.

Koncesionar ima pravico preverjati priključna mesta, uporabnike, števce ter pravico izključiti uporabnike, ki niso bili specificirani v razpisni dokumentaciji ali evidentirani kot uporabniki.

Vsi izračuni, izvedeni v skladu s to pogodbo, se praviloma nanašajo na obdobje poravnave 12 mesecev. Kadar se začetek ali konec katerega koli obdobja te pogodbe ne ujema z obdobjem poravnave 12 mesecev, se poravnava za tak del obdobja izvede sorazmerno glede na število pogodbenih mesecev, ki pripadajo obdobju poravnave.

32. člen

VODENJE RAČUNOVODSTVA

Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.

Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe in v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

Koncesionar je dolžan voditi analitično evidenco za osnovna sredstva za gospodarsko javno infrastrukturo, ki je predmet te pogodbe, v skladu s predpisi, ki veljajo za neposredne proračunske uporabnike.

Koncedentu mora biti omogočen vpogled v celoto finančnega poslovanja koncesionarja, ki se nanaša na gospodarsko javno službo in je predmet te pogodbe.

VI. DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE

(opomba: določila glede oskrbe z električno energijo se uporabljajo od trenutka in za čas, ko pogodbeni stranki zaključita s predpisanimi postopki za oskrbo z električno energijo in za čas trajanja oskrbe z energijo)

33. člen

ZAHTEVE GLEDE DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

S to koncesijsko pogodbo je koncesionar koncedentu dolžan dobavljati električno energijo za javno razsvetljavo, pri čemer mora biti najmanj 40 % ali več dobavljene električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije in/ali soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, kot jih določa vsakokrat veljavna zakonodaja, ki ureja energetiko in javna naročila.

Po preteku vsakega koledarskega leta se koncesionar v obdobju trajanja koncesije zavezuje, da bo na račun koncedenta unovčil ustrezno količino potrdil o izvoru električne energije, ki jih izda državni ali regionalni organ ali neodvisna organizacija, pooblaščena za izdajo teh potrdil, s čimer bo dokazal, da dobavljena električna energija izpolnjuje zahtevo, da mora biti 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom, kot jih določa vsakokrat veljavna zakonodaja, ki ureja energetiko in javna naročila.

34. člen MERILNA MESTA

Merilno mesto je mesto, kjer se meri električna energija in je navadno na prevzemno predajnem mestu. Prevzemno-predajno mesto v soglasju za priključitev določi sistemski operater distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: SODO). Preko tega mesta koncedent kot odjemalec odjema električno energijo iz omrežja.

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se ne glede na poimenovanje v zakonu, podzakonskih aktih, splošnih pogojih sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ali drugih predpisih in splošnih aktih, za potrebe te pogodbe in njenega izvajanja za pojem prevzemno-predajnega mesta uporablja pojem "merilno mesto."

Merilno mesto ima oznake, kot so navedene v soglasju za priključitev, pogodbi o priključitvi in pogodbi o dostopu, in sicer enoumno oznako: oznaka elektro- distribucijskega območja in ŠMM (številka merilnega mesta).

V primeru, da merilna mesta, ki so predmet te pogodbe nimajo lastnosti iz prejšnjih odstavkov (enoumna oznaka, število merilnih mest na prevzemno predajnem mestu in podobno), je koncedent dolžan o tem koncesionarja nemudoma obvestiti ter mu sporočiti vsa pomembna dejstva in podatke, pogodbeni stranki pa na podlagi teh podatkov pripravita aneks k tej pogodbi, s katerim uredita medsebojna razmerja, skladno s podatki o merilnem mestu.

Koncesionar se zavezuje, da bo električno energijo dobavljal na merilna mesta opredeljena v spodnji tabeli, koncedent pa se zavezuje, da bo na teh merilnih mestih električno energijo kupil.

Zap. št.	Št. merilnega mesta	Naziv	Naslov	Pošta
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10

Pogodbeni stranki se dogovorita, da se obstoječa in bodoča merilna mesta koncedenta, ki jih v času sklenitve te pogodbe zaradi tehničnih razlogov (mirovanje, nezaključena gradnja itd) še ni bilo mogoče vključiti v pogodbo, vključijo v to pogodbo pod enakimi pogoji in postopki, kot to velja za merilna mesta navedena v zgornji tabeli.

35. člen

KOLIČINA, PODATKI ZA OBRAČUN IN POGOJI OBRAČUNA ODSTOPANJ

Koncesionar bo skladno s to pogodbo dobavljal pogodbene letne količine električne energije po tarifi in v obsegu, kot so določene v Prilogi 5.

36. člen

Koncedent bo električno energijo kupoval v količinah, ki je enaka dejanski porabi koncedenta, koncesionar pa je koncedentu dolžan dobavljati električno energijo v skladu z dejanskimi potrebami koncedenta.

Obračunsko obdobje je mesečno. Koncedent pooblašča koncesionarja, da v njegovem imenu od pristojnega sistemskega operaterja pridobi razpoložljive meritve in stanja števcev.

Koncedent izrecno izjavlja, da ima na merilnih mestih, ki so predmet te pogodbe, merilne naprave (števce), ki ustrezajo zahtevam in pogojem pristojnega sistemskega operaterja tako glede na lastnosti merilnih mest, kot tudi glede na priključno moč teh mest. V primeru večjega števila merilnih naprav, ki merijo porabo električne energije preko posameznega merilnega mesta, ki je predmet te pogodbe, se pri merjenju električne energije upoštevajo vse merilne naprave (števci) tega mesta.

37. člen

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da merjenje električne energije izvaja SODO oziroma z njegove strani pooblaščene osebe.

Koncesionar bo pri svojih obračunih, ki jih bo izvajal skladno s to pogodbo, uporabljal merilne in obračunske podatke, ki jih bo pripravil in posredoval SODO.

V primeru spremembe pravil o zaokroževanju, kot jih urejajo splošni pogoji SODO v času sklepanja te pogodbe, se smiselno spremenijo določila te pogodbe, razen če pogodbeni stranki skleneta poseben aneks k pogodbi, s katerim drugače uredita obračunavanje po tej pogodbi.

38. člen

Če se ugotovi, da je merilna naprava nepravilno registrirala dobavljeno oziroma prevzeto električno energijo, pogodbeni stranki skupaj ugotovita obseg in čas nastanka napake. Ugotovljena razlika se poračuna v celoti pri naslednjem mesečnem obračunu. Popravek se izdela za obseg in čas ugotovljene nepravilnosti, vendar največ za 12 mesecev nazaj.

39. člen

Koncedent in koncesionar te pogodbe se izrecno dogovorita, da koncedent ne more vnaprej določiti natančne količine porabe električne energije, zato si pridržuje pravico, da lahko naroči manjšo oziroma večjo količino, kot je predvideno v tej pogodbi.

TOLERANCE

Izraz "toleranca" pomeni razpon okoli pogodbene količine za posamezno vrsto električne energije, znotraj katerega se stroški odstopanj ne obračunavajo. Toleranca je lahko pozitivna ali negativna. Tolerance so sledeče:

Pogodbena količina

Toleranca

Vrsta električne

energije

Količina

Pozitivna

toleranca

Negativna

toleranca

kWh

+10%

-10%

40. člen CENA

Koncesionar koncedentu zaračunava dobavljeno električno energijo po ceni na enoto ET. Cene na enoto električne energije za ET znašajo, kolikor izhaja iz Priloge 5 k tej pogodbi.

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da cene električne energije ne vključujejo:

– stroškov za uporabo elektroenergetskih omrežij in dodatkov k uporabi elektroenergetskih omrežij;

– trošarin na električno energijo;

– morebitnih drugih dajatev, prispevkov in dodatkov, določenih s strani države.

Stroški vseh postavk iz prejšnjega odstavka bremenijo koncedenta.

Koncesionar se zavezuje za koncedenta brezplačno urediti vse kar je potrebno za nemoteno dobavo električne energije oz. urediti zamenjavo bilančne skupine, ki jo določi sistemski operater distribucijskega omrežja, za obstoječa merilna mesta do 01.01.20 do 00:00. Za morebitna nova merilna mesta je vse zgoraj navedeno potrebno urediti v roku 30 dni od sklenitve Aneksa k tej pogodbi.

41. člen

PLAČILNI TER DRUGI POGOJI

Koncedent bo svoje obveznosti za dobavo električne energije poravnaval na podlagi pravilno izstavljenih računov za posamezna merilna mesta. Koncesionar izstavi račune na podlagi dejansko porabljene električne energije do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Koncedent je račun koncesionarja dolžan plačati v roku 30 (trideset) dni, šteto od dneva prejema pravilno izstavljenega računa, na transakcijski račun

št. SI56 pri Banka . V primeru zamude plačila je

koncesionar upravičen zaračunati zakonske zamudne obresti.

Z računom koncesionar koncedentu zaračuna dejansko porabo električne energije po znesku za enoto ET in DDV ter morebitne ostale dajatve, prispevke in dodatke določene s strani države.

42. člen

Pogodbeni stranki se dogovorita, da koncesionar koncedentu nudi arhiv podatkov, in sicer mora vsakih 12 mesecev, od začetka trajanja te pogodbe do konca njenega trajanja, koncedentu v elektronski obliki posredovati podatke o porabi električne energije za vsako merilno mesto posebej, ločeno za porabo ET (v kWh) ter ločeno stroške za porabljeno električno energijo (v €).

43. člen

Koncesionar se zavezuje za koncedenta brezplačno urediti vse kar je potrebno pri zamenjavi dobavitelja za dobavo električne energije na posamezna merilna mesta in morebitna nova merilna mesta zlasti:

- urediti zamenjavo bilančne skupine, ki jo določi sistemski operater distribucijskega omrežja, v roku 30 dni od podpisa pogodbe ali aneksa, v kolikor je to potrebno;

- urediti prijavo bilateralnih pogodb na organiziranem trgu;

- poskrbeti za arhiviranje podatkov o merilnih vrednostih in koncedentu 1 x letno dostaviti podatke v elektronski obliki o porabi ET in sicer do 15.01. za preteklo leto;

- ščiti interese koncedenta.

44. člen DOSTOP DO OMREŽJA

Koncedent izrecno izjavlja, da so za merilna mesta, ki so predmet te pogodbe, izdana soglasja za priključitev, sklenjene pogodbe o priključitvi in pogodbe o dostopu do omrežja.

Če za posamezno merilno mesto ni sklenjena pogodba o dostopu, se koncedent zavezuje, da bo uredil sklenitev tovrstne pogodbe pred pričetkom odjema/oddaje po tej pogodbi.

Koncedent izrecno izjavlja, da ima za merilna mesta, za katera je soglasje za priključitev izdano na tretjo osebo, soglasje te osebe za sklenitev pogodbe o dobavi/prevzemu za ta merilna mesta.

Koncedent lahko za sklenitev pogodbe o dostopu pooblasti koncesionarja, ki bo za koncedenta uredil sklenitev teh pogodb s SODO, če bodo izpolnjeni vsi pogoji za sklenitev teh pogodb. Za vsako merilno mesto, za katero je soglasje za priključitev izdano na tretjo osebo, mora koncedent koncesionaru predložiti pooblastilo te osebe za urejanje pogodbe o dobavi za ta merilna mesta.

45. člen

Koncedent s podpisom te pogodbe pooblašča koncesionarja, da v njegovem imenu izvede postopek zamenjave bilančne skupine in v njegovem imenu uveljavi dostop do omrežja.

VII. RAZMERJA GLEDE INFRASTRUKTURE IN DRUGIH NAPRAV TER OPREME ‌

46. člen NAJEM

Obstoječa infrastruktura javne službe je v lasti koncedenta in jo prejme koncesionar z dnem uveljavitve te koncesijske pogodbe v najem.

Vsa, v koncesijski dobi s strani koncesionarja zgrajena oziroma vgrajena infrastruktura, je do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja v lasti koncesionarja. Ob koncu koncesijskega obdobja mora koncesionar to infrastrukturo brezplačno prenesti v knjigo osnovnih sredstev koncedenta.

47. člen

NAMEN UPORABE INFRASTRUKTURE

Koncesionar sme in je dolžan uporabljati infrastrukturo in opremo izključno za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije.

48. člen

LASTNINSKA RAZMERJA NA OBSTOJEČI INFRASTRUKTURI

Koncesionar se zavezuje ves čas od začetka trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi imeti v najemu ali v posesti na podlagi drugega pravnega temelja (v nadaljevanju: najem) vso potrebno infrastrukturo za izvajanje javne službe v okviru te koncesije, ki je ob sklenitvi te pogodbe v lasti koncedenta ali drugih lastnikov infrastrukture (v nadaljevanju: lastniki infrastrukture).

Na osnovi te pogodbe se koncedent in ostali lastniki infrastrukture ter opreme zavežejo, da imajo ves čas trajanja koncesijskega razmerja v lasti vso potrebno infrastrukturo in opremo, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe v okviru te koncesije.

Najemna pogodba, ki omogoča uporabo infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, mora biti v skladu s to koncesijsko pogodbo, v njej pa mora koncesionar med drugim zagotoviti, da ob morebitnem prenosu koncesije lahko to pogodbo prenese na novega koncesionarja.

Koncesionar mora v pogodbi z lastnikom infrastrukture določiti, da ta hkrati s prenosom lastnine na infrastrukturi ali njenem delu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da novi lastnik sklene s koncesionarjem najemno pogodbo, ki koncesionarju omogoča, da uporablja preneseno infrastrukturo brez prekinitve, pod enakimi pogoji kot doslej, razen če koncedent soglaša, da se ti pogoji spremenijo.

Kršitev določb te točke je bistvena kršitev pogodbe.

49. člen PLAČILO

Plačilo za najem infrastrukture v lasti koncedenta je zajeto s koncesijsko dajatvijo iz 58. člena te pogodbe.

50. člen

IZLOČITVENA PRAVICA IN PRENOS INFRASTRUKTURE

Ne glede na tretji odstavek 46. člena te pogodbe ima koncedent skladno s koncesijskim aktom in Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu na vgrajeni infrastrukturi izločitveno pravico v stečaju. Po poteku pogodbene dobe te pogodbe preidejo vse naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. Obračun amortizacije v času pogodbene dobe vrši koncesionar na način, da so naprave ob zaključku pogodbene dobe amortizirane v celoti. Na programski opremi pridobi koncedent neomejeno pravico uporabe.

VIII. VZDRŽEVANJE INFRASTRUKTURE

51. člen VZDRŽEVANJE

Za namene trajnega in nemotenega izvajanja javne službe ter zagotavljanja delovanja sistema v skladu s cilji zagotavljanja prihranka prevzame koncesionar v teku trajanja pogodbene dobe vse storitve vzdrževanja javne razsvetljave v lasti koncedenta t.j. Mestne občine Koper ter tudi celotne stroške vzdrževanja za vse ukrepe za prihranek energije, vključno s stroški tekočega vzdrževanja in upravljanja sistema, t.j. tudi za del sistema, ki ne bo predmet prenove.

Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

Vzdrževanje objektov gospodarske javne službe je podrobneje opredeljeno v programu izvajanja javne službe.

Vzdrževanja objektov in naprav infrastrukture obsega vse storitve in naloge, ki so določene z veljavnimi predpisi in ki jih je potrebno opraviti, da je v celoti zagotovljeno izvajanje gospodarske javne službe, ne glede na njihovo lastništvo.

Koncesionar po pooblastilu koncedenta vodi investicije v objekte in naprave javne službe, vključno z investicijami, ki so potrebne zaradi obnavljanja in vzdrževanja infrastrukture.

Ponavljana ali hujša opustitev dolžnosti vzdrževanja objektov in naprav infrastrukture je bistvena kršitev te pogodbe.

Plačilo koncesionarju za redno vzdrževanje opredeljeno v Prilogi 1 je zajeto s plačilom po formuli iz 29. člena te pogodbe, ostala dela in naloge pa se izvajajo po ceniku koncesionarja.

52. člen

NADZOR NAD VZDRŽEVANJEM

Koncedent ima pravico nadzirati izvrševanje koncesionarjeve dolžnosti vzdrževanja objektov in naprav koncesije, tako da je ves čas ohranjena njihova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja na način, določen v tej pogodbi.

Če koncesionar ne dosega standardov in meril kakovosti rednega vzdrževanja, ga koncedent na to opozori in mu naloži dodatna vzdrževalna dela.

Koncedent lahko koncesionarju pisno naloži tudi dodatna redna vzdrževalna dela, ki presegajo obseg določen v Prilogi 1, pri čemer mora za stroške za dodatno opravljena dela koncedent zagotoviti sredstva.

Zahtevo za vzdrževalna dela pošlje koncedent pisno koncesionarju in mu v njej določi primeren rok za njihov začetek in dokončanje.

Če koncesionar ne začne z vzdrževalnimi deli v določenem roku, ali če je očitno, da jih ne bo v roku dokončal, lahko koncedent vzdrževalna dela izvede ali dokonča sam na stroške koncesionarja.

IX. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

53. člen

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo te koncesijske pogodbe.

54. člen

SPLOŠNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

Koncesionar je pri opravljanju gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije po tej pogodbi, dolžan ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki se na to nanašajo.

Če zakon, koncesijski akt ali drugi predpisi drugače urejajo posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem javne službe, ki je predmet koncesije po tej pogodbi in kot je to določeno v tej pogodbi, mora koncesionar neposredno ravnati po tem predpisu in se za opustitev izvrševanja predpisov ne more sklicevati na to pogodbo. Ta določba pa ne velja za dolžnosti koncesionarja, ki jih navedeni predpisi ne določajo ali jih določajo v manjši meri, kot jih nalaga ta pogodba.

Če so s predpisom ali posamičnim aktom državnega organa v zvezi s koncesijo po tej pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja naložene nove naloge in dolžnosti ali zaradi zmanjšanja pravic koncesionarja zmanjšani njegovi prihodki ali mu naloženi dodatni stroški, ima pravico od koncedenta zahtevati denarno ali drugačno nadomestilo, pred izvajanjem storitev pa mora koncesionar predlagati spremembo plačil.

Nadomestilo ne sme presegati dejanskih nujno potrebnih stroškov oziroma dejanskega neizogibnega zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastanejo zaradi predpisa oziroma posamičnega akta iz prejšnjega odstavka. Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so ti stroški oziroma zmanjšanje prihodkov čim manjši in nadomestilo ne sme obsegati stroškov oziroma zmanjšanja prihodkov, ki bi jih koncesionar lahko odvrnil, ali ki jih lahko nosi v okviru normalnega gospodarskega poslovanja, vendar zaradi tega ne sme biti ogrožena kakovost izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe.

Koncesionar je dolžan zagotoviti zaposlitev vsem zaposlenim delavcem, namenjenim opravljanju gospodarske javne službe pri dosedanjem izvajalcu te gospodarske javne službe (Komunali Koper), če za to po dokončnosti odločbe o

izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. Te delavce je koncesionar folžan zaposliti najpozneje do začetka izvajanja koncesije.

Kršitev določb tega poglavja je bistvena kršitev koncesijske pogodbe.

55. člen

POSAMIČNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA IN PREPOVEDANA RAVNANJA

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

- izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,

- upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s smiselno uporabo naslednjih standardov (koncesionar ni dolžan zagotavljati pogojev, kot jih določajo standardi, če to ni mogoče iz razloga neprimernosti obstoječe infrastrukture) oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007 in 109/2007, 62/2010);

• Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur.l. RS, št. 4/2010 s spremembami)

• veljavno slovensko zakonodajo,

• smernicami Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

• smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

• dobro inženirsko prakso;

- zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu,

- kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,

- vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,

- po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe,

- omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,

- po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture, ki so v koncesijski dobi v lasti koncesionarja,

- zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest,

- pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil,

- skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,

- obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,

- pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,

- voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami,

- ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,

- pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe z devetmesečnim poročilom o poslovanju in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,

- poročati koncedentu o izvajanju koncesije,

- obveščati druge pristojne organe (inšpekcije,…) o kršitvah,

- v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela, ob upoštevanju življenjske dobe in poslabšanja, ki je posledica redne rabe v času trajanja koncesijskega razmerja,

- omogočiti nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,

- obveščati druge pristojne organe (inšpekcije,…) o kršitvah.

Prepovedano je:

- nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

- namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,

- opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo,

- sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

- onemogočiti dostop do objektov in naprav javne razsvetljave,

- graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,

- opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

56. člen

DOLŽNOST TRAJNEGA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

Javno službo, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano.

Dolžnost izvajanja javne službe nastane z dnem začetka koncesijskega razmerja in traja ves čas trajanja tega razmerja.

Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje javne službe le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt ali drugi predpis.

57. člen

SKRB ZA PRIDOBITEV USTREZNIH DOVOLJENJ IN DRUGIH AKTOV DRŽAVNIH ORGANOV

Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo strokovnjaka skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalnih skupnosti.

Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.

Kršitev te dolžnosti je bistvena kršitev pogodbe.

58. člen KONCESIJSKA DAJATEV

Koncesionar koncedentu plača koncesijsko dajatev v višini, kakršno je ponudil v prijavi, na podlagi katere je bil izbran, in znaša € z DDV.

Koncesijsko dajatev koncesionar plačuje enkrat letno za celotno obdobje trajanja koncesije z nakazilom na račun koncedenta najkasneje do 30.06. za tekoče koledarsko leto.

Višina letne koncesijske dajatve se enkrat letno revalorizira glede na referenčni indeks skladno s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo osebe javnega sektorja (Ur.l. RS, št. 1/04) oziroma predpisom, ki bo ta pravilnik nadomestil.

Kršitev tega člena vključno z zamudo pri plačilu pomeni bistveno kršitev pogodbe.

59. člen PREPOVED PRENOSA PRAVIC

Koncesionar ne sme nobene od pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi, prenesti na tretjo osebo brez izrecnega pisnega dovoljenja koncedenta.

Koncedent koncesije ne more prenesti na drugo osebo, razen če, skladno s koncesijskim aktom in to pogodbo, preneha koncesijsko razmerje, ki je predmet te pogodbe.

Kršitev te prepovedi je bistvena kršitev pogodbe.

60. člen

NEPOSREDEN VPLIV SPREMEMBE OBSEGA JAVNE SLUŽBE NA VSEBINO KONCESIJSKE POGODBE

Če se med trajanjem koncesije v koncesijskem aktu spremeni obseg javne službe, ima ta neposredni vpliv na vsebino koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta, pri čemer se glede zagotovitve finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe iz tretjega in četrtega odstavka 54. člena te pogodbe.

61. člen

OBVEZNOST OBVEŠČATI KONCEDENTA

Koncesionar je o večjih okvarah, napakah ali pomanjkljivostih, ugotovljenih na infrastrukturi, ki se nanaša na gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe, dolžan takoj obvestiti koncedenta, ga seznaniti z obsegom okvare, napake oziroma pomanjkljivosti in mu omogočiti vpogled v vso dokumentacijo.

Koncesionar mora v skladu s to pogodbo poročati koncedentu in ga pisno obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah izvajanja te pogodbe ter izvajanja javne službe, ki je njen predmet.

Poleg obveščanja iz prejšnjega odstavka mora koncesionar v posameznem koledarskem letu predložiti koncedentu pisno poročilo za preteklo koledarsko leto in tudi svoje revidirane računovodske izkaze, izdelane v skladu s predpisi.

62. člen VSEBINA POROČIL

Koncesionar je dolžan najkasneje do 30.04. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. Poročilo mora, poleg vsebine, določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:

- izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;

- pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh;

- zavrnitvah uporabnikov storitev;

- xxxxxx xxxxxx podizvajalcem;

- spremembah v podjetju koncesionarja;

- škodnih dogodkih;

- spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe;

- koriščenju zavarovanj;

- o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

63. člen

KONTROLNA KNJIGA IN LETNI PROGRAMI IZVAJANJA

Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:

- naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,

- naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),

- opis dela,

- popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno,

- porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,

- podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.

Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev odgovorni osebi koncedenta za področje javne razsvetljave do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.

Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga najkasneje do 15.11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan.

Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje predvsem:

- obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,

- obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,

- obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov,

- predlog izgradnje novih naprav javne razsvetljave (investicije) in potrebnih sredstev za te namene,

- izredna vzdrževalna dela in dela, ki presegajo standarde se izvedejo na pisno zahtevo koncedenta, z usklajenim rokom izvedbe in ceno,

- izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,

- pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanje le-teh,

- xxxxxx xxxxxx podizvajalcem,

- spremembe v podjetju koncesionarja,

- škodne dogodke,

- spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe,

- koriščenje zavarovanj in

- podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje te koncesijske pogodbe.

(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30.aprila vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.

64. člen NEPREDVIDLJIVE OKOLIŠČINE

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

V primeru iz prvega odstavka tega člena se koncesijsko razmerje lahko prekine samo na podlagi pisnega dogovora med koncedentom in koncesionarjem.

65. člen

KAPITALSKE SPREMEMBE V KONCESIONARJU

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki načrtovani statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega prevzemni prag po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, in če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo.

66. člen

ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe koncedentu t.j. Mestni občini Koper, uporabnikom ali tretjim osebam povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci.

67. člen ZAVAROVANJE

Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti oz. če ima koncesionar sklenjeno krovno zavarovalno polico, mora pred sklenitvijo koncesijske pogodbe posredovati izjavo zavarovalnice, s katero zavarovalnica jamči, da ima koncesionar sklenjena vsa v razpisu potrebna zavarovanja (za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju oz. izjava zavarovalnice mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta t.j. Mestne občine Koper.

Zavarovalno pogodbo je dolžan skleniti za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote v višini 500.000 €. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Mestne občine Koper, v kolikor pride do odškodninskih zahtevkov proti Mestni občini Koper.

Koncesionar mora pogodbe o zavarovanju sklepati tako, da bo po prenehanju koncesijske pogodbe možen njihov prenos na koncedenta, pri čemer ima pravico do povračila sorazmernega dela zavarovalne premije.

Koncesionar mora takoj obvestiti koncedenta, če mu je bila na podlagi zavarovalnih pogodb izplačana kakršnakoli odškodnina.

Koncesionar mora v okviru izvajanja javne službe zagotoviti tudi požarno zavarovanje za javno razsvetljavo.

Opustitev s to pogodbo dogovorjenega zavarovanja se šteje za bistveno kršitev pogodbe.

X. OBVEZNOSTI KONCEDENTA

68. člen Obveznosti koncedenta so zlasti da:

- zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne gospodarske službe in koncesijskim aktom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v koncesijskem aktu;

- zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom koncesijskega akta in drugimi določbami te pogodbe;

- zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;

- zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju koncedenta t.j. Mestne občine Koper;

- pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

XI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV

69. člen PRAVICE UPORABNIKOV

Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

- do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja;

- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;

- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s koncesijskim aktom in z drugimi predpisi.

Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s koncesijskim aktom in to pogodbo.

70. člen DOLŽNOSTI UPORABNIKOV

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

- upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;

- pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;

- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.

Preostale dolžnosti uporabnikov so določene z veljavnimi predpisi.

XII. IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL

71. člen

VODENJE KATASTRA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Koncesionar ima javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe (v nadaljevanju kataster), skladno s predpisi, ki urejajo javno službo.

Izdelava (vzpostavitev) ter usklajevanje, obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in ažurno vzdrževanje katastrov je obveznost koncesionarja. Za vodenje katastra koncesionar ni upravičen do posebnih prihodkov.

Kataster z vsemi zbirkami podatkov, je ves čas koncesijske pogodbe last koncedenta in se vodi tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi, ki urejajo vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema koncedenta in jih je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati v posest koncedentu.

Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Koncesionar mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.

Za vzpostavitev katastra mora koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.

Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih brezplačno v celoti izroči v last in posest.

Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti koncedentu neprekinjeno dostopen (»on-line«).

Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.

72. člen

DRUGA JAVNA POOBLASTILA

Pri izvajanju gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, v kolikor to ni v nasprotju z zakonom, k prostorskim aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.

Koncesionar opravlja javna pooblastila v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Koncesionar mora zagotoviti, da zaposleni pri koncesionarju, ki izvršujejo javna pooblastila, izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisi zahtevajo za uradne osebe, ki vodijo upravni postopek.

Koncesionar mora v zvezi z javnimi pooblastili voditi predpisane evidence.

73. člen

STROŠKI IZDELAVE PROJEKTNIH POGOJEV PRI IZVAJANJU JAVNIH POOBLASTIL

Javna pooblastila za izdajo projektnih pogojev oziroma soglasji k projektnim rešitvam, so določena na podlagi vsakokratnega predpisa, ki ureja vsebino javne službe oziroma na podlagi koncesijskega akta.

Določbe tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za izdajo soglasij k projektnim rešitvam.

XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE

74. člen

SPLOŠNE DOLOČBE O PRAVICAH KONCEDENTA

Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, ima koncedent in osebe, ki jih pooblasti, pravico nadzirati celotno izvajanje dolžnosti koncesionarja po tej pogodbi. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico vpogleda v koncesionarjevo dokumentacijo ves čas trajanja te koncesijske pogodbe.

Koncedent ima pravico opravljati nadzor nad izvajanjem vseh obveznosti koncesionarja po tej pogodbi, in sicer ob vsakem času, ko to želi, da bi ugotovil, ali koncesionar izvaja koncesijo po tej pogodbi v skladu s predpisi, koncesijskim aktom in to pogodbo.

Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarskih javnih služb ter strokovni in finančni nadzor urejajo poleg te pogodbe tudi koncesijski akt.

Stroške nadzora nosi koncedent.

75. člen ORGANI NADZORA

Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma urad občinske uprave pristojen za gospodarske javne službe. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod ali drugo institucijo.

Koncedent in osebe, ki jih pooblasti, morajo nadzor iz te točke pogodbe izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces in obratovanje objektov koncesije po tej pogodbi. Kakovost storitev koncesionarja ne sme biti zmanjšana.

Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe izvaja tudi občinska inšpekcija koncedenta, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

76. člen

NADZOR KONCEDENTA NAD ZAKONITOSTJO

Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, opazovanje in ugotavljanje kvalitete del ali na drug primeren način ugotavljati dejansko stanje in izvajanje obveznosti koncesionarja, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze,…) za dejavnost, ki je predmet koncesije po tej pogodbi, kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Koncedent pa se zaveže te listine, dokumentacijo in podatke obravnavati kot poslovno skrivnost.

Koncedent ima pravico do napovedanega ali nenapovedanega nadzora. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj

15 dni pred izvedbo. Napoved mora vsebovati predmet nadzora. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja, v prisotnosti koncesionarja ali njegovega pooblaščenca.

V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti koncesionarju pisno, z navedbo nujnosti nenapovedanega nadzora. Sporočilo mora koncedent neposredno pred izvedbo nadzora izročiti pooblaščeni osebi koncesionarja.

Nenapovedan nadzor se izvaja na enaki osnovi in pod enakimi pogoji, kot napovedan nadzor.

Izvajalec nadzora se mora izkazati s pisnim pooblastilom koncedenta.

77. člen

SESTAVA ZAPISNIKA O NADZORU

O vsakem opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik. Zapisnik iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

- datum nadzora,

- navedbo prisotnih oseb s strani koncedenta in s strani koncesionarja,

- predmet nadzora,

- ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom,

- rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Zapisnik iz prvega ostavka tega člena podpišejo prisotni predstavniki koncedenta in koncesionarja.

78. člen

STROKOVNI IN FINANČNI NADZOR

Strokovni in finančni nadzor se izvaja skladno s predpisi.

79. člen NADZORNI UKREPI

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja pravilno, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali te koncesijske pogodbe.

XIV. KRŠITEV POGODBE

80. člen VRSTE KRŠITEV

Za kršitev te pogodbe se šteje tako opustitev izvrševanja, nepravilno izvrševanje kot tudi nepravočasno izvrševanje dolžnosti po tej pogodbi.

Za kršitev te pogodbe se šteje tudi vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pravili, ki so za tovrstno pogodbo oziroma naravo koncesijskega razmerja predpisana ali običajna.

81. člen POSLEDICE KRŠITEV

Zaradi kršitve imata koncedent oziroma koncesionar pravico v skladu s pravili pogodbenega prava:

- zahtevati izvršitev dolžnosti,

- sam izvršiti dolžnost druge stranke na njene stroške,

- zahtevati odškodnino,

- zahtevati pogodbeno kazen skladno s to pogodbo,

- odstopiti od te pogodbe,

- uveljavljati druge zahtevke, ki jih določajo ta pogodba ali predpisi.

Pravice iz prejšnjega odstavka se uveljavljajo v skladu z določili in namenom te pogodbe.

a) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCESIONAR

82. člen OBVESTILO O KRŠITVI

Na obstoj kršitve mora koncedent pisno opozoriti koncesionarja takoj po tem, ko jo je opazil in od koncesionarja zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

Obvestilo iz prvega odstavka ni potrebno, če je koncesionar koncedentu zagotovil, da kršitve ni oziroma da jo bo odpravil.

83. člen

IZVRŠITEV OBVEZNOSTI NA STROŠKE KONCESIONARJA

Glede pravice koncedenta, da sam izvrši obveznost koncesionarja na njegove stroške, se smiselno uporabljajo zakonska določila o odgovornosti za napake v

okviru podjemne pogodbe. Pred izvršitvijo obveznosti na stroške koncesionarja mora koncedent koncesionarja o tem pisno obvestiti in mu dati okoliščinam primeren rok, da obveznost sam izvrši.

84. člen

ODGOVORNOST ZA ŠKODO IN POGODBENA KAZEN ZA ZAMUDO

Koncesionar mora koncedentu povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve predpisov in pogodbe.

Odškodnina ne sme presegati škode, ki bi jo bil koncesionar razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

Če koncesionar po svoji krivdi pri izvedbi del in storitev po tej pogodbi ne upošteva dogovorjenih rokov, sme koncedent za vsak koledarski dan zamude zahtevati plačilo pogodbene kazni v višini 0,05% od celotne vrednosti pogodbenih del (vrednost investicije). Višina pogodbene kazni navzgor ni omejena.

Če koncedentu zaradi zamude koncesionarja pri izvedbi del nastane škoda, ki presega vrednost pogodbene kazni, ima koncedent pravico do povrnitve vse škode nad zneskom pogodbene kazni iz prejšnjega odstavka. Povračilo tako nastale škode bo koncedent uveljavljal po splošnih načelih odškodninske odgovornosti, neodvisno od uveljavljanja pogodbene kazni.

85. člen ODSTOP OD POGODBE

Koncedent lahko enostransko odstopi od te pogodbe, če koncesionar v razumnem roku po prejetem obvestilu o kršitvi, le-te ne odpravi.

Odstop od te pogodbe je mogoč le, če je kršitev bistvena in je grožnja o odstopu od te pogodbe vsebovana v obvestilu o kršitvi.

Za bistveno kršitev se šteje tista kršitev, ki je kot taka opredeljena v tej pogodbi, ali tista, ki resno ogrozi izvršitev namena te pogodbe.

Enostranski odstop od te pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Odstop od te koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

86. člen

BISTVENA KRŠITEV POGODBE

Poleg kršitev, ki so kot bistvene in izrecno opredeljene v tej pogodbi ali so takšne po svoji naravi, se za bistvene vselej štejejo tudi v tem členu navedene kršitve koncesionarja, zato ima koncedent pravico odstopiti od pogodbe, razen v primeru, če je takšna kršitev posledica višje sile oziroma nepravilnega ravnanja ali opustitve koncedenta in sicer če:

- v nasprotju s to pogodbo pride do odstopa ali drugačnega prenosa koncesionarjevih pravic ali obveznosti;

- koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;

- obstaja utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po tej pogodbi. Šteje se, da je podan utemeljen dvom, zlasti če: ni solventen; je začel likvidacijski postopek; ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v tej pogodbi; ne ohranja v veljavi različnih zavarovanj, kot to določa ta pogodba; odtujuje sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje te pogodbe in teh ne nadomešča; če iz zaporednih poročil izhaja, da je izvajanje koncesije po tej pogodbi pomanjkljivo ali se ta pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.

b) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCEDENT

87. člen OBVESTILO O KRŠITVI

Na obstoj kršitve mora koncesionar pisno opozoriti koncedenta takoj po tem, ko jo je opazil in od koncedenta zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.

88. člen

DOLŽNOST KONCESIONARJA IZVAJATI DEJAVNOST TUDI V PRIMERU KRŠITEV

Koncesionar mora svoje dolžnosti iz te pogodbe izvrševati kljub morebitni kršitvi s strani koncedenta.

Če ima s tem izvrševanjem koncesionar posebne stroške in druge odhodke, ki presegajo redne odhodke za izvajanje koncesije po tej pogodbi, mora koncedent koncesionarju povrniti vse dejanske stroške, ki jih je s tem utrpel.

Za postopek uveljavljanja povrnitve stroškov po tem členu pogodbe se smiselno uporabljajo določila 54. člena te pogodbe.

89. člen ODGOVORNOST ZA ŠKODO

Koncedent mora koncesionarju povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve te pogodbe.

Odškodnina obsega dejansko škodo in izgubljeni dobiček.

Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncedent razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

90. člen ODSTOP OD POGODBE

Koncesionar lahko odstopi od te pogodbe, kadar koncedent za daljši čas onemogoči izvajanje dejavnosti javne službe, ki je predmet koncesije po tej pogodbi v skladu z namenom oziroma v obsegu, za katerega je bila dana koncesija po tej pogodbi.

Odstop iz prejšnjega odstavka je dopusten le, če je koncesionar o nemožnosti opravljanja dejavnosti obvestil koncedenta in mu dal na voljo razumen rok za odpravo razlogov za nemožnost opravljanja dejavnosti.

Odstop od te koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

V primeru, da koncesionar začne postopek za odstop od te pogodbe, sme do zaključka sodnega postopka omejiti izvajanje koncesije po tej pogodbi na način in obseg, ki povzroči vsem prizadetim interesom (interesi strank in javni interes) najmanjšo škodo, pri čemer ima prednost izvajanje koncesije po tej pogodbi z namenom nepretrganega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe.

91. člen

AKTI KONCEDENTA V JAVNEM INTERESU

Za kršitev pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki se nanaša samo na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice po tej pogodbi.

Tudi v primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico do nadomestila.

XV. PREDPISI IN UKREPI KONCEDENTA

92. člen

Če koncedent s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar izvaja dejavnost po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, se za te dodatne stroške in odhodke oziroma zagotovitev finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 54. člena te pogodbe.

Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena pogodbe, ima koncesionar pravico odstopa od te pogodbe v skladu s 76. členom te pogodbe, če je z aktom ali dejanjem koncedenta v javnem interesu za daljši čas onemogočeno izvajanje dejavnosti v obsegu in z namenom, za katerega je bila dana koncesija po tej pogodbi.

Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za predpise, posamične akte ali ukrepe organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti. Vendar lahko ti akti in ukrepi pod pogoji iz 108. in 109. člena te pogodbe predstavljajo višjo silo ali pod pogoji

110. člena te pogodbe spremenjene okoliščine, vendar je potrebno upoštevati določila 54. člena te pogodbe.

XVI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

93. člen SPLOŠNA DOLOČBA

Koncesijsko razmerje preneha:

- s prenehanjem te pogodbe,

- s prenehanjem koncesionarja,

- z odvzemom koncesije,

- z odkupom koncesije,

- v drugih primerih, določenih z zakonom.

a) PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE

94. člen

Ta pogodba preneha:

- z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena,

- z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

- z odstopom od te pogodbe,

- s sporazumno razvezo.

Za prenehanje te pogodbe se, kolikor ni s to pogodbo drugače določeno, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

V primeru, da bi bila ta pogodba na podlagi odločitve sodišča ali drugega državnega organa odpravljena ali bi prenehala veljati, je vsaka pogodbena stranka prosta svojih obveznosti, ki še niso nastale. Nezapadle, ob prenehanju veljavnosti že nastale obveznosti, sta pogodbeni stranki dolžni izpolniti ob njihovi zapadlosti.

POTEK ROKA KONCESIJE

95. člen

Po izteku dobe, za katero je sklenjena ta koncesijska pogodba, koncesija preneha veljati.

RAZDRTJE KONCESIJSKE POGODBE

96. člen

RAZLOGI ZA KONCEDENTOVO RAZDRTJE

Ta koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha če:

- je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

- je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna določba zaradi kršitve predpisov, te koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije po tej pogodbi,

- je po sklenitvi te koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije po tej pogodbi,

- koncesionar to koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;

- obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena, lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje te koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice izvedbe enega izmed postopkov. Za sorodno posledico se šteje primer, ko koncesionar oziroma njegov pravni naslednik izkaže pripravljenost ter kadrovsko, tehnično in finančno sposobnost nadaljnjega izvajanja te koncesijske pogodbe. Pravne posledice morebitnega začetka oziroma zaključka postopka stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave na nadaljnje izvajanje oziroma veljavnost te koncesijske pogodbe določa zakon.

Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje te pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.

Utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje dolžnosti, je podan v primeru, če iz njegovega finančnega stanja ali drugih dejanj ali opustitev po naravi stvari ali posebnih okoliščinah primera ni mogoče pričakovati, da bi v bistvenem delu izpolnil svoje dolžnosti po tej pogodbi.

Enostransko razdrtje te koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Ta koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

Ob razdoru te koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

97. člen

RAZLOGI ZA KONCESIONARJEVO RAZDRTJE

Koncesionar lahko razdre to koncesijsko pogodbo (vloži tožbo), če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje te koncesijske pogodbe.

ODSTOP OD KONCESIJSKE POGODBE

98. člen

RAZLOGI IN NAČIN ODSTOPA OD POGODBE

Vsaka od pogodbenih strank lahko odpove koncesijsko razmerje po tej pogodbi. Odstop od te koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Vsaka stranka lahko odstopi od te koncesijske pogodbe če:

- je to v tej koncesijski pogodbi izrecno določeno;

- druga stranka bistveno krši to koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno;

- iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).

Za kršitev te koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

99. člen KONCEDENTOV ODSTOP OD POGODBE

Pogoji za koncedentov odstop od te pogodbe so določeni v 85. členu te pogodbe.

100. člen KONCESIONARJEV ODSTOP OD POGODBE

Pogoji za koncesionarjev odstop od pogodbe so določeni v 90. členu te pogodbe.

SPORAZUMNA RAZVEZA

101. člen

Pogodbeni stranki se lahko med trajanjem koncesije po tej pogodbi sporazumno odločita o prenehanju te koncesijske pogodbe, o čemer se sklene dogovor, v katerem mora biti naveden sporazumno določen datum prenehanja te koncesijske pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi sporazumno razvezo te pogodbe, posreduje drugi pogodbeni stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje te pogodbe z obrazložitvijo.

Pogodbeni stranki se sporazumeta za razvezo te koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, zahtev zakonodaje oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz te koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi te koncesijske pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi (aneks k tej koncesijski pogodbi).

b) PRENEHANJE KONCESIONARJA

102. člen

Koncesijsko razmerje iz te pogodbe preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

Koncesijsko razmerje iz te pogodbe ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in to koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije iz te pogodbe na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije iz te pogodbe na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje,…). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali te koncesijske pogodbe razdre to koncesijsko pogodbo ali od te koncesijske pogodbe odstopi.

Če pravni nasledniki koncesionarja ne želijo prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja iz te pogodbe, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih koncesijski akt določa za podelitev koncesije iz te pogodbe ali pa za prevzem koncesije iz te pogodbe ne dobijo soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da odstopi od te pogodbe, ki jo izvrši na način določen v 85. členu te pogodbe.

Do ureditve medsebojnih razmerij v skladu s to pogodbo, morajo pravni nasledniki koncesionarja, ki na podlagi dejstva, ki je povzročilo pravno nasledstvo, vstopijo v koncesijsko razmerje po tej pogodbi, v celoti prevzeti vse pravice in obveznosti dotedanjega koncesionarja, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem koncesije izvajanja gospodarske javne službe po tej pogodbi.

c) ODVZEM KONCESIJE

103. člen

Koncesijsko razmerje po tej pogodbi preneha, če koncedent v skladu z določili koncesijskega akta in te pogodbe koncesionarju odvzame koncesijo.

Koncedent odvzame koncesijo po tej pogodbi koncesionarju če:

- ne začne z opravljanjem dejavnosti po tej pogodbi ter s to pogodbo določenim rokom,

- je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.

Odvzem koncesije po tej pogodbi ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

V primerih iz druge alineje drugega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava, če je zaradi odvzema koncesije po tej pogodbi v javnem interesu koncesionarju nastala škoda.

Koncedent sme odvzeti koncesijo po tej pogodbi v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le, kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa.

Odvzem koncesije po tej pogodbi je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije po tej pogodbi izdati odločbo.

Koncesijsko razmerje po tej pogodbi preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije iz te pogodbe.

č) ODKUP KONCESIJE

104. člen

Koncedent ima pravico do odkupa koncesije iz te pogodbe pred iztekom te koncesijske pogodbe, če enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo mogoče bolj učinkovito opravljati na drug način. V navedenem primeru lahko uveljavi takojšen odkup koncesije iz te pogodbe.

Odločitev o odkupu koncesije iz te pogodbe mora sprejeti Občinski svet koncedenta t.j. Mestne občine Koper, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe.

Odkup koncesije iz te pogodbe se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki ne sme trajati več kot tri mesece.

V primeru odkupa koncesije iz te pogodbe prevzema koncedent, poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v obliki koncesijske dajatve ali dodatnih investicij v infrastrukturo, tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja te pogodbe.

Ne glede na določila v prejšnjih odstavkih, je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije iz te pogodbe se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

XVII. POGOJI ZA OBVEZEN PRENOS KONCESIJE NA TRETJO OSEBO (VSTOPNA PRAVICA TRETJIH)‌

105. člen

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom ali drugimi predpisi določeni pogoji za obvezen prenos koncesije po tej pogodbi na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih).

V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali te koncesijske pogodbe razdre to koncesijsko pogodbo ali od te koncesijske pogodbe odstopi.

V primerih, ko vstopi v koncesijsko razmerje po tej pogodbi nov koncesionar, se smiselno uporabi 113. člen te pogodbe.

106. člen

PRENOS KONCESIJE NA KONCESIONARJEVE UNIVERZALNE PRAVNE NASLEDNIKE

Koncesijsko razmerje po tej pogodbi ne preneha v primeru prenosa koncesije iz te pogodbe na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje,…).

XVIII. DOLŽNOST IZVAJANJA KONCESIJE PO PRENEHANJU

KONCESIJSKEGA RAZMERJA

107. člen

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred potekom trajanja koncesijskega razmerja iz te pogodbe, mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet koncesije po tej pogodbi, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto, hkrati pa ima vse pravice po tej pogodbi, ki so s tem zvezane.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru prenehanja koncesijskega razmerja iz te pogodbe iz razloga, zaradi katerega koncesionar objektivno ne more več izvrševati svoje obveznosti po tej pogodbi, ali bi bilo to v nasprotju z razlogom prenehanja.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncedent storiti vse, kar je v njegovi moči, da izvajanje gospodarske javne službe po tej pogodbi čim prej prevzame drug izvajalec.

XIX. XXXXX XXXX

108. člen

Višja sila so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, se jim izogniti ali jih odvrniti in nastopijo po sklenitvi te koncesijske pogodbe ter so zunaj volje ali sfere pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).

Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, grožnja, teroristična dejanja, revolucija, upor, sabotaža, vandalizem, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju koncedenta t.j. Mestne občine Koper ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje ta koncesijska pogodba.

Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti in dejanja ter drugi ukrepi organov Evropske skupnosti, druge države, razen koncedenta ali lokalnih skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega stavka.

Za višjo silo štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prejšnjega odstavka.

109. člen

POSLEDICE NASTOPA VIŠJE SILE

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe.

O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata pogodbeni stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih. Pisno obvestilo mora vsebovati podatke o nastopu in naravi dogodka ter njegovih potencialnih posledicah.

Če za eno pogodbeno stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po tej pogodbi zaradi dogodka višje sile, pa o tem ne obvesti druge stranke, izgubi pravico, da bi uporabila višjo silo kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi dogodka višje sile.

V primeru iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko odgovorna oseba koncedenta poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito koncedenta ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini koncedenta. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito koncedenta nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Če postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile nemogoča, sta obe pogodbeni stranki prosti svojih nadaljnjih obveznosti po tej pogodbi. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila o posledicah predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja iz te pogodbe.

Nobena pogodbena stranka ne more uveljavljati zahtevkov, ki ji po tej pogodbi ali po zakonu pripadajo zaradi kršitve druge stranke, če je kršitev nastala zaradi višje sile.

Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne dolžnosti po tej pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša.

Med trajanjem dogodka višje sile se bosta pogodbeni stranki po najboljših močeh trudili zmanjšati vso škodo, izgube, zamude ali motnje, ki izvirajo iz takega dogodka.

XX. SPREMEMBA OKOLIŠČIN

110. člen

Če po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi te pogodbe neupravičeno pogodbena tveganja prevaliti pretežno

ali izključno le na eno od pogodbenih strank, ima druga pogodbena stranka pravico zahtevati spremembo te koncesijske pogodbe.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje te koncesijske pogodbe.

Če predlagane spremembe te koncesijske pogodbe, na podlagi okoliščin opisanih v prvem odstavku tega člena, ni možno uskladiti, so lahko spremenjene okoliščine razlog za enostransko prenehanje te pogodbe, pri tem pa je potrebno upoštevati 93. člen te pogodbe.

O nastopu spremenjenih okoliščin iz prvega odstavka tega člena se morata pogodbeni stranki nemudoma medsebojno obvestiti in se dogovoriti o izvajanju te pogodbe v spremenjenih okoliščinah. Obvestilo mora biti podprto z dokumentacijo, ki je v tem času na razpolago in ki opisuje naravo okoliščine, znesek stroškov, ki so nastali ali naj bi nastali v zvezi s spremenjeno okoliščino. Obvestilo mora biti kasneje dopolnjeno z dodatno dokumentacijo.

Pogodbeni stranki se bosta, če je to potrebno, sestali, da bi se pogajali o potrebnih spremembah vsebine te pogodbe z namenom, da se vzpostavi pogodbeno ravnotežje zaradi nastopa spremenjene okoliščine.

Ne glede na spremenjene okoliščine je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe.

Za spremenjene okoliščine štejejo tudi predpisi, posamični akti ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka.

Ni mogoče zahtevati spremembe te pogodbe, če bi morala prizadeta pogodbena stranka ob sklenitvi te pogodbe te okoliščine upoštevati, ali če bi se jim lahko izognila ali jih premagala ali če so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

Pravice koncesionarja po tem členu ne posegajo v njegove pravice do odstopa od te pogodbe in zagotovitve finančnega ravnotežja, brez povračila izgubljenega dobička.

XXI. ODGOVORNOST POGODBENIH STRANK ZA POVZROČENO ŠKODO TRETJIM ‌

111. člen

DOLŽNOST OBVEŠČANJA O ZAHTEVKIH

Vsaka pogodbena stranka je dolžna takoj obvestiti drugo pogodbeno stranko o morebitnem zahtevku tretje osebe, ki se tiče izvrševanja pravic in dolžnosti po tej pogodbi.

V primeru nezadovoljstva s kakovostjo storitve gospodarske javne službe, bo koncendent napotil uporabnike, da najprej ugovarjajo pri koncesionarju, šele v

primeru nezadovoljivega odgovora pa pri koncedentu ali pristojnemu inšpektoratu.

112. člen

ODGOVORNOST KONCESIONARJA ZA RAVNANJE ZAPOSLENIH

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, povzročeno koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanje pravic in dolžnosti po tej pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci.

XXII. PRENOS KONCESIJSKEGA RAZMERJA

113. člen

Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija po tej pogodbi podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

Posledica prenosa koncesijskega razmerja iz te pogodbe je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

114. člen

PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCEDENTA

Koncedent sme v celoti ali delno prenesti koncesijo iz te pogodbe na drugega koncesionarja, le s predhodnim pisnim soglasjem koncesionarja, razen če je v skladu z zakonom dolžan prenesti koncesijo na drugega koncesionarja.

Novi koncesionar s koncedentom sklene novo koncesijsko pogodbo.

Posledica prenosa koncesijskega razmerja iz te pogodbe, je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

115. člen

PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCESIONARJA

Koncesijo po tej pogodbi lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta.

S prenosom koncesije iz te pogodbe se hkrati prenesejo vse pravice in obveznosti koncesionarja po koncesijskem aktu in tej pogodbi na pridobitelja koncesije.

Koncesionar mora koncedentu izročiti predlog o prenosu koncesije iz te pogodbe, ki mora vsebovati podatke o pridobitelju koncesije, iz katerih izhaja, da pridobitelj izpolnjuje pogoje za koncesionarja iz koncesijskega akta in bodo poleg tega izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih določi koncedent. Na zahtevo koncedenta mora koncesionar predlog dopolniti. Po prejemu popolnega predloga moro o njem odločiti koncedent. Če koncedent o predlogu ne odloči, se šteje, da je odrekel soglasje za prenos koncesije iz te pogodbe.

Koncesija iz te pogodbe se prenese na pridobitelja s tem, da koncedent sklene z novim koncesionarjem koncesijsko pogodbo za preostali čas trajanja roka koncesije pod enakimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi.

116. člen

PRENOS DRUGIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI PO TEJ POGODBI

Za prenos koncesije po tej pogodbi se ne šteje pridobitev spolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov.

Koncesionar sme posamezne pravice ali obveznosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in ne pomenijo prenosa koncesije, prenesti na tretje osebe le pod pogoji in na način, določen v koncesijskem aktu ali tej pogodbi.

Če niso določeni vsi pogoji iz zgornjega odstavka, sme koncesionar pravice ali obveznosti po zgornjem odstavku prenesti v izvajanje tretjim osebam le s predhodnim soglasjem koncedenta. Za izdajo soglasja po tem členu se smiselno uporabljajo določila iz tretjega ostavka 115. člena te pogodbe.

Koncedent brez predhodnega pisnega soglasja koncesionarja ne sme prenesti nobenih pravic ali obveznosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in ne pomenijo prenosa koncesije, na tretje osebe.

117. člen

PRAVICE V PRIMERU PRENOSA DEJAVNOSTI NA DRUGEGA IZVAJALCA

V primeru, da izvajalec, ki na območju Mestne občine Koper opravlja gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, ne bi uspel pridobiti koncesije, je novi koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa vsem zaposlenim delavcem, namenjenim opravljanju gospodarske javne službe, če za to po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. Te delavce je novi koncesionar dolžan zaposliti najpozneje do začetka izvajanja koncesije.

XXIII. PRENOS OB PRENEHANJU KONCESIJSKEGA RAZMERJA

118. člen

PRENOS OPREME IN NAPRAV KONCESIJE V LASTI KONCEDENTA

Koncesionar mora izročiti koncedentu v posest vse nepremičnine, objekte, naprave in premičnine, ki so pritikline ter jih je imel v posesti z namenom izvajanja te koncesijske pogodbe, v stanju, ki omogoča nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Koncedent ima na posameznem predmetu gospodarske infrastrukture in opreme, ki je v premoženju koncesionarja, predkupno pravico. Če želi posamezen predmet gospodarske infrastrukture in opreme koncesionar prodati, se zavezuje, da bo koncedenta kot predkupnega upravičenca pisno obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Koncedent mora na ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe

odgovoriti v roku 8 dni od prejema in skleniti pogodbo v nadaljnjih 30 dneh. Predkupna pravica preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja iz te pogodbe.

Če okoliščine, ki se po tej pogodbi štejejo za višjo silo, bistveno otežujejo izvedbo prevzema, se prevzem začne opravljati takoj, ko te okoliščine minejo. Posledice te zamude s prevzemom se presojajo po pravilih te pogodbe, ki določajo višjo silo.

Stvar se šteje za prevzeto, ko pooblaščena predstavnika pogodbenih strank, podpišeta prevzemni zapisnik v tistem delu, ki se nanaša na to stvar.

Obveznost koncesionarja, da izroči premičnine skupaj z vsemi sestavinami in pritiklinami, se šteje za izpolnjeno, ko je prevzemni zapisnik podpisan v celoti. Domneva, da je obveznost izročitve izpolnjena, ne vpliva na morebitne jamčevalne in odškodninske zahtevke.

Če v prevzemnem zapisniku ob posamezni stvari niso zapisane pripombe, se šteje, da ta stvar nima očitnih napak.

Za odgovornost koncesionarja za napake na stvareh se smiselno uporabljajo pravila, ki urejajo odgovornost prodajalca za stvarne in pravne napake v okviru najemne/zakupne pogodbe.

Pri prevzemu stvari sta pogodbeni stranki dolžni ravnati v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in si prizadevati, da se prevzem opravi čim prej in na način, ki ne ovira morebitnega opravljanja dejavnosti in drugih funkcij objektov.

Vsaka od pogodbenih strank odgovarja drugi pogodbeni stranki za vso škodo, ki nastane zaradi neustreznega ravnanja pri prevzemu.

Pogodbeni stranki morata prevzem opraviti na način, ki v najmanjši možni meri moti morebitno obratovanje objektov.

Pred prenehanjem koncesijskega razmerja po tej pogodbi, morata pogodbeni stranki med sabo urediti vse medsebojne finančne obveznosti iz naslova poslovanja gospodarske javne službe, o čemer skleneta zapisnik. S sklenitvijo zapisnika se domneva, da so vse medsebojne finančne obveznosti iz naslova izvajanja gospodarske javne službe poravnane, zato pogodbeni stranki ena v razmerju do druge ne moreta uveljavljati kakršnihkoli zahtevkov.

119. člen

PRENOS DOKUMENTACIJE

Koncesionar mora ob prenosu stvari koncedentu izročiti vso tehnično in drugo dokumentacijo.

120. člen

VSTOP UPORABNIKOV V RAZMERJA Z DOSEDANJIMI IZVAJALCI JAVNE SLUŽBE

Z dnem pričetka izvajanja koncesije po tej pogodbi vstopi koncesionar v vsa obstoječa razmerja in v celoti prevzame vse pravice in obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem gospodarske javne službe.

XXIV. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA IN POSLOVNE TER DRUGE SKRIVNOSTI ‌

121. člen

Podatki iz te pogodbe, ki se nanašajo na podelitev koncesije iz te pogodbe in opravljanje gospodarske javne službe po tej pogodbi, se štejejo za poslovno skrivnost, razen podatkov, ki v skladu z veljavnimi predpisi štejejo za javne.

Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala dokumente in podatke, ki so določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.

V zvezi s sklepanjem in izvajanjem te pogodbe se koncesionar in koncedent obvezujeta, da bosta varovala zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo koncesionarju, tudi če ti niso določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.

Besedilo te pogodbe je poslovna skrivnost, če zakon ali drug na zakonu temelječ predpis za posamezne določbe te pogodbe ne določa drugače.

XXV. SPOROČILA

122. člen

Koncesionar je pooblaščen po svojih registriranih zastopnikih podpisovati vse listine in opravljati vse druge akte izraza volje v poslovnem prometu, ki so potrebni zaradi izvajanja obveznosti po tej pogodbi. Koncedent t.j. Mestna občina Koper se s to pogodbo obvezuje priznati veljavnost vseh pravnih aktov, ki jih bo opravil koncesionar na podlagi te pogodbe in v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

Za potrebe operativnega izvajanja te pogodbe, brez izmenjave pravno relevantnih dejstev (izjav), koncedenta zastopa , koncesionarja pa .

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, pa so navedene osebe oziroma organi pooblaščeni, da od zastopnikov in pooblaščencev pogodbenih strank sprejmejo kakršnokoli pravno relevantno izjavo.

Organu iz prejšnjega odstavka tega člena mora koncesionar, če ni s to pogodbo ali predpisom drugače določeno, tudi poročati ter pošiljati druga pisanja in sporočila namenjena koncedentu.

XXVI. REŠEVANJE SPOROV

123. člen

Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne spore, nastale pri izvrševanju te pogodbe, reševati sporazumno s pogajanji in s konstruktivnim dogovarjanjem, izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja.

V primeru spora, ki bi nastal v zvezi s to koncesijsko pogodbo, bo vsaka pogodbena stranka o sporu pisno obvestila drugo stranko. Obvestilo mora vsebovati opis narave in posledic spora, opis kršitve, ki je povzročila spor ter, če je to mogoče, škodo, ki je morda že nastala ali je pričakovati, da bo nastala.

Če do sporazumne rešitve spora ne pride ali se katerakoli od pogodbenih strank pogajanjem izmika, je za vse morebitne spore in nesoglasja iz te pogodbe ali v zvezi z njo, glede izpolnitve ali razlage te pogodbe, vključno s takimi, ki se tičejo veljavnosti, ničnosti ali izpodbojnosti te pogodbe ali posamičnega dela te pogodbe, ali zahtevkov, ki bi nastali v zvezi s to pogodbo, kakor tudi v zvezi z neizpolnitvijo ali izpolnitvijo z napako te pogodbe, v času trajanja te pogodbe in po prenehanju te pogodbe, stvarno krajevno pristojno sodišče.

124. člen PREPOVED ARBITRAŽE

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopusten dogovor, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XXVII. KONČNE DOLOČBE

125. člen UPORABA PRAVA

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije (lex electa).

Glede vprašanj, ki jih ta pogodba ne ureja se smiselno uporablja razpisna dokumentacija koncedenta, prijava koncesionarja na javni razpis, na podlagi katere je bil izbran, veljavni predpisi, ki urejajo področje gospodarske javne službe po tej pogodbi in določila Obligacijskega zakonika.

126. člen RAZLAGA POGODBE

Pri razlagi te pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve te pogodbe.

S sklenitvijo te pogodbe prenehajo veljati vse ponudbe in soglasja, dosežena pri pogajanjih med pogodbenima strankama, tako da ta pogodba popolno in izključno izraža voljo pogodbenih strank.

Pri razlagi volje pogodbenih strank se ponudbe in soglasja, dosežena pri pogajanjih pred sklenitvijo te pogodbe, tako ne morejo več uporabljati.

Morebitni dogovori in zapisi v fazi pogajanj se za razlago v zvezi s to pogodbo uporabljajo le, če to izhaja iz besedila pogodbe.

Neveljavnost dela te pogodbe ali če se pojavi pravna praznina v tej pogodbi, ne vpliva na veljavnost ostalih delov, razen če gre za takšen del v tej pogodbi, katerega neveljavnost ima za posledico, da skupni namen te pogodbe ni dosežen.

Pogodbeni stranki se zavežeta, da namesto morebitno neveljavne pogodbene določbe iz te pogodbe ali za izpolnitev pravne praznine v tej pogodbi, skleneta za vnaprej veljavno pogodbeno določbo, ki še najbolj ustreza gospodarskemu namenu, ki sta ga stranki hoteli, če bi bili vedeli za neveljavnost pogodbene določbe iz te pogodbe ali za pravno praznino v tej pogodbi.

Ničesar v tej pogodbi ni mogoče razumeti kot pravno podlago za ravnanje pogodbenih strank, ki bi bilo v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji in na območju koncedenta t.j. v Mestni občini Koper.

127. člen PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za:

- pridobitev xxxxx xxx

- sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali

- opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti po tej pogodbi ali

- drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku;

je nična.

128. člen

ROKI

Kadar je v tej pogodbi določeno, da mora ena pogodbena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge pogodbene stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače.

Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan določenega roka.

129. člen

PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POGODBE

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe ali dopolnitve te pogodbe, ki se dogovorijo in uredijo pisno v obliki aneksov k tej pogodbi. Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe in njenih prilog veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki.

Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank nedovoljeni in neveljavni.

130. člen IZVODI POGODBE

Ta pogodba je sestavljena v štirih (4) enakih izvodih, od katerih ima vsak značaj izvirnika in od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po dva (2) izvoda.

131. člen ZAČETEK VELJAVNOSTI

Ta koncesijska pogodba pogodbeni stranki medsebojno zavezuje z dnem sklenitve, izvajati pa se prične skladno s to koncesijsko pogodbo naslednji dan po njenem podpisu.

V , dne		V , dne
Številka:		Številka:
Koncesionar:		Koncedent:
Zakoniti zastopnik		Zakoniti zastopnik

Priloga 1: Javna razsvetljava: seznam ukrepov – popis del in terminski plan Priloga 2: Okvirna analiza - Poraba energije pred in po izvedenih ukrepih Priloga 3: Amortizacijski načrt

Priloga 4: Cenik koncesionarja Priloga 5: Cene električne energije

Document Metadata

Table of Contents

KONCESIJSKA POGODBA

Document Metadata