P O S E B N I P O G O J I F I N A N C I R A N J A T R A J N O S T N I H P R O J E K T O V I N P O D J E T I J ( o z n a k a P P - S I D Z E L E N )
P O S E B N I P O G O J I F I N A N C I R A N J A
T R A J N O S T N I H P R O J E K T O V I N P O D J E T I J
( o z n a k a P P - S I D Z E L E N )
1. Uvodne določbe
1.1 Posebni pogoji financiranja trajnostnih projektov in podjetij (posebni pogoji) urejajo pogoje za pridobitev kredita za naložbe in obratna sredstva po
»Programu financiranja trajnostnih projektov in
podjetij « (z oznako: XXX XXXXX).
1.2 Krediti po Programu XXX XXXXX se podeljujejo z jamstvom Evropskega investicijskega sklada s podporo sklada InvestEU. Stopnja jamstva znaša 70 % zapadle neplačane glavnice kredita in pripadajočih neplačanih rednih obresti obračunanih do nastopa dogodka neplačila, vendar ne več kot 90 dni od prve zamude plačil. Jamstvo znižuje višino nespremenljivega pribitka iz člena 3.2 posebnih pogojev.
1.3 Izrazi, uporabljeni v posebnih pogojih, imajo naslednji pomen:
AJPES pomeni Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve;
EDES je seznam gospodarskih subjektov, ki jim je zaradi kršitev poklicnih ali pogodbenih pravil ali pa zaradi kriminalnih aktivnosti odvzeta pravica do financiranja iz sredstev EU. Seznam vodi Evropska komisija;
ekvivalent tržne obrestne mere pomeni referenčno obrestno mero, kakor je določena v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj ekvivalenta tržne obrestne mere1;
EIF pomeni Evropski investicijski sklad;
enotno podjetje pomeni skupino sicer pravno ločenih subjektov, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in imajo enoten vir nadzora oziroma ima eden od teh subjektov odločilen vpliv na druge v skupini. To so vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
(i) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
(ii) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino glasov članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
(iii) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugem podjetju na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
(iv) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
finančni izkazi pomenijo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida;
InvestEU je program, ki je bil vzpostavljen skladno z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi
1 UL C 14, 19. 1. 2008, str. 6-9
2 Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08
3 UL L 187, 26. 6. 2014, str. 1-78 z nadaljnjimi spremembami.
30);
izključena dejavnost je dejavnost, katere financiranje ni dovoljeno ali pa je financiranje te dejavnosti po tem programu omejeno. Seznam izključenih dejavnosti se nahaja v prilogi 2;
izključeni projekt je projekt, katerega financiranje ni dovoljeno po tem programu. Seznam izključenih projektov se nahaja v prilogi 3;
jamstvo pomeni finančni instrument, ki ga izvaja
EIF s podporo sklada InvestEU;
jamstveni sporazum je sporazum med SID banko in EIF o zagotovitvi jamstva EIF;
kredit pomeni znesek financiranja, ki ga s kreditno pogodbo dogovorita XXX banka in kreditojemalec;
kreditna pogodba pomeni pogodbo, ki ureja pravice in obveznosti SID banke in kreditojemalca, katere sestavni del so posebni pogoji;
MSP pomeni mikro, malo ali srednje veliko podjetje;
naložba pomeni ohranitev in/ali povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in/ali neopredmetenih sredstev;
obratna sredstva pomenijo material, drobni inventar, trgovsko blago, storitve, stroške dela in naslednje stroške dela podjetnika: prispevki za socialno varnost, povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji, povračilo stroškov prehrane med delom, povračilo stroškov prevoza na delo in z njega ter povračilo stroškov dela na terenu;
podjetje pomeni subjekt, ki opravlja dejavnost proti plačilu na trgu (v nadaljevanju: gospodarska dejavnost), ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost;
podjetnik pomeni samostojnega podjetnika posameznika ali samostojno podjetnico posameznico;
poslovni račun pomeni tisti transakcijski račun, katerega imetnik je podjetje in katerega podatki se vodijo v poslovnem delu registra transakcijskih računov pri AJPES;
projekt so aktivnosti povezane z doseganjem v naprej določenega cilja v okviru izvajanja dejavnosti kreditojemalca, za katere kreditojemalec potrebuje kredit za naložbe in/ali obratna sredstva;
SKD 2008 pomeni standardno klasifikacijo dejavnosti, kakor je določena v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti2;
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 pomeni
Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne
17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe3;
uredbe de minimis pomenijo Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis4, zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št.
4 UL L 352, 24. 12. 2013, str. 1–8, s spremembami in dopolnitvami
in ustreznimi prilagoditvami5, kakor tudi katerokoli drugo uredbo Komisije, ki je po dnevu veljavnosti posebnih pogojev sprejeta na podlagi člena 2 Uredbe sveta (EU) 2015/1588 z dne
13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči 6;
uredbe o skupinskih izjemah pomenijo naslednje uredbe: Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014, Uredbo Komisije (ES) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije7 ter Uredbo Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije8, kakor tudi druge uredbe Komisije, ki so lahko sprejete na podlagi člena 1 Uredbe sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (kodificirano besedilo);
začetek izvedbenih del pomeni prvo pravno zavezujoče dejanje v zvezi z naložbo, zaradi katerega aktivnosti ni več možno preklicati brez kršitve pogodbenih zavez. Pripravljalne aktivnosti (npr. ocena stroškov, identifikacija virov financiranja, ocena potreb, ocena tveganj, pridobitev dovoljenj) ne pomenijo začetka izvedbenih del;
zaključek del pomeni izvedbo naložbe skladno z vlogo za financiranje in se dokazuje z datumom izročitve in prevzema opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev , ki je naveden v zadnjem primopredajnem zapisniku, v kolikor prevzemni dokumenti obstojijo; v nasprotnem primeru se za ta datum šteje datum izdaje računa.
1.4 Pojmi nabavna vrednost, neopredmeteno sredstvo in opredmeteno osnovno sredstvo se uporabljajo enako kakor se uporabljajo za merjenje in izkazovanje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (2016)9.
2. Primerni kreditojemalci
2.1 Kreditojemalec je podjetje, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
na dan sklenitve kreditne pogodbe je gospodarska družba, ki je ustanovljena in deluje po Zakonu o gospodarskih družbah – ZGD-110, podjetnik, ki je ustanovljen in deluje po ZGD-1,
5 UL L 215, 7. 7. 2020, str. 3–6
6 UL L 248, 24. 9. 2015, str. 1–8
7 UL L 193, 1. 7. 2014, str. 1-75
8 UL L 369, 24. 12. 2014, str. 37-63
9 Uradni list RS, št. 95/15 z nadaljnjimi spremembami
10 Uradni list RS, št. 65/2009 – UPB z nadaljnjimi spremembami
11 Uradni list RS, št. 97/09 – UPB
12 Uradni list RS, št. 13/14 – UPB z nadaljnjimi spremembami
zadrugah – ZZad11;
ob odobritvi kredita je razvrščen najmanj v
bonitetni razred B- (po metodologiji SID banke);
na dan sklenitve kreditne pogodbe število zaposlenih ne presega 499, pri čemer se število zaposlenih ugotavlja na način, kot je določeno v Prilogi 1 k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;
na dan oddaje vloge ni v postopku zaradi insolventnosti in hkrati niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka zaradi insolventnosti na predlog upnikov po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP12;
na dan sklenitve kreditne pogodbe ni na seznamu EDES13;
na dan oddaje vloge nima neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev;
na dan oddaje vloge za financiranje z isto davčno številko posluje najmanj dve polni poslovni leti;
na dan oddaje vloge za financiranje ima po podatkih zadnjega zaključenega poslovnega leta povprečno število zaposlenih najmanj 2,0 (op. podatek iz finančnih izkazov pod AOP 188);
ima odprt poslovni račun pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, na katerega mu lahko SID banka nakaže sredstva kredita;
vodi poslovne knjige in sestavlja letna poročila, ki jih skladno z Navodilom o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov14 predloži na AJPES;
na dan odobritve kredita nima neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom15;
ne opravlja izključene dejavnosti.
3. Pogoji financiranja
3.1 Najnižji znesek kredita je 100.000 evrov, najvišji znesek kredita pa je 2.000.000 evrov. Valuta kredita je evro.
3.2 Pogodbena obrestna mera je spremenljiva in je enaka seštevku referenčne obrestne mere 6-mesečni EURIBOR in nespremenljivega pribitka, ki ga določi SID banka glede na oceno kreditne kvalitete kreditojemalca po metodologiji SID banke in glede na ostale parametre določanja zadevnega pribitka.
3.3 Ročnost kredita je najmanj 1 (eno) leto in največ 12 (dvanajst) let. Ročnost kredita se šteje od dneva začetka veljavnosti kreditne pogodbe do dneva zapadlosti zadnjega obroka kredita.
3.4 Moratorij na odplačilo glavnice kredita je lahko največ polovica ročnosti kredita, vendar ne več kot 5 (pet) let.
3.5 Kredit se lahko črpa v enkratnem znesku ali večkratno. Rok za črpanje kredita v primeru enkratnega črpanja
13 xxxxx://xxxxxxxxxx.xxxxxx.xx/xxxxxxxx-xxx-xxxxxx/xx- budget/how-it-works/annual-lifecycle/implementation/anti- fraud-measures/edes/edes-database_sl
14 Uradni list RS, št. 86/16 z nadaljnjimi spremembami
15 Glej seznam Evropske komisije (pod »Pending recovery cases«): xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxxxxxxx-xxxxxx/xxxxx- aid/procedures/recovery-unlawful-aid_en
znaša največ 45 (petinštirideset) dni od sklenitve kreditne pogodbe. V primeru večkratnega črpanja rok zadnjega črpanja kredita ne sme presegati datuma načrtovanega zaključka del. Če se kredit uporabi samo za financiranje obratnih sredstev, večkratno črpanje ni dopustno.
3.6 Kredit se odplačuje v enakih mesečnih, kvartalnih, polletnih ali letnih obrokih, skladno z določili kreditne pogodbe.
3.7 Poleg jamstva SID banka lahko zahteva ustrezno dodatno zavarovanje.
3.8 Višina in vrste nadomestil za opravljene storitve SID banke se določijo v kreditni pogodbi.
3.9 Kredita ni dopustno poplačevati z nepovratnimi sredstvi katerega od programov, ki se financira s sredstvi EU.
3.10 Drugi kreditni pogoji in finančne zaveze se določijo v
kreditni pogodbi.
4. Namen kredita
4.1 Kreditojemalec sme kredit porabiti za projekt na območju Republike Slovenije, ki izpolnjuje enega od kriterijev iz Priloge 4. Za namene preverjanja izpolnjevanja kriterijev kreditojemalec v vlogi za financiranje opredeli namen, za katerega bo uporabil kredit. Če je predmet financiranja naložba, mora vloga za financiranje vključevati investicijski načrt. Iz vloge za financiranje in investicijskega načrta mora biti razvidno tudi izpolnjevanje pogojev iz členov 4.3, 4.4 in 4.5 posebnih pogojev.
4.2 V okviru namenov iz člena 4.1 posebnih pogojev SID banka za primerno porabo sredstev kredita prizna:
- vse, kar tvori nabavno vrednost novo pridobljenega (op. ki pri kreditojemalcu še ne obstaja) neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva ob začetnem pripoznanju v knjigovodskih razvidih kreditojemalca (t.j. ob aktiviranju sredstva), ter vse, kar tvori povečanje nabavne vrednosti obstoječega neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva po začetni prepoznavi v knjigovodskih razvidih kreditojemalca. SID banka za primerno porabo sredstev kredita prizna tudi neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva, ki so bila pred pridobitvijo že aktivirana pri drugem subjektu.
- vse, kar tvori nabavno vrednost materiala, storitev, drobnega inventarja in trgovskega blaga, stroške dela (op. vključuje tudi povračila stroškov zaposlenim, ki imajo naravo stroška dela) ter naslednje stroške in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela podjetnika: (i) prispevki za socialno varnost, (ii) povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji, (iii) povračilo stroškov prehrane med delom, (iv) povračilo stroškov prevoza na delo in z njega, ter (v) povračilo stroškov dela na terenu.
4.3 Kredit se ne sme porabiti za:
naložbe, kjer so se izvedbena dela zaključila pred oddajo vloge za financiranje ali kjer so se izvedbena dela pričela več kot eno leto pred oddajo vloge;
naložbe, kjer izvedbena dela trajajo več kot 4 leta od začetka izvedbenih del;
naložbe, za katere je kreditojemalec že prejel druge kredite iz virov SID banke in/ali druga javna sredstva, če bi znesek teh sredstev skupaj s kreditom presegel 100% vrednosti naložbe (vključujoč nevračljivi DDV);
obratna sredstva, za katera je kreditojemalec prejel druge kredite iz virov SID banke in/ali druga javna sredstva, če bi znesek teh sredstev skupaj s kreditom presegel 100 % vrednosti obratnih sredstev (vključujoč nevračljivi DDV);
naložbe in obratna sredstva v izključene
dejavnosti;
naložbe in obratna sredstva za izključene
projekte;
neopredmetena sredstva brez končne dobe
koristnosti;
opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki jih podjetnik pridobi s prenosom lastnega stvarnega premoženja iz gospodinjstva;
za material in storitve v zvezi z zasebno rabo stvarnega premoženja, ki ga podjetnik ne izkazuje v poslovnih knjigah;
financiranje struktur namenjenih izogibanju plačila davkov, sankcioniranih oseb ali dejavnosti pod omejevalnimi ukrepi organov EU, Organizacije združenih narodov, Združenih držav Amerike ali Združenega Kraljestva ter drugih nezakonitih dejanj;
premostitveno financiranje kateregakoli projekta, za katerega kreditojemalec je ali bo prejel nepovratna javna sredstva iz katerega od programov EU;
financiranje projekta, za izvedbo katerega je bila ustanovljena posebna pravna entiteta in kjer so kot pretežni vir odplačila kredita predvideni pričakovani denarni tokovi projekta in se ne zahteva zavarovanj danih s strani ustanovitelja.
4.4 Računi in računom enakovredne knjigovodske listine za naložbe morajo biti izdani od začetka izvedbenih del do pripoznanja opredmetenega ali neopredmetenega sredstva v knjigovodskih razvidih kreditojemalca (tj. ob aktiviranju sredstev) ali do pripoznanja povečanja nabavne vrednosti v knjigovodskih razvidih kreditojemalca, če gre za obnovo opredmetenega sredstva. Računi in računom enakovredne knjigovodske listine za pripravljalne aktivnosti so lahko izdani tudi pred začetkom izvedbenih del.
4.5 Pri obratnih sredstvih je skrajni rok za izdajo računov in računom enakovrednih knjigovodskih listin polovica ročnosti kredita, vendar ne več kot 18 (osemnajst) mesecev od dneva oddaje vloge za financiranje. Računi in računom enakovredne knjigovodske listine za obratna sredstva so lahko izdani največ 6 (šest) mesecev pred dnevom oddaje vloge za financiranje.
4.6 Računi in računom enakovredne knjigovodske listine nastali zaradi pripravljalnih ali izvedbenih aktivnosti projekta, ki so bili plačani pred oddajo vloge za financiranje, ne smejo preseči 10 % kredita.
4.7 Pri naložbah ter pri financiranju naložb in obratnih sredstev je kreditojemalec dolžan SID banki redno poročati o primerni porabi sredstev kredita, in sicer mora:
do 31. 1. vsakega koledarskega leta posredovati
kumulativno poročilo o finančnem in vsebinskem
napredku naložbe v obdobju od začetka izvedbenih del do 31. 12. preteklega koledarskega leta skupaj s kumulativnim poročilom o porabi sredstev kredita; ter
v roku 3 (treh) mesecev od zaključka del posredovati poročilo o finančnem in vsebinskem zaključku naložbe v obdobju od začetka izvedbenih del do zaključka del skupaj s (kumulativnim) poročilom o porabi sredstev kredita.
Kreditojemalcu ni potrebno poslati poročil iz prve
alineje tega člena, če je datum zaključka del manj kot
Simboli, znaki in pojmi, uporabljeni v izračunu višine pomoči de minimis, imajo naslednji pomen:
Σ Vsota
o.m.1 ekvivalent tržne obrestne mere, ki velja
na dan odobritve kredita;
o.m.2 obrestna mera (»all-in«) na dan
odobritve kredita;
i zaporedna številka meseca;
n zaporedna številka zadnjega obračunskega obdobja oziroma število vseh obračunskih obdobij;
1 (eno) leto po oddaji vloge za financiranje. Če je
kreditojemalec z deli zaključil pred sklenitvijo kreditne pogodbe, posreduje poročilo iz druge alineje tega člena v roku 3 (treh) mesecev po sklenitvi kreditne pogodbe.
4.8 Kreditojemalec vsa poročila iz člena 4.7 posebnih pogojev pripravlja na obrazcih SID banke, ki so dostopni kreditojemalcu elektronsko, in se jih posreduje na brezpapiren način.
4.9 Na zahtevo SID banke mora kreditojemalec poslati poročili z vsebino iz prve in druge alineje člena 4.7 posebnih pogojev tudi v roku, ki mu ga za to določi SID banka. Rok za posredovanje izrednega poročila je najmanj 7 (sedem) dni od posredovanja zahteve SID banke.
diskontna stopnja
stanje kredita
diskontna stopnja določena na osnovi Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki velja na dan odobritve kredita;
ostanek kredita v obračunskem obdobju (po obrestih in razdolžnini) kot izhaja iz informativnega načrta odplačila kredita na dan odobritve kredita za namen izračuna višine pomoči de minimis, v katerem se upošteva odobreni znesek kredita, moratorij na odplačilo glavnice kredita, ročnost kredita, enkratno nakazilo kredita takoj po sklenitvi kreditne pogodbe in linearna metoda izbranega načina odplačila kredita.
4.10 Na zahtevo SID banke mora kreditojemalec posredovati poročilo o porabi sredstev kredita v primeru financiranja obratnih sredstev. Rok za posredovanje izrednega poročila je najmanj 7 (sedem) dni od posredovanja zahteve SID banke.
4.11 Po sklenitvi kreditne pogodbe mora kreditojemalec na zahtevo SID banke v roku, ki ga določi SID banka, posredovati tudi dokazila (verodostojne, razumljive in podrobne listine) o porabi sredstev kredita. Rok za posredovanje teh dokazil je najmanj 7 (sedem) dni. V Prilogi 1 k posebnim pogojem so informativno navedena dokazila, ki se lahko štejejo za primerna.
5. Status pomoči de minimis
5.1 Z dnem odobritve kredita je kreditojemalcu dodeljena pomoč de minimis v obliki ugodnega kredita na podlagi veljavne sheme pomoči »Protokol o oblikovanju pogojev pridobitve kredita iz virov SID banke na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013«, ki jo ministrstvo, pristojno za finance vodi pod št. priglasitve M002-5665493-2018. SID banka o dodeljeni pomoči de minimis poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, skladno z Zakonom o spremljanju državnih pomoči16 in Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu de minimis17.
5.2 Višino dodeljene pomoči de minimis SID banka
izračuna po naslednji formuli:
𝑛
𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑘𝑟𝑒𝑑𝑖𝑡𝑎𝑖 ∗ (𝑜. 𝑚.1− 𝑜. 𝑚.2 )
Če je ekvivalent tržne obrestne mere enak ali nižji od obrestne mere (all-in), znaša višina pomoči de minimis 0 (nič) evrov.
5.3 Višina pomoči de minimis, izračunana skladno s členom
5.2 posebnih pogojev, skupaj z drugo pomočjo de minimis po Uredbi 1407/2013/EU, Uredbi 1408/2013/EU18 in/ali Uredbi 717/2014/EU19, ki je dodeljena enotnemu podjetju s strani dajalcev pomoči de minimis v Republiki Sloveniji v predhodnih dveh proračunskih letih in tekočem proračunskem letu glede na leto odobritve kredita, na dan odobritve kredita ne sme preseči 200.000 evrov (prag pomoči de minimis). Če kreditojemalec deluje v komercialnem cestnem prevozu tovora znaša prag pomoči de minimis
100.000 evrov. Če kreditojemalec opravlja komercialne cestne prevoze tovora hkrati z drugimi dejavnostmi, se za te druge dejavnosti lahko uporablja zgornja meja 200.000 evrov, če kreditojemalec za dejavnost komercialnega cestnega prevoza tovora skladno z računovodskimi standardi vodi ločene finančne izkaze.
5.4 V primeru statusne združitve ali pripojitve podjetja se upošteva tudi pomoč de minimis, ki je bila dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi. V primeru razdelitve podjetja na dve ali več ločenih podjetij se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki je prevzelo dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.
∑
𝑖=1
(1 + 𝑑𝑖𝑠𝑘𝑜𝑛𝑡𝑛𝑎 𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑗𝑎)𝑖 č𝑒 𝑣𝑒𝑙𝑗𝑎 𝑜. 𝑚.1 ≥ 0
5.5 Pomoč de minimis, izračunana skladno s členom 5.2 posebnih pogojev, skupaj z drugo pomočjo de minimis po uredbah iz člena 5.3 , dodeljena enotnemu podjetju
16 Uradni list RS, št. 37/2004
17 Uradni list RS, št. 61/04 in nadaljnjimi spremembami
18 UL L 352, 24.12.2013, str. 9-17
19 UL L 190, 28.6.2014, str. 45-54
s strani dajalcev pomoči de minimis v Republiki Sloveniji v predhodnih dveh proračunskih letih in tekočem proračunskem letu glede na leto odobritve kredita, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo 360/2012/EU20, do zgornje meje 500.000 evrov.
5.6 Pomoč, dodeljena s kreditom, skupaj z drugimi državnimi pomoči, ki so bile dodeljene kreditojemalcu do odobritve kredita za iste stroške kot kredit, ne sme presegati največje intenzivnosti državne pomoči ali največjega zneska državne pomoči, ki se uporablja za drugo državno pomoč, že dodeljeno po eni izmed uredb o skupinskih izjemah ali s sklepom Evropske komisije (kumulacija pomoči).
5.7 Spoštovanje praga pomoči de minimis iz člena 5.3 posebnih pogojev in kumulacije pomoči iz člena 5.4 posebnih pogojev se presoja na podlagi pisnih izjav kreditojemalca.
5.8 Pomoč de minimis, dodeljena v obliki kredita s statusom pomoči de minimis skladno s temi posebnimi pogoji, se upošteva pri kumulaciji z drugimi državnimi pomočmi in/ali s pomočmi de minimis, za katere bo kreditojemalec zaprosil po odobritvi kredita.
6. Vračilo pomoči
6.1 Kreditojemalec je na zahtevo SID banke dolžan vrniti vso zlorabljeno ali nezakonito pomoč (vračilo pomoči) skupaj z obrestmi za vračilo pomoči v višini obrestne mere, kot je določena v členu 6.2 posebnih pogojev, in sicer od dneva posameznega črpanja kredita, če se naknadno izkaže, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev pomoči.
6.2 Višina obrestne mere za vračilo pomoči se določi tako, da se obrestni meri, ki jo Evropska komisija izračuna in objavi v Uradnem listu Evropske unije skladno z 9. in
10. členom Uredbe Komisije (ES) št. 794/200421, doda
100 bazičnih točk.
7. Obveščanje o spremembah
7.2 Dopustnost sprememb iz člena 7.1 posebnih pogojev se presoja na podlagi skladnosti z določbami posebnih pogojev, v času sklenjenega pogodbenega razmerja pa tudi na podlagi ostalih določil kreditne pogodbe.
7.3 SID banka lahko s spremembami soglaša v obliki enostranske pisne izjave ali predlaga sklenitev dodatka h kreditni pogodbi, v kolikor se spreminjajo parametri projekta, ki so dogovorjeni v kreditni pogodbi. Spremembe iz člena 7.1 posebnih pogojev brez predhodnega soglasja SID banke predstavljajo kršitev kreditne pogodbe, zaradi katerih lahko SID banka predčasno odpokliče kredit.
20 UL L 114, 26.4.2012, p. 8–13
7.4 V primeru spremembe identifikacije za namene DDV in pravice do odbitne stopnje po oddaji vloge za financiranje mora kreditojemalec posredovati novo izjavo o identifikaciji za namene DDV in pravice do odbitne stopnje na obrazcu SID banke.
8. Hramba dokumentacije
8.1 Kreditojemalec je dolžan vso dokumentacijo o kreditu in namenski porabi kredita hraniti še 10 (deset) let od dokončnega poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
9. Končne določbe
9.1 Skrajni rok za odobritev kredita s statusom pomoči de minimis je 30. 6. 2024. Po tem datumu je odobritev kredita s statusom pomoči de minimis možna le, če je prišlo do podaljšanja veljavnosti sheme državne pomoči iz člena 5.1 posebnih pogojev.
9.2 Posebni pogoji veljajo od dne 3. 1. 2024.
21 UL L 140, 30. 4. 2004, str. 1–134 in njene nadaljnje spremembe
PRILOGA 1 K POSEBNIM POGOJEM
INFORMATIVNI SEZNAM PRIMERNIH DOKAZIL O PORABI SREDSTEV KREDITA
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva | pogodba, računi, dobavnice za nakup strojev, opreme, zgradb… |
sklep sodišča o vpisu lastništva v zemljiško knjigo oz. ZK izpisek, iz katerega je razvidno ustrezno lastništvo | |
pogodba z izvajalci gradbenih del | |
kopija ustreznih dovoljenj za gradnjo (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, primopredajni zapisnik) | |
potrjene posamezne gradbene situacije (s specifikacijami, fakture o opravljenih delih, o porabljenem materialu) | |
v primeru gradnje/obnove v lastni režiji: Nalog za knjižbo/temeljnica, ki se izpolni na podlagi ustreznih dokazil npr.: stroškovnika za vloženo delo in porabljen material s knjigovodsko listino, (npr.: računi za porabljen material; evidenca delovnih ur, druge knjigovodske evidence in listine itd.) | |
končno poročilo in izjava nadzorne osebe pooblaščene za nadzor gradnje | |
izpisi iz knjigovodskih evidenc (kartica opredmetenih osnovnih sredstev, izpis iz registra osnovnih sredstev, ipd.) | |
zapisnik o aktivaciji osnovnega sredstva | |
po potrebi: cenitev neodvisnega ocenjevalca vrednosti, izdelana v skladu z MSOV | |
zapisnik o izročitvi in sprejemu izvedenih del / osnovnega sredstva | |
Nabavna vrednost neopredmetenega sredstva | pogodba, računi |
v primeru razvoja sredstva v lastni režiji: Nalog za knjižbo/temeljnica, ki se izpolni na podlagi ustreznih dokazil npr.: stroškovnika za vloženo delo in porabljen material s knjigovodsko listino, (npr.: računi za porabljen material; evidenca delovnih ur, druge knjigovodske evidence in listine itd.) | |
izpisi iz knjigovodskih evidenc (kartica neopredmetenih osnovnih sredstev, izpis iz registra osnovnih sredstev, ipd.) | |
zapisnik o izročitvi in sprejemu osnovnega sredstva | |
zapisnik o aktivaciji osnovnega sredstva | |
Nabavna vrednost materiala/trgovskega blaga/drobnega inventarja/storitev | računi za: material/trgovsko blago/drobni inventar in storitve V primeru uporabe sredstev, ki jih podjetnik uporablja za poslovni in zasebni namen in jih ne izkazuje v svojih poslovnih knjigah, podjetnik predloži razdelilnik, ki prikazuje tisti del stroškov, ki se nanašajo na porabo sredstev za poslovni namen ter način obračunavanja posamezne vrste stroškov. |
Xxxxxxx dela | plačilne liste oz. obračunske liste plač za posamezen mesec |
po potrebi: pogodba o zaposlitvi | |
mesečna časovnica (če dela zaposleni za manj kot polni delovni čas) | |
obrazec REK1 za posamezni mesec | |
izpis iz evidence ur | |
izjava odgovorne osebe podjetja, da so vse obveznosti navedene v obrazcu poročila o namenski porabi kredita iz naslova stroškov dela poravnane | |
potrdilo FURS-a o plačanih davkih in prispevkih (skladno z REK1 obrazcem) | |
Xxxxxxx in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela podjetnika | obračun prispevkov za socialno varnost podjetnika za posamezni mesec |
xxxxxxxxxxxx dokazila in evidence v zvezi s povračili stroškov z opravljanjem dela podjetnika: v zvezi s službenimi potovanji, prehrane med delom, prevoza na in z dela ter povračila stroškov dela na terenu |
Dokazila, da ne gre za izključeno naložbo | - potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa; prometno dovoljenje vozila; potrdilo o skladnosti s tehničnimi zahtevami glede emisij izpušnih plinov in hrupa za ekološka vozila standarda »varnejšega EURO 6 tovornega vozila«, tehnični podatki proizvajalca vozila - izkaz o energijskih lastnostih stavbe oziroma tehnično poročilo o energijski učinkovitosti stavbe22, gradbeno dovoljenje; uporabno dovoljenje; energetska izkaznica stavbe - mnenje zunanjega presojevalca (po potrebi) - investicijski načrt - tehnični podatki proizvajalca opreme - certifikati |
* SID banka si pridržuje pravico od kreditojemalca zahtevati tudi drugo dokumentacijo.
** Kot dokazilo o plačilih računov se upoštevajo: potrdilo o izvedenem plačilu; bančni izpisek o prometu na transakcijskem računu kreditojemalca; potrditev banke o izvršitvi plačila v tujino; knjigovodska kartica obveznosti do dobaviteljev/izvajalcev (po posameznem računu dobavitelja/izvajalca)…itd. V primeru plačila stroškov plač se predložijo dokazila, iz katerih je razvidno izplačilo plač na osebni račun in plačila drugih stroškov dela. V primeru xxxxxxxx in povračil xxxxxxxx v zvezi z opravljanjem dela podjetnika se predložijo potrdila o plačilu prispevkov za socialno varnost podjetnika za posamezni mesec in dokazila, da so bila povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela podjetnika izplačana na njegov osebni račun.
22 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22 in 161/22).
IZKLJUČENE DEJAVNOSTI
Kreditojemalec ne sme delovati in financiranje ne sme uporabiti za sledeče izključene dejavnosti:
1. kloniranje ljudi za namene razmnoževanja;
2. dejavnost, ki vključuje prisilno delo ali škodljivo otroško delo;23
3. dejavnost, ki vključuje prostitucijo ali pornografijo;
4. reja ali trgovanje z zaščitenimi prosto živečimi živalmi in rastlinami ali s proizvodi iz zaščitenih prostoživečih živali in rastlin;24
5. uporaba netrajnostnih metod ribolova;25
6. proizvodnja ali trgovina z/s: farmacevtskimi proizvodi, pesticidi in herbicidi, kemikalijami, s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč26 in ostalimi nevarnimi snovmi, ki so predmet mednarodnih prepovedi ali omejitev;
7. proizvodnja ali distribucija rasističnih, nedemokratičnih in / ali neonacističnih medijev;
8. vzreja, uporaba ali dobava živali za znanstvene in poskusne namene;
9. proizvodnja ali trgovina z orožjem, strelivom, vojaško opremo ali policijsko opremo;
10. pridobivanje, predelava, transport, hramba in distribucija premoga, surove nafte in zemeljskega plina;
11. proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti;27
12. energetsko intenzivna industrija in/ali industrija z visokim izpustom CO2;28
13. dejavnost razsoljevanja morske vode ali slanice;
14. dejavnost, ki skladno s SKD 2008 spada v »K Finančne in zavarovalniške dejavnosti«;
15. dejavnost, ki skladno s SKD 2008 spada v »A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo«, razen v kolikor zanjo vodi ločeno računovodstvo in ločene računovodske evidence, na način kot da bi se vsaka takšna dejavnost opravljala v pravno samostojni organizaciji;
16. raziskavanje, razvoj ali razvoj tehničnih aplikacij, ki zadevajo ali gensko spremenjene organizme ali kloniranje ljudi za raziskovalne in terapevtske namene.
Izključena dejavnost je tudi vsaka od naslednjih dejavnosti, v kolikor se opravlja v znatnem obsegu, tj. da prihodki od dejavnosti
znašajo več kot 10 % prihodkov v zadnjem zaključenem letu:
17. proizvodnja, predelava, distribucija ali trgovina s tobakom in tobačnimi izdelki;
18. proizvodnja in trgovina destiliranih alkoholnih pijač in povezanih produktov;
19. prirejanje iger na srečo (vključno z internetnimi igrami na srečo in spletnimi igralnicami);
20. izkoriščanje naravnih gozdov na podlagi koncesije;
21. raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane z elektronskimi programi podatkov in rešitvami, ki podpirajo katerokoli izključeno dejavnost iz točk 1 do 19 ali naj bi omogočile nezakonit vstop v elektronske baze podatkov ali nezakonit prenos podatkov v elektronski obliki;
23 Škodljivo otroško delo pomeni vsako zaposlitev otrok, ki je gospodarsko izkoriščajoča ali je verjetno nevarna za otrokovo izobraževanje ali moti njegovo izobraževanje ali škoduje otrokovemu zdravju ali telesnemu, duševnemu, moralnemu ali družbenemu razvoju. Vsaka zaposlitev otroka starosti nad 15 let ni škodljiva, razen če nacionalna zakonodaja predpisuje višjo starost za obvezno šolanje otrok ali za zaposlitev.
24 Zaščitene prosto živeče živali in rastline so prosto živeče živali in rastline, za katere Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) zagotavlja različne režime varstva.
25 Netrajnostna metoda ribolova je eksplozijski ribolov ali ribolov z visečimi mrežami v morskem okolju z uporabo mrež daljših od 2,5 km.
26 Snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, so nadzorovane snovi, kakor so določene z Uredbo (ES) št. 1005/2009 Evropskega
parlamenta in Sveta (UL L 286 31.10.2009, str. 1).
27 Proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti so na primer proizvodnja električne energije v elektrarnah na fosilna goriva, kogeneracijskih elektrarnah, geotermalnih elektrarnah in hidroelektrarnah z velikimi rezervoarji, ki presega 250 gCO2 izpustov na kWh električne energije ter raziskovanje, pridobivanje, predelava, prevoz, skladiščenje in distribucija fosilnih goriv.
28 Energetsko intenzivna industrija in/ali industrija z visokim izpustom CO2 je dejavnost, ki skladno s SKD 2008 spada na primer »C 20.130 Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij«, »C 20.140 Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij«, »C 20.150 Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin«, »C 20.160 Proizvodnja plastičnih mas v primarni obliki«, »C
23.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca«, »C 24.1 Proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin«, »C 24.2 Proizvodnja jeklenih
xxxx, votlih profilov in fitingov«, »C 24.3 Druga primarna predelava železa in jekla«, »C 24.42 Proizvodnja aluminija«, »C
30.300 Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil«, »H 51.100 Potniški zračni promet«, »H 51.210 Tovorni zračni promet« ali »H
52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu«.
IZKLJUČENI PROJEKTI
Izključeni projekti pomeni:
1. nakup motornega vozila kategorije M129, katerega izpust CO2 presega 115 gCO2/km;
2. nakup tovornega motornega vozila z referenčno maso30 do 2.610 kg kategorije N131 ali N2, katerega izpust emisij CO2 presega 182 gCO2/km;
3. nakup tovornega motornega vozila z referenčno maso nad 2.610 kg kategorije N1 ali N2 ali motornega vozila kategorije N3;
4. nakup motornega vozilo kategorije L32. Za izključeno naložbo ne gre v primeru vozila kategorije L brez direktnih emisij;
5. nakup motornega vozila kategorije M2, motornega vozila kategorije M3, železniškega ali drugega tirnega vozila za prevoz potnikov ali potniškega plovila za plovbo po celinskih vodah; katerega izpust emisij CO2 presega 50 gCO2 ekvivalenta na osebo na km (gCO2ekv/pkm);
6. nakup železniškega tirnega vozila za prevoz tovora ali tovornega plovila za plovbo po celinskih vodah, katerega izpust emisij
presega 28,3 gCO2 ekvivalenta na tono na km (gCO2ekv/tkm);
7. nakup tovornega motornega vozila, železniškega tirnega vozila za prevoz tovora ali plovila za namen prevoza fosilnih goriv ali fosilnih goriv, mešanih z alternativnimi gorivi;
8. nakup vozila za cestni prevoz tovora, če kreditojemalec deluje v komercialnem cestnem prevozu tovora33;
9. projekt anaerobne presnove bioloških odpadkov ter zajemanja in uporabe odlagališčnega plina, razen če ima kreditojemalec vzpostavljen načrt spremljanja emisij metana za te aktivnosti;
10. projekt transporta CO2 in trajnih podzemnih skladišč za geološko shranjevanje CO2, razen če ima kreditojemalec vzpostavljen podroben načrt spremljanja skladno z zahtevami Direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida 2009/31/ES in Direktive za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb 2018/410;
11. projekt, za katerega je skladno z nacionalno zakonodajo potrebno pridobiti celovito presojo vplivov na okolje, razen če je kreditojemalec v zvezi s takšnim projektom pridobil ustrezne okoljevarstvene presoje, dovoljenja in soglasja skladno z nacionalno zakonodajo;
12. razgradnjo, obratovanje, adaptacijo ali gradnjo jedrskih elektrarn;
13. naložbe v obrate za mehansko-biološko obdelavo, vendar ta izključitev ne velja za naložbe, s katerimi bi obstoječe obrate za mehansko-biološko obdelavo naknadno predelali, tako da bi bilo mogoče iz odpadkov pridobivati energijo ali reciklirati ločene odpadke, na primer za kompostiranje in anaerobno razgradnjo;
14. naložbe v obrate za odlaganje odpadkov na odlagališča, vendar ta izključitev ne velja za naložbe v: (a) odlagališča na kraju samem, ki so stranski element industrijskega ali rudarskega naložbenega projekta, pri katerih je odlaganje odpadkov dokazano edina smiselna možnost za ravnanje z industrijskimi oziroma rudarskimi odpadki, nastalimi pri zadevni dejavnosti;
(b) obstoječa odlagališča za zagotovitev izkoriščanja deponijskega plina ter spodbujanje rudarjenja na odlagališčih in
predelave rudarskih odpadkov;
15. naložbe v sežigalnice za obdelavo odpadkov, vendar ta izključitev ne velja za naložbe v: (a) obrate, namenjene izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati; (b) obstoječe obrate, kadar so naložbe namenjene povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za shranjevanje ali uporabo ali pridobivanju snovi iz pepela, če te naložbe ne omogočijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov.
29 Motorno vozilo kategorije M1 pomeni vozilo za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika. Motorno vozila kategorije M2 pomeni vozilo za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika in največjo maso do vključno 5 ton. Motorno vozilo kategorije M3 pomeni vozilo za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika in največjo maso večjo od 5 ton. Največja masa pomeni največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila.
30 Referenčna masa pomeni maso motornega vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje enotna masa voznika
75 kg in prišteje enotna masa 100 kg.
31 Motorno vozilo kategorije N1 pomeni vozilo za prevoz blaga z največjo maso do vključno 3,5 tone. Motorno vozilo kategorije N2 pomeni vozilo za prevoz blaga z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton. Motorno vozilo kategorije N3 pomeni vozilo za prevoz blaga z največjo maso večjo od 12 ton.
32 Motorno vozilo kategorije L pomeni dvokolesno ali trikolesno vozilo ali štirikolesnik.
33 Komercialni cestni prevoz tovora pomeni dejavnosti, razvrščene SKD 2008 v področje »H 49.410 Cestni tovorni promet«.
KRITERIJI TRAJNOSTNEGA FINANCIRANJA
Kreditojemalec mora za pridobitev kredita izpolnjevati vsaj enega od kriterijev trajnostnega financiranja za kreditojemalca ali projekt34:
A. KRITERIJI TRAJNOSTNEGA FINANCIRANJA ZA KREDITOJEMALCA
1.1 | Predhodno prejeta nagrada in/ali javna podpora Kreditojemalec je v zadnjih treh letih prejel nagrado za čisto tehnologijo ali »zeleno« nagrado, nepovratna sredstva ali financiranje iz evropske/nacionalne institucije/organa/programa podpore z vnaprej določenega seznama ali prejel »EIC Green Deal Seal of excellence«, namen projekta pa je ohranitev ali nadaljnji razvoj dejavnosti kreditojemalca. |
1.2 | Pravica intelektualne lastnine, povezana s čisto energijo/podnebjem Kreditojemalec je v zadnjih treh letih pridobil pravico industrijske lastnine za vsaj eno tehnologijo obnovljivih virov energije, čisto tehnologijo ali podnebno tehnologijo oziroma drugo ustrezno pravico , povezano s podnebjem in okoljem, namen projekta kreditojemalca pa je neposredno ali posredno omogočiti uporabo te pravice industrijske lastnine. |
1.3 | Podjetje z znakom za okolje Kreditojemalec je registriral znak za okolje iz sistema evropskega, nacionalnega ali mednarodnega okoljskega označevanja z vnaprej določenega seznama (EMAS, EU Ecolabel, EU organic products label), namen projekta kreditojemalca pa je ohranitev ali nadaljnji razvoj dejavnosti kreditojemalca. |
1.4 | Trajnostno/ekološko podjetje/dobavna veriga Glavna dejavnost kreditojemalca spada v eno ali več opredeljenih »zelenih« dejavnosti (to so dejavnosti v okviru kriterijev iz razdelka B te priloge, razen dejavnosti v okviru kriterijev 3.1 in 8.1), če prihodki kreditojemalca iz teh »zelenih« dejavnosti predstavljajo vsaj 90 % njegovih prihodkov. |
1.5.1 | Trajnostni/zeleni poslovni model in vpliv - zmanjšanje ogljičnega ali okoljskega odtisa podjetja Kreditojemalec je v svoj poslovni model vključil prakse, preverjene s strani zunanjega tehničnega eksperta s pozitivnim vplivom na podnebje in okolje, tj. zmanjšanj specifičnih emisij toplogrednih plinov ali zmanjšanje specifične porabe energije ali zmanjšanje specifične porabe vode ali zmanjšanje specifičnih emisij v zrak, najmanj za 20 % v zadnjih petih letih. |
1.5.2 | Trajnostni/zeleni poslovni model in vpliv – nadomestitev primarnih surovin Kreditojemalec je v svoj poslovni model vključil prakse, preverjene s strani zunanjega tehničnega eksperta s pozitivnim vplivom na podnebje in okolje, tj. nadomeščanje primarnih surovin s sekundarnimi/recikliranimi materiali ali snovmi, ostanki proizvodnje ali stranskimi proizvodi najmanj za 20 % v zadnjih petih letih. |
1.6 | Okoljsko certificirano podjetje Kreditojemalec je bil certificiran s standardom okoljskega certifikata z vnaprej določenega seznama, ki je veljal v času oddaje vloge za financiranje (ISO 50001, ISO 50004 ali EMAS). |
B. KRITERIJI TRAJNOSTNEGA FINANCIRANJA ZA PROJEKT
2.1.1 | Energija iz obnovljivih virov – sončna energija Nakup, skladiščenje, distribucija, prenos, namestitev opreme, sistemov, procesov in/ali elementov obnovljivih virov, ki uporabljajo obnovljive vire energije (med drugim; sončni paneli in komponente; sistemi in komponente za ogrevanje (prostorov in vode) s sončno toploto; sistemi in komponente za hlajenje s sončno toploto; vse pomožne komponente (razen naložb za njihovo proizvodnjo), kot so: pretvorniki AC/DC, transformatorji, inverterji, števci električne energije, baterije, stroški namestitve in priključitve na omrežje; izdelava električne opreme za pridobivanje električne energije iz sončne energije). |
2.1.2 | Energija iz obnovljivih virov – oceanska energija Nakup, skladiščenje, distribucija, prenos, namestitev opreme, sistemov, procesov in/ali elementov obnovljivih virov, ki uporabljajo obnovljive vire energije (med drugim: turbine ali komponente za energijo valovanja ali plimovanja; vse pomožne komponente (razen naložb za njihovo proizvodnjo), kot so pretvorniki AC/DC, transformatorji, inverterji, števci električne energije, baterije, stroški namestitve in priključitve na omrežje). |
2.1.3 | Energija iz obnovljivih virov – vetrna energija Nakup, skladiščenje, distribucija, prenos, namestitev opreme, sistemov, procesov in/ali elementov obnovljivih virov, ki uporabljajo obnovljive vire energije (med drugim: vetrne turbine in komponente; vse pomožne komponente (razen naložb za njihovo proizvodnjo), kot so pretvorniki AC/DC, transformatorji, inverterji, števci električne energije, baterije, stroški namestitve in priključitve na omrežje). |
2.1.4 | Energija iz obnovljivih virov – geotermalna energija Nakup, skladiščenje, distribucija, prenos, namestitev opreme, sistemov, procesov in/ali elementov obnovljivih virovki uporabljajo obnovljive vire energije (med drugim: geotermalne toplotne črpalke; geotermalne elektrarne, ki delujejo z emisijami v življenjskem ciklu, nižjimi od 100 CO2e/kWh; vse pomožne komponente (razen naložb za njihovo |
34 Opis kriterijev trajnostnega financiranja je okviren. Podrobnejši opis posameznih kriterijev je dostopen pri poslovnem skrbniku
SID banke.
proizvodnjo), kot so pretvorniki AC/DC, transformatorji, inverterji, števci električne energije, baterije, stroški namestitve in priključitve na omrežje.). | |
2.1.5 | Energija iz obnovljivih virov - rešitve za prenos in distribucijo obnovljive energije Prenos, distribucija, neposredna povezava, oprema ali razširitev obstoječe neposredne povezave s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; oprema in infrastruktura, katerih glavni cilj je povečanje proizvodnje ali uvedba proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov; mini omrežja, pametna omrežja in komponente; oprema za povečanje možnosti nadzora in opazovanja elektroenergetskega sistema ter omogočanje razvoja in vključevanja obnovljivih virov energije |
2.1.6 | Energija iz obnovljivih virov - rešitve za shranjevanje obnovljive energije Oprema za shranjevanje termalne energije, oprema za shranjevanje električne energije, baterije za rabo obnovljivih virov energije. |
2.1.7 | Energija iz obnovljivih virov - proizvodnja izdelkov OV: ključne komponente in stroji Proizvodnja, namestitev/montaža, povečanje zmogljivosti proizvodnje ključnih sestavnih delov in strojev obnovljivih virov. Proizvodnja pomožnih komponent za obnovljive vire energije ni upravičena. |
2.2.1 | Zelene in energetsko učinkovite certificirane poslovne stavbe – naložba(-e) v prenovo poslovnih stavb Prenova poslovnih stavb, katerih rezultat je izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj en razred, v vsakem primeru pa ne slabše od razreda B, (vključuje pomožne dejavnosti, kot so tehnično svetovanje, ocenjevanje energetske učinkovitosti ipd.), ali obnove, katerih rezultat je zmanjšanje porabe primarne energije za najmanj 30% glede na porabo pred prenovo. |
2.2.2 | Zelene in energetsko učinkovite certificirane poslovne stavbe - naložba(-e) v prenovo poslovnih stavb z vnaprej določenega seznama standardiziranih ukrepov za prenovo stavb/upravičene opreme Izolacijski ukrepi (izolacija, zamenjava oken in vrat), ukrepi na področju ogrevanja/prezračevanja/hlajenja, gradbeni in drugi ukrepe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve (vključuje pomožne dejavnosti, kot so tehnično svetovanje, ocenjevanje energetske učinkovitosti ipd.). |
2.2.3 | Zelene in energetsko učinkovite certificirane poslovne stavbe - naložba(-e) v gradnjo poslovnih stavb Stavbe, ki so ob dokončanju manjše od 5000 m2 in pri katerih je potreba po primarni energiji (PED), ki opredeljuje energijsko učinkovitost stavbe, vsaj 10 % nižja od praga, določenega za skoraj ničenergijsko stavbo (NZEB); vključuje pomožne dejavnosti, kot so tehnično svetovanje, ocenjevanje energetske učinkovitosti ipd. |
2.4.1 | Energijska učinkovitost v industriji - naložbe v standardizirane ukrepe za energijsko učinkovitost z vnaprej določenega seznama Nakup ali gradnja (s pomožnimi dejavnostmi) katerega koli elementa s seznama vnaprej opredeljenih standardiziranih ukrepov ali upravičena oprema za energijsko učinkovitost, kot je opisano v merilih za upravičenost št. 2.2.2, in projekti (s pomožnimi dejavnostmi), povezani s proizvodnjo: ‒ gospodinjskih aparatov (npr. pralnih in pomivalnih strojev) ter naprav za ogrevanje prostorov ali vode, ki so razvrščeni v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na trgu na voljo znatno število izdelkov, ali višje razrede, določene v delegiranem aktu na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 ali Direktive 2010/30/EU; ‒ energijsko učinkovitih oken (vrednost U, ki je nižja od ali enaka 1,0 W/m2K); ‒ vrat z vrednostjo U, ki je nižja od ali enaka 1,2 W/m2K; ‒ zunanjih sten stavb (z vrednostjo U, ki je nižja od ali enaka 0,5 W/m2K); ‒ izolacijskih izdelkov z vrednostjo lambda, ki je nižja od ali enaka 0,06 W/mK; ‒ svetlobnih virov, ki so razvrščeni v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na trgu na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe; ‒ sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode; ‒ hladilnih in prezračevalnih sistemov, ki so razvrščeni v najvišja razreda energijske učinkovitosti, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe; ‒ sistemov za nadzor in regulacijo osvetljevanja prostorov; ‒ toplotnih črpalk, ki izpolnjujejo tehnična merila ((a) hladilno sredstvo; prag: GWP ne presega 675; (b) izpolnjene so zahteve glede energijske učinkovitosti, določene v izvedbenih uredbah na podlagi Direktive 2009/125/ES); ‒ energijsko učinkovitih avtomatizacijskih in krmilnih sistemov za stanovanjske in nestanovanjske stavbe; ‒ izdelkov za merjenje toplote in termostatski nadzor za individualne hiše, priključene na sisteme daljinskega ogrevanja, za individualna stanovanja, priključena na sisteme centralnega ogrevanja za celotno stavbo in za sisteme centralnega ogrevanja; ‒ izmenjevalnikov daljinskega ogrevanja in toplotnih postaj, skladnih z dejavnostjo distribucije daljinskega ogrevanja/hlajenja, razen tistih, ki uporabljajo zemeljski plin; ‒ izdelkov za pametno spremljanje in regulacijo ogrevalnega sistema ter senzorsko opremo. |
2.4.2 | Energijska učinkovitost v industriji - proizvodnja, vgradnja izdelkov ali uporaba tehnologije, ki znatno zmanjšujejo porabo energije/emisije toplogrednih plinov Proizvodnja, vgradnja izdelkov ali uporaba tehnologije, ki znatno zmanjšujejo porabo energije/emisije toplogrednih plinov,vključno z naložbami v zamenjavo obstoječe tehnologije, opreme, strojev, ki zagotavljajo vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe energije (kWh) ali najmanj 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Med drugim vključuje: električno opremo; elektromotorje z nameščenimi pogoni s spremenljivo hitrostjo (VSD); pogone s spremenljivo hitrostjo; stroje, kompresorje, žerjave; naložbe v nadgradnjo ali posodobitev predelovalne opreme; naložbe v nadgradnjo ali posodobitev proizvodnih linij. |
2.5.1 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost - vozila Nizkoemisijska in/ali brezemisijska prevozna sredstva, obnova in naknadno opremljanje prevoznih sredstev in infrastrukture za brezemisijska in čista energetsko učinkovita vozila. Vključuje motorna vozila kategorije M in lahka gospodarska vozila kategorije N1 in sicer: ‒ do 31. decembra 2025 vozila z intenzivnostjo emisij izpušnih plinov največ 50 g CO2/km (WLTP) ali vozila brez emisij izpušnih plinov (npr. električna vozila, vozila na vodikov pogon); |
‒ od 1. januarja 2026 samo vozila brez emisij izpušnih plinov (npr. električna, na vodikov pogon). Pri vozilih kategorije M1 morajo stroški vozila – brez DDV – znašati do 60.000 EUR. | |
2.5.2 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – motorna kolesa Nizkoemisijska in/ali brezemisijska prevozna sredstva, obnova in naknadno opremljanje prevoznih sredstev in infrastrukture za brezemisijska in čista energetsko učinkovita vozila. Vključuje vozila kategorije L: vozila brez emisij izpušnih plinov (vključno z vozili na vodikov pogon, na gorivne celice in električnimi vozili). |
2.5.3 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – težka vozila Nizkoemisijska in/ali brezemisijska prevozna sredstva, obnova in naknadno opremljanje prevoznih sredstev in infrastrukture za brezemisijska in čista energetsko učinkovita vozila. Vključuje vozila kategorij N2 in N3: 1. Težka vozila: vozila kategorije N2, kot jih opredeljuje (Uredba (EU) 2019/1242 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za težka vozila), največja masa naloženega vozila < 7,5 tone: i. težka vozila z ničelnimi neposrednimi emisijami, ki izpuščajo manj kot 1 g CO2/kWh (ali 1 g CO2/km za nekatera vozila kategorije N2). 2. Težka vozila: vozila kategorij N2 in N3, kot jih opredeljuje (Uredba (EU) 2019/1242 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za težka vozila), največja masa naloženega vozila > 7,5 tone: i. težka vozila z ničelnimi neposrednimi emisijami, ki izpuščajo manj kot 1 g CO2/kWh (ali 1 g CO2/km za nekatera vozila kategorije N2); ii. nizkoemisijska težka vozila, katerih specifične neposredne emisije CO2 so manjše od 50 % referenčnih vrednosti emisij CO2 vseh vozil v isti podskupini. |
2.5.4 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – vodni promet Nizkoemisijska in/ali brezemisijska prevozna sredstva, obnova in naknadno opremljanje prevoznih sredstev in infrastrukture za brezemisijska in čista energetsko učinkovita plovila. Vključuje naložbe v plovila za: 1 Prevoz potnikov po celinskih vodah 2 Prevoz tovora po celinskih vodah 3 Pomorski in obalni prevoz tovora 4 Pomorski in obalni prevoz potnikov 5 Naknadno opremljanje plovil za prevoz tovora in potnikov po celinskih vodah 6 Naknadno opremljanje plovil za pomorski in obalni prevoz tovora in potnikov Plovila morajo izpolnjevati pogoje ničelne neposredne emisije CO2 ali delno uporabo goriv z ničelno neposredno emisijo CO2 ali znižanje neposredne emisije CO2 skladno z vnaprej določenimi kriteriji ter druge tehnične kriterije. Plovila v nobenem primeru niso zgrajena, naknadno opremljena in pridobljena z izrecnim namenom, da bi v času trajanja projekta pretežno prevažala ali skladiščila fosilna goriva. |
2.5.5 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – železniški promet Projekti v: 1 železniško infrastrukturo in z njo povezane podsisteme (infrastrukturni in energetski podsistemi, podsistemi vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu ter podsistemi vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi); 2 tovorne in potniške terminale, ki povezujejo druge načine prevoza z železnico; 3 brezemisijska železniška tirna vozila (na električni, vodikov pogon), vključno z bimodalnimi (na hibridni pogon) ter tovornimi in potniškimi vagoni, ki nimajo lastne vleke. V nobenem primeru se ne sme podpreti infrastrukture in tirnih vozil, katerih izrecni namen je v času trajanja projekta pretežno prevažati ali skladiščiti fosilna goriva. |
2.5.6 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – letalski promet Projekti v: 1 Zemeljsko oskrbo in ravnanje s tovorom, kar vključuje: i. vozila in opremo za zemeljsko oskrbo z ničelnimi emisijami ogljika (npr. na električni, vodikov pogon), npr. avtomobili, avtobusi, potisni vlačilci, tračni nakladalniki, vlečni traktorji za prtljago, vozila za odstranjevanje ledu, snežni plugi, letalske stopnice za potnike, letališki vozički za premeščanje palet, glavni in spodnji nakladalniki, električni vlačilci, zemeljske energetske enote, hladilni vozički za zabojnike in drugo; ii. zagotavljanje fiksnega zemeljskega električnega napajanja in predkondicioniranega zraka za mirujoče zrakoplove. 2 Majhna brezemisijska letala (npr. električna letala, letala na vodikov pogon, helikopterji, brezpilotna letala za prevoz; z manj kot 20 sedeži – s posadko in brez posadke). Na področju trajnostnih letalskih goriv: proizvodnja biogoriv in vodika (vključno s sintetičnimi gorivi na osnovi vodika), vključno z opremo, infrastrukturo in storitvami za proizvodnjo teh biogoriv in vodika, kakor tudi proizvodnjo opreme za uporabo vodika. |
2.5.7 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – Naprave za osebno mobilnost Naprave za osebno mobilnost, pri katerih pogon zagotavlja fizična aktivnost uporabnika (npr. kolesa), motor z ničelnimi emisijami (npr. električni skiro) ali kombinacija motorja z ničelnimi emisijami in fizične aktivnosti (npr. e- kolesa); upravičene so samo naprave, ki se lahko uporabljajo na isti javni infrastrukturi kot kolesa ali pešci. |
2.5.8 | Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost – Infrastruktura Infrastruktura, ki je namenjena upravljanju vozil, letal, plovil ali naprav za osebno mobilnost z ničelnimi emisijami CO2 iz izpušne cevi: električne napajalne postaje, posodobitve priključkov na električno omrežje, vodikove polnilne postaje ali električni cestni sistemi. Infrastruktura in objekti, ki so namenjeni pretovarjanju tovora med različnimi načini prevoza: terminalska infrastruktura in konstrukcije za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga. |
2.6 | Zelene IKT za blažitev podnebnih sprememb Razvoj ali uporaba zelenih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih rešitev, orodij, opreme in aplikacij, ki omogočajo zmanjšanje porabe energije/emisij onesnaževal ali prispevajo k ciljem blaženja podnebnih sprememb (med drugim: zeleni podatkovni centri, rešitve IKT za razogljičena energetska omrežja, če se take rešitve uporabljajo za zagotavljanje prihrankov emisij toplogrednih plinov ali zmanjšanja porabe energije za vsaj 30 %, pametna omrežja in z njimi povezane rešitve IKT). |
3.1 | Odpornost proti podnebnim spremembam Projekti, ki omogočajo večjo podnebno odpornost podjetja ali ozemlja na podnebne spremembe in dogodke, povezane s podnebjem, in/ali zmanjšujejo podnebno ranljivost kmetijstva. |
4.1.1 | Projekti, povezani s prehodom na krožno gospodarstvo, preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem – zmanjšanje primarnih virov Projekti, ki prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo, ker omogočajo zmanjšanje uporabe primarnih surovin in/ali večjo uporabo sekundarnih materialov v primerjavi z obstoječo prakso |
4.1.2 | Projekti, povezani s prehodom na krožno gospodarstvo, preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem – recikliranje Projekti v dejavnosti, ki so ključne za neto prihranek virov s ponovno uporabo, popravilom, obnovo, predelavo, spremembo namena ali recikliranjem |
4.2 | Zmanjšanje količine odpadkov, zbiranje, predelava Projekti v ločeno zbiranje odpadkov, odvečnih izdelkov, delov, materialov in ostankov, da se omogočijo visokokakovostno recikliranje, ponovna uporaba, predelava in/ali valorizacija. |
4.3 | Izdelek kot storitveni model, model ponovne uporabe in model souporabe, ki omogočajo strategije krožnega gospodarstva Projekti v izdelek kot storitveni model, model ponovne uporabe in model souporabe, ki med drugim temeljijo na lizingu, plačilu glede na uporabo, naročnini ali shemah kavcije, ki omogočajo krožno gospodarstvo. |
4.4 | Zelena IKT, ki omogoča poslovne modele krožnega gospodarstva Razvoj/uvajanje orodij, aplikacij in storitev, ki omogočajo poslovne modele krožnega gospodarstva. |
5.1 | Vodni viri Projekti v upravljanje in učinkovito rabo vodnih virov ter povezane tehnologije, kar vključuje: ‒ posodobitev infrastrukture, če je zasnovana tako, da izboljša varstvo voda, učinkovitost, ponovno uporabo in zmanjšanje izpustov; ‒ ukrepe za zmanjšanje odtekanja, povečanje pronicanja in zadrževanje; ‒ podporo za natančnejše upravljanje namakanja, ki prinaša prihranek vode in učinkovitost; ‒ aplikacije in rešitve IKT. |
5.2 | Preprečevanje in nadzor onesnaževanja Projekti v čistejše proizvodne tehnologije ali tehnologije ublažitve ob zaključku proizvodnega procesa (end-of-pipe), vključno s proizvodnjo osnovnih izdelkov, ključnih komponent in novih tehnologij, ki zmanjšujejo emisije onesnaževal v zrak ter naložbe v zmanjševanje hrupa. To vključuje: ‒ naložbe v opremo, ki bo bistveno zmanjšala onesnaženost zraka (delci PM2,5, PM10, NH3 (amonijak), CH4 (metan)), kot so: kotli, pralniki, multikloni, zbiralniki prahu, skladišča za gnoj, bioplinarne (emisije NH3 in CH4); ‒ rešitve ob zaključku proizvodnega procesa za zmanjšanje emisij delcev v zrak, kot so filtri; ‒ tehnologije z nizkimi emisijami za vkopavanje gnoja v tla in dušikovih anorganskih gnojil, ukrep z največjim potencialom za zmanjšanje emisij NH3; ‒ naložbe v zmanjšanje industrijskega hrupa, kot so: akustična ohišja (zaščite strojev), akrilno steklo, protihrupne ograje; ‒ v letalstvu centralna območja za razledenitev, da se prepreči onesnaženje podtalnice. |
6.1 | Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov – sonaravne rešitve (A) Projekti v sonaravne rešitve ali podjetja, ki delujejo v sektorjih, ki zagotavljajo sonaravne rešitve (B) Projekti ali podjetja, ki delujejo ali opravljajo storitve na naslednjih področjih: i. obnova in upravljanje krajine/zelenih površin. Ti ukrepi vključujejo zaščito, obnovo in učinkovito upravljanje območij z veliko ekološko vrednostjo na kopnem ali morju, kot so območja Natura 2000, zavarovana območja (npr. nacionalni parki, naravni rezervati, ekološka območja, krajinski parki, obnova mokrišč ali morske trave), varstvo vrst v interesu EU, habitati opraševalcev, funkcionalna območja (npr. ekološki koridorji) ter območja, zaščitena v skladu z okvirnima direktivama o morski strategiji in vodah; ii. zelene stavbe: žive zelene strehe, fasade, žive zelene stene v zaprtih prostorih in na prostem; iii. trajnostni biomateriali za gradbeništvo (npr. leseni okvirji) ali konzerviranje hrane (npr. užitni ovoji); iv. trajnostni turizem in sonaravne rešitve za zdravje in dobro počutje, rešitve, ki izboljšujejo okoljsko učinkovitost ali zmanjšujejo vplive na okolje, vključno s podeželskim turizmom, ekoturizmom in ekološkim ali gozdnim turizmom ter projekti, ki spodbujajo ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter krajine; v. svetovalne storitve, kot so oblikovanje in načrtovanje ozelenitve mest, krajinska arhitektura, upravljanje voda; vi. rešitve IKT, katerih izrecni cilj je prispevati k ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo. |
8.1 | Dostopnost Projekti za izboljšanje dostopnosti storitev, izdelkov in infrastrukture ter za razvoj podpornih tehnologij, kakor tudi za zagotavljanje dostopnosti organizacije in njenih prostorov za stranke in zaposlene invalide in/ali funkcionalno ovirane osebe. Naložbe vključujejo: ‒ uvajanje ali izboljševanje značilnosti dostopnosti prevladujočih tehnologij in izdelkov, kot so računalniki, operacijski sistemi, vozila, gospodinjski aparati, telefoni in/ali storitve, vključno s spletnimi storitvami ali spletno vsebino in infrastrukturo; |
‒ projekti v MSP/mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki zagotavljajo storitve dostopnosti (vključno s svetovalnimi storitvami), da bi zagotovili dostopnost izdelkov in storitev z ovirami, zaradi katerih jih invalidi in/ali funkcionalno ovirane osebe ne morejo uporabljati ali uživati; ‒ razvoj in uvajanje podporne tehnologije, tudi na osnovi robotike (npr. dvigala za osebe na invalidskih vozičkih, prilagojeni avtomobili, stojala, klančine, senzorji in svetlobno vodenje, naprave na dotik, zvok, znakovno sporazumevanje) ali umetne inteligence ali drugih novih tehnologij; ‒ izboljšanje dostopnosti objektov MSP/manjših podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo, vključno s stavbami in digitalnimi orodji, vključno s spletnimi stranmi in mobilnimi aplikacijami za zaposlene (tj. prilagoditev delovnih mest) in stranke invalide in/ali osebe s telesnimi ali duševnimi okvarami. |