Različne pravne podlage opravljanja dela pri delodajalcu in nepravilnosti v zvezi z njimi
Različne pravne podlage opravljanja dela pri delodajalcu in nepravilnosti v zvezi z njimi
Xxx. Xxxxx XXXXXXXX 1
Splošno-definicije
DELOVNO RAZMERJE- je razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ima naslednje značilnosti:
- prostovoljnost,
- delovni proces je organiziran,
- delo je osebno,
- delo je plačano,
- delo je nepretrgano,
- dela se po navodilih in pod nadzorom delodajalca;
Obe strani morata izvrševati dogovorjene in predpisane pravice in obveznosti. 2
Pogodba o zaposlitvi-splošno
- S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje,
- pravice in obveznosti (tudi iz zavarovanj) nastopijo z dnem nastopa dela v skladu s pogodbo,
- delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer nezaposlenosti, ter mu v 15. dneh od nastopa dela izročiti fotokopijo prijave,
- če v pogodbi o zaposlitvi datum nastopa dela ni določen, velja da je to datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi-splošno
- Pogodba o zaposlitvi se sklepa praviloma za nedoločen čas.
- V dvomu velja domneva, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas (tako tudi, če ob nastopu dela ni pisne pogodbe o zaposlitvi).
Pogodba o zaposlitvi-splošno
Za vsa vprašanja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi se smiselno uporabljajo določbe civilnega prava, če ni z zakonom drugače določeno.
Če obstajajo elementi delovnega razmerja (ZDR-1, 4. in 18.člen), se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen primerov, ki jih določa zakon (v dvomu velja domneva obstoja delovnega razmerja).
Pogodba o zaposlitvi-splošno
Oblika pogodbe o zaposlitvi
- sklene se v pisni obliki,
- predlog v pisni obliki 3 dni pred sklenitvijo,
- pisna pogodba se izroči delavcu ob sklenitvi,
- neobstoj ali nepopolnost pisne pogodbe ne vpliva na obstoj ali veljavnost pogodbe o zaposlitvi;
Pogodba o zaposlitvi-splošno
Stranke pogodbe
- stranki pogodbe sta delavec in delodajalec (pooblaščenec),
- za sklenitev pogodbe je potrebna starost 15 let (ničnost),
- delavec,¸ki sklepa pogodbo mora izpolnjevati predpisane s kolektivno pogodbo določene ali s strani delodajalca zahtevane pogoje (tujec tudi posebne pogoje),
- delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti
pogoje za opravljanje dela - sistemizacija delovnih mest oziromaopravil (razen manjših delodajalcev);
Pogodba o zaposlitvi-splošno
Vsebina pogodbe o zaposlitvi (obvezna)
- podatki o pogodbenih strankah (bivališče oziroma sedež),
- datum nastopa dela,
- naziv delovnega mesta (podatki o vrsti dela oz.opis dela),
- kraj opravljanja dela (če ga ni, se domneva, da je to sedež),
- čas trajanja delovnega razmerja (in določilo o načinu koriščenja dopusta,če gre za delovno razmerje za določen čas),
- pri pogodbi za določen čas tudi razlog za sklenitev take pogodbe,
- določilo o znesku osnovne plače v eurih (tudi morebitna druga plačila),
- navedba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca ali splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela,
Pogodba o zaposlitvi-splošno
Vsebina pogodbe o zaposlitvi (obvezna)
-druge pravice in obveznosti po zakonu,
-določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in njegovi razporeditvi,
-določila o drugih sestavinah plače, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače,
-določila o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
-dolžino odpovednih rokov;
Glede zadnjih štirih alinei,se stranki v pogodbi lahko sklicujeta na veljavne zakone, KP oziroma splošne akte delodajalca.
Če je določilo pogodbe v nasprotju z določenimi minimumi v zakonu, KP ali spl. aktih delodajalca, se uporabljajo določbe teh aktov kot vsebina pogodbe. 9
Posebnosti pogodb o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi za določen čas (vsebinske omejitve)
IZJEMOMA
-delo,ki po svoji naravi traja določen čas,
-nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
-začasno povečan obseg dela,
-zaposlitev tujca (razen če ima osebno dovoljenje za delo),
-poslovodne osebea li prokurista
-sezonsko delo,
-delo zaradi usposabljanja,
-predaja dela (do enega meseca),
-javna dela oziroma dela v okviru aktivne politike zaposlovanja,
-delo na projektih,
-delo vezano na programske usmeritve v kulturno umetniških ustanovah,
-delo zaradi uvajanja novih programov,tehnologij,
-delo v zvezi z funkcijami ali v odvisnosti od mandatov,
-drugi primeri določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo,
-zaposlitve pri manjših delodajalcih, če to dopušča KP dejavnosti.
10
-Prepovedano je veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas,na način, da skupni neprekinjeni čas trajanja takih pogodb traja več kot dve leti,
-prekinitev do 3. xxxxxxx ne šteje za prekinitev,
-izjeme določa zakon, v nekaterih primerih kolektivna pogodba (nadomeščanje, tujci, poslovodne osebe, funkcionarji),
-pogodba,sklenjena v nasprotju z zakonom,ali dejstvo nadaljevanja dela, šteje kot sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
-v času trajanja take pogodbe imata obe stranki enake pravice in obveznosti, kot pri pogodbi za nedoločen čas, razen če drugače določa zakon,
-pri sezonskem delu v okviru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se dela več kot poln delovni čas, se ta čas na zahtevo delavca lahko preračuna v polne dneve normalnega delovnega časa (le 12
mesecev v letu). 11
DOPUST: - način izrabe mora biti opredeljev v pogodbi.
ODPRAVNINA: - delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen
čas ima pravico do odpravnine ( ne nadomeščanje, sezonsko delo, javna dela, APZ).
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za
eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak dodaten mesec dela.
Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku
tega člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno
delo, ki mu ga je ponudil delodajalec .
12
Posebnosti pogodb o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi za zagotavljanje dela tretjim
-dovoljena je v skladu s posebnimi predpisi,
-do 25% glede na zaposlene (razen nedol. čas pri agenciji),drugače KP, mali;
-lahko se sklepa za določen (če so zakonski pogoji) ali nedoločen čas,
-predčasno prenehanje pogodbe z uporabnikom ne pomeni prenehanja pogodbe o zaposlitvi,
-pogodba mora vsebovati določilo,da se bo delo opravljalo pri drugih,
-v pogodbi se določi, da bo višina plače odvisna od dejanskega opravljenega dela pri drugih, v skladu s kolekt. pogodbo in sploš. akti, ki jih zavezujejo,
-za čas ko ni dela pri drugih, nadomestilo plače ne more biti nižje kot 70% minimalne plače (80% če je pogodba za določen čas),
-delodajalec in tretji(uporabnik) pred začetkom skleneta pisni dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih (tudi delavca),
-delavec mora biti ob napotitvi pisno obveščen (elektronska pot) o pogojih dela, pravicah in obveznostih .
Taka pogodba ni dovoljena, če gre za nadomeščanje stavkujočih, če je uporabnik odpovedal večji skupini svojih delavcev v zadnjih 12. mesecih, ali če gre za zelo nevarna delovna mesta (ocena tveganja).
Odgovornost uporabnika za VZD, delovni čas, odmore, počitke… Subsidiarna odgovornost uporabnika za plačo, druge prejemke… 13
Posebnosti pogodb o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Krajši delovni čas, je tisti delovni čas, ki je pri delodajalcu krajši od polnega,
-delavec v takem del. razmerju uveljavlja pravice in obveznosti, kot delavci zaposleni za poln delovni čas, vendar v sorazmerju s časom prebitim na delu, razen tistih, kjer zakon določa drugače (dopust),
-pravica do najmanj štirih tednov letnega dopusta,
-ni možno delo preko dogovorjenega časa razen primerov višje sile ali
če je to dogovorjeno že v pogodbi,
-možno je skleniti več hkratnih pogodb do polnega delovnega časa po zakonu, potreben pa je dogovor o hkratni izrabi letnega dopusta,
-delavec, ki dela krajši delovni čas na podlagi zdravstvenih, pokojninskih in podobnih predpisov ima vse pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal poln delovni čas (plačilo za opravljeno delo pa po dejanskem delu).
14
Posebnosti pogodb o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
-gre za celotno trajanje dela na domu ali le del delovnega časa v prostorih po prosti izbiri delavca,
-vsebina je lahko delo,ki sodi v dejavnost ali je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca,
-pred začetkom dela je potrebno obvestiti inšpekcijo dela o nameri,
-medsebojne pravice, obveznosti in pogoji,ki so odvisni od narave dela se dogovorijo v pogodbi ( tudi nadomestilo za uporabo sredstev in višino),
-delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.
Takšno delo inšpektor dela lahko prepove, če oceni, da je škodljivo ali lahko postane škodljivo za delavca na domu oziroma za življenjsko ali delovno okolje, ter v primerih ko zakon ali drug predpis določa, da neko delo ni dovoljeno opravljati na tak način1.5
Različne podlage opravljanja dela pri delodajalcu
Pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo Xxxxxxx, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim
delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po
poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.
Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti pri obeh delodajalcih je obvezna sestavina take pogodbe o zaposlitvi.
Delavcu taka pogodba preneha veljati v skladu z zakonom, po poteku dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju
s polnim delovnim časom. 16
Xxxx xxxxxxx, študentov, volontersko delo in delovna praksa
Podlaga delu študentov in dijakov je napotnica posredovalca dela, ki ima koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (študentski servisi ).
Volontersko pripravništvo je izjema od pripravništva, kot ga ureja Zakon o delovnih razmerjih. Tu ne gre za delovno razmerje, kot pri pravem pripravništvu, zato volonterski pripravnik nima plače, praviloma tudi ne drugih pravic in dajatev iz delovnega razmerja.
Potrebna je pogodba s katero se uredijo medsebojni odnosi. Volontersko pripravništvo je dovoljeno le takrat, kadar je to v posameznem področnem zakonu posebej določeno.
Izvajanje delovne praksa je možno ob uporabi študentske oziroma dijaške napotnice, ali pa pogodbe o izobraževanju, ki vsebuje tudi
določbe o delovni praksi v okviru izobraževanja. 17
Xxxx xxxxxxx, študentov, volontersko delo in delovna praksa
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
(Uradni list RS, št. 107/06 )
Zakon o urejanju trga dela ( Uradni list RS št. 80/2010)
- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom se določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena ZZZPB uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom;
Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Ur.l. RS, št. 139/2006)je bil ukinjen z ZUTD, določbe pa, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, seuporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom,
Zakon o delovnih razmerjih (Uradi list RS št.21/2013)- 211. člen,
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 43/2011)
Dijaško in študentsko delo (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti)
- za začasno in občasno delo,
- dijaki nad 15 let,
- študentje (tudi udeleženci izobraževanja odraslih) mlajši od 26 let – iz javno veljavnih programov izobraževanja,
- poslati jih mora z napotnico pooblaščena organizacija oz. koncesionar,
- podpis koncesijske pogodbe z MDDSZ in letno poročanje
Dijaško in študentsko delo (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti)
- če oseba v okviru dijaškega oz. študentskega dela zasluži v tekočem letu več kot je določeno za posebno olajšavo za rezidenta (Zakon o dohodnini = 2.477,03 € v letu 2016), se prekine obračun koncesijske dajatve po napotnici, delodajalec pa je dolžan dijaka oz. študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Xxxx xxxxxxx, študentov, volontersko delo in delovna praksa
Delo otrok do 15 leta je PREPOVEDANO!
Izjemoma ( pravilnik: umetnost, kultura, reklame itd) – potrebno vnaprejšnje soglasje inšpektorja za delo na zahtevo zakonitega zastopnika
Delo otrok do 15 let, dijakov in študentov
Za dijake in študente, se pri opravljanju takega dela, uporabljajo določbe ZDR-1 o diskriminaciji, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, posebnem varstvu delavcev, ki šr niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti. V času dela so dijaki in študenti obvezno zavarovani za primer poškodbe pri delu.
Posebne varstvene določbe
Otroci do 15 let smejo med počitnicami opravljati lažje delo le do 7 ur dnevno in 35 tedensko, v času pouka pa največ 2 uri dnevno in 12 tedensko.Prepovedano je delo med 08. zvečer in 06. zjutraj, v obdobju
24. ur je potreben najmanj 14 urni nepretrgan počitek.
21
Pogodbe o storitvah (pogodbe civilnega prava)
Podjemna pogodba, delovršna pogodba, podjetniška pogodba, pogodba o delu;
- gre za dogovor po katerem se ena stran zaveže drugi opraviti neko delo, druga pa bo to delo plačala,
- delo (rezultat) je lahko materialna stvaritev (nova ali sprememba stare), lahko pa je tudi opravljena storitev,
- navodila naročnika so praviloma splošna,
- odgovornost za rezultat nosi izvajalec dela,
- izvajalec dela delo lahko opravi sam ali po pomočnikih.
Tovrstne pogodbe so dovoljene, če ne obstajajo elementi delovnega razmerja, sicer se sklepa ena od pogodb o zaposlitvi. 22
Pogodba o avtorskem delu
Sklepa se med naročnikom avtorskega dela in avtorjem v primerih, ko je vsebina dela avtorsko delo v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah ( Ur. list RS št.21/95 ).
Po svojih značilnostih sodi pogodba o avtorskem delu v skupino civilnih pogodb o storitvah, le da je pri tej pogodbi pomembno, da delo samo sodi med avtorska dela, ter da bo delo opravil prav avtor in ne druga oseba.
Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.
Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.
23
Pogodba o avtorskem delu
Avtorsko delo
Avtorsko delo so individualne intelektualne storitve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z zakonom drugače določeno (5.člen ). Za avtorska dela veljajo zlasti:
- govorjena dela (govori, pridige, predavanja),
- xxxxxx xxxx (leposlovna dela, članki, študije,priročniki,rač. programi),
- glasbena dela,
- gledališka dela, lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska in podobna dela,
- avdiovizualna dela, likovna in kiparska dela,
- arhitekturna dela (skice,načrti),
- dela uporabne umetnosti in oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične 24
narave, izvedenska mnenja, itd.
Pogodba o avtorskem delu
Avtorsko delo
Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, če ni z zakonom ali pogodbo drugače določeno.
Za avtorsko pogodbo o naročilu dela se uporabljajo določbe o podjemniški pogodbi, če ni z zakonom drugače določeno.
V zvezi z avtorsko pogodbo ni omejitev o tem kdo je avtor.
V primeru avtorskega dela iz delovnega razmerja se šteje, da so materialne pravice iz tega dela za deset let prenesene na delodajalca, razen če je s pogodbo drugače določeno.
Xxx. Xxxxx Xxxxxxxx
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
Uradni list Republike Slovenije št. 21/2013
ZAČASNO IN OBČASNO DELO- je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše, a časovno omejeno delo, ki se opravlja na podlagi posebne pogodbe sklenjene med delodajalcem in upravičencem. Lahko so izpolnjeni tudi elementi delovnega razmerja.
Upravičenec je polno upokojena oseba v Republiki Sloveniji. Pogodba mora vsebovati:
• naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
• ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
• vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
• obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
• podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
• datum sklenitve pogodbe,
• urna postavka za opravljeno delo in 26
• predviden skupen znesek dohodka.
OMEJITVE:
1. UPRAVIČENEC
- Največ 60 ur mesečno, neizkoriščeno se ne preneša
- Urna postavka najmanj 4,20 evra – letno največ 6300 evrov
- Delo se lahko opravlja pri več delodajalcih, omejitve se sešteva
2. DELODAJALEC
Pri delodajalcu,
- ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur dela,
- ki zaposluje do deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur dela,
- ki zaposluje več kot deset do 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur dela,
- ki zaposluje več kot 30 do 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur dela,
- ki zaposluje od 50 delavcev do 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur dela,
- ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur dela.
SPLOŠNO
Štejejo vse pogodbe za poln delovni čas, tako za določen kot tudi nedoločen čas Delodajalec je dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda in število opravljenih ur Pri delodajalcu – nevladni organizaciji, lahko – do 2 kratnika ur na število zaposlenih Plačilo za opravljeno delo do 18. v mesecu
Delodajalec plačuje posebno dajatev v višini 25% v proračun (nadzor DURS) Smiselno se za upravičenca uporabljajo varovalne norme ZDR in ZVZD
V sporih odloča delovno sodišče
27
Posebna oblika pravne podlage dela je tudi
ZAGOTAVLJANJE
DELA DRUGEMU UPORABNIKU. Delodajalec, ki je za to
dejavnost ministrstva
registriran
oziroma
ima
ustrezno
koncesijo
pristojnega za delo in
zaposlovanje, svoje
zaoposlene s katerimi ima sklenjeno posebno pogodbo o zaposlitvi , napotuje na delo k različnim uporabnikom.
OMEJITVE: Največ 25% vseh zaposlenih (drugače KP, ni omejitev za male)*13.4.14 Takšno sodelovanje je prepovedano agenciji in uporabniku:
-v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo,
-v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njem zaposlenih delavcev,
-v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti, ter
-v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev.
zaposlovanja na črno ZPZDZC-1(Uradni list RS št. 32/2014)
Ni delo ali zaposlovanje na črno:
– sosedska pomoč,
– sorodstvena pomoč,
– nujno delo,
– humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo,
– osebno dopolnilno delo,
– kratkotrajno delo ( brezplačno 40 ur/m, družba do 10, sorodnik, podpisana urna evidenca),
– brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
zaposlovanja na črno
Dopolnilno delo
Tako delo je potrebno pred začetkom opravljanja priglasiti pri AJPES-u. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES.
- Posameznik lahko opravlja delo za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime;
- vrednotnico je potrebno pridobiti najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Vrednotnica velja za koledarski mesec;
- Izvajalec dopolnilnega dela mora imeti ob opravljanju dela vrednotnico na svoje ime.
DELODAJALEC MORA OSEBI, KI PRI NJEM DELA ZAGOTOVITI VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V ENAKEM OBSEGU NE GLEDE NA PRAVNO PODLAGO OPRAVLJANJA DELA
Xxx. Xxxxx Xxxxxxxx 32