Splošni pogoji za zavarovanje zalog blaga v hladilnicah

Splošni pogoji za zavarovanje zalog blaga v hladilnicah

veljajo od 2. 11. 2016

HL 01/16

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo in se zaveže plačati premijo; zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; polica – listina o zavarovalni pogodbi;

premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v višini in rokih, navedenih v zavarovalni pogodbi;

zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača zavarovancu/upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe;

zavarovalnica – Zavarovalnica Sava d.d.

1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so zaloge trgovskega ali industrijskega blaga, uskladiščenega v hladilnicah podjetij, katerih osnovna dejavnost je hlajenje ali hramba blaga pri znižani, oziroma nadzorovani atmosferi ali v zmrznjenem stanju.

(2) Zavaroanje obsega vse blago, navedeno v polici in ki je v hladilnici oziroma njenih prostorih, kot so komore, vitrine in skrinje za hlajenje in skladiščenje pri normalni ali nadzorovani atmosferi (zmes plinov). Blago, ki je na območju hladilnice (tudi zunaj pred hladilnico), vendar izven hladilnih komor in zmrzovalnih tunelov, je zavarovano le za nevarnosti, navedene v 1.) in v 2.) točki (1) odstavka 2. člena teh pogojev.

(3) Po teh pogojih ni predmet zavarovanja blago v hladilnikih, hladilnih vitrinah in prostorih, ki nimajo značilnosti hladilnice, kakor tudi ne med prevozom, čeprav se prevaža v sredstvih, katerih pogoji ustrezajo značilnostim hladilnice.

(4) Zavarovanje ne krije škode na blagu v hladilnici, če je to zavarovano z razširjenim transportnim zavarovanjem.

2. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije ali demonstracije;

2) vlomske tatvine;

3) okvare na hladilni napravi, ki povzroči spremembo hladilnih pogojev ali popolno prenehanje hlajenja blaga, ali če okvara na hladilni napravi povzroči, da sredstva za hlajenje kvarno vplivajo na uskladiščeno blago;

4) onemogočene uporabe dogovorjene ali ustrezne temperature ali vlažnosti zraka, ter uporabe nadzorovane atmosfere v hladilnici.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka uskladiščene tekočine (lekaže).

(3) Ko nastane zavarovalni primer po teh pogojih, krije zavarovanje tudi izginitev zavarovanih stvari in stroške čiščenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovanih stvareh.

(4) Zavarovanje krije samo gmotno škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).

(5) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:

1) naravne okvare blaga ter bolezni in plesni;

2) temperature ali vlažnosti zraka in nadzorovane atmosfere, ki ne ustreza običajnim tehničnim normativom in predpisom za vrsto blaga, ki je v hladilnici, zavarovanec, lastnik blaga ali najemnik hladilnice pa je te pogoje izrecno zahteval;

3) trajnega ali postopnega delovanja raznih vplivov, ki povzročajo korodiranje in postopno delno ali popolno uničenje embalaže in uskladiščenje blaga v zvezi s tem;

4) izsušenja in izparevanja uskladiščenega oziroma zmrznjenega blaga;

5) najavljene redukcije električne energije iz javnega odjema;

6) v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti karšnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega xxxxxxx.Xx teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del.

3. člen – POŽAR

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.

(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.)

2) pregorela, se osmodila, zadimila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz 1. odstavka tega člena.

(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.

4. člen – STRELA

(1) Zavarovanje krije tudi škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na zavarovanih stvareh.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, odvodnikih prenapetosti in podobnih napravah.

2) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, ogrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Taka škoda je predmet strojelomnega zavarovanja.

5. člen – EKSPLOZIJA

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi

2) izbruha iz peči in podobnih naprav

3) eksplozije biološkega izvora

4) preboja zvočnega zidu

5) eksplozije, ki nastane v posodah (kotlih, ceveh ipd.), pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi, krita pa je škoda na drugih zavarovanih stvareh zaradi eksplozije posode

6. člen – VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se,da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, Urada za meteorologijo.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.

(3) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta ali slabo zatesnjena okna ter druge odprtine na zgradbah. Krita pa je škoda zaradi zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.

2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na prostem (v kopicah, stogih, ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah

3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana

4) na razprostrtih plastičnih folijah toplih gred, rastlinjakov, nadstrešnic in markiz.

7. člen – TOČA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

(2) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah toplih gred, rastlinjakov, nadstrešnic in markiz, steklu toplih gred ter rastlinjakov, na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

8. člen – PADEC ZRAKOPLOVA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar poškodovalo ali uničil zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.

9. člen – MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

10. člen – VLOMSKA TATVINA

Obseg nevarnosti vlomske tatvine se določa po veljavnih splošnih pogojih za vlomsko zavarovanje, če niso v nasprotju s temi pogoji.

11. člen – POPLAVA

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournikih).

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med trajanjem zavarovane nevarnosti ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(4) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

2) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje);

3) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno najmanj 10cm od nivoja gotovih tal;

4) zaradi zalednih voda.

12. člen – IZLIV VODE

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:

1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno ali parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;

2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Krita so vsa gradbeno obrtniška dela, brez instalacijskih del (delo in material).

(3) Če je posebej dogovorjeno, krije zavarovanje tudi škodo zaradi izliva vode iz odprtih pip.

(4) Zavarovanje ne krije škode:

1) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

2) zaradi hišne gobe;

3) zaradi izgube vode;

4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;

5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitve ipd.;

6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

7) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;

8) na vseh napravah, kotlih, aparatih, strojih, instalacijah in armaturah iz katerih je prišlo do izlitja vode.

13. člen – ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti

2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.)

3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja

4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah

5) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

14. člen – UTRGANJE ZEMLJIŠČA

(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal.

(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovani stvari zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali tal.

15. člen – SNEŽNI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

16. člen – IZTEK (lekaža)

(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa izginil zaradi slabe tesnitve.

17. člen – OBVEZNOSTI HLADILNIČARJEV

(1) Hladilničar je dolžan:

1) voditi popis zavarovanega blaga v celotnem času hlajenja oziroma skladiščenja s podatki o njegovi količini, vrsti, sortah in kakovostnih razredih;

2) voditi podatke o minimalnih časovnih rokih, v katerih se blago pokvari;

3) v redu vzdrževati hladilnično elektrostrojno opremo, komore, tunele in skladišča;

4) razpolagati z zadostno hladilno zmogljivostjo tudi v primeru, ko je hladilnica čisto polna;

5) skleniti z organizacijo, ki ima ustrezno strokovno usposobljenost, pogodbo o stalnem vzdrževanju in popravilu elektrostrojne opreme in naprav;

6) voditi knjigo inšpekcijskih pregledov hladilnice in hladilnih naprav;

7) razpolagati s centralnim sistemom za merjenje temperature v komorah in tunelih ter sistemom za alarmiranje, če je temperatura prekoračena;

8) imeti strokovno kvalificirane delavce, ki stalno preverjajo hladilne naprave, merilne instrumente in blago v hladilnici;

9) voditi skladiščno knjigo, iz katere je mogoče redno za vsako komoro ali tunel ugotoviti dnevne količine blaga;

10) voditievidenco, v katero se najmanj trikrat dnevno za vsako komoro ali tunel vpisujejo temperature oziroma podatki o merjenjih vlage, ogljikovega dvokisa, kisika, dušika, ipd., če je v komori nadzorovana atmosfera;

11) preverjati s pomočjo specialnega kontrolnega mernega termometra vsakih 14 dni točnost merjenja temperature;

12) takoj sporočiti zavarovalni skupnosti vsako poškodbo hladilnične elektrostrojne opreme in napeljav, kakor tudi druge dogodke, ki lahko povzročijo pokvarjenje blaga (prekinitev električnega toka, vode, iztek hladilnega sredstva ipd.);

13) preverjati kvaliteto blaga pred uskladiščenjem v hladilnico in po izskladiščenju iz hladilnice. Kakovost blaga, ki prihaja iz zmrzovalnih tunelov, je treba preveriti takoj.

Če hladilničar ne izpolnjuje dolžnosti, ki so navedene v prejšnjem odstavku tega člena, se zavarovalnina zmanjša za toliko, za kolikor večja škoda je nastala zaradi neizpolnjevanja dolžnosti.

18. člen – ZAVAROVALNI KRAJ

Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici. Zavarovanje velja le na območju Republike Slovenije, če ni v polici drugače dogovorjeno.

19. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Vrednost zavarovanih stvari se določa po izbiri zavarovanca, in sicer:

1) po ceni, ki se lahko pričakuje na tržišču za blago iste vrste, količine in kakovosti v času skladiščenja v hladilnici;

2) po nabavni ceni blaga, povečani za stroške uskladiščenja in prevoza do hladilnice;

3) po proizvodni ceni, povečani za stroške uskladiščenja in prevoza do hladilnice.

(2) Cena, ki jo določi zavarovanec, mora biti v polici posebej navedena in to za vsako vrsto blaga posebej. Če v polici cena ni posebej navedena, velja, da je cena za tuje blago enaka nabavni ceni blaga, povečani za stroške uskladiščenja in prevoza do hladilnice; za lastno blago hladilničarja pa je cena enaka proizvodni ceni blaga, povečani za stroške uskladiščenja in prevoza do hladilnice.

20. člen – ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.

(2) Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.

(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

21. člen – ZAVAROVALNI PRIMER

Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovalnih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.

22. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico.

3) in ne sme spreminjati stanja poškodovanih oz. uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oz. da bi bila škoda manjša.

(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti najbližjo policijsko postajo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oz. višine škode.

(3) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.

(4) Zavarovanec mora o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca neznanega motornega vozila in premičnega delovnega stroja, takoj obvestiti policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane ozirima so izginile ob zavarovalnem primeru.

23. člen – OBRAČUN ŠKODE

Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna:

1) V primeru uničenja blaga ali izgube njegove vrednosti po zavarovalni vrednosti, kar pa znaša lahko največ toliko kot tržna vrednost na dan zavarovalnega primera, če pa je ta nižja, zmanjšano za vrednost ostankov;

2) V primeru poškodbe ali delne izgube vrednosti blaga po znesku razlike med vrednostima poškodovanega blaga pred nastankom zavarovalnega primera in po njem, upoštevajoč pri tem zavarovalno vrednost blaga. Vsekakor pa je škoda omejena s tržno vrednostjo na dan zavarovalnega primera, čeje ta nižja od zavarovalne vrednosti.

3) Ostanki uničenega ali poškodovanega blaga ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob nastanku zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem je bilo takoj po zavarovalnem primeru.

24. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote oz. od dejanske vrednosti poškodovane stvari pri zavarovanju na dejansko vrednost, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.

25. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalnica plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.

(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.

(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.

(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšizo), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.

(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.

(7) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).

26. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.

(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovanem primeru preneha.

27. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.

(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.

(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr.: adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.)

28. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.

(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.

(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.

29. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.

(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.

30. člen – PLAČILO PREMIJE

(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe razen, če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.

(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.

(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.

31. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

32. člen – POVRAČILO PREMIJE

(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.

(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.

(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.

(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.

33. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembe obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

34. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

35. člen – NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

36. člen – SPREMEMBA NASLOVA

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.

37. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE

Zavarovanec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob škodi obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.

38. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN

Pri zavarovanju na tuj račun lahko to stori v svojem imenu na račun druge osebe vsak, ki ima za to interes, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.

39. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA

(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Pogoji za zavarovanje zalog blaga v hladilnicah HL-02/05.

(2) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.

40. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV

(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.

(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovni morale.

(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.

(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.

41. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.

Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.

Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.

Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.

42. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

43. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).