neuradno prečiščeno besedilo)

Uradni list RS, št.18/91, 53/92, 34/93, 18/94, 59/94, 87/97, 3/98, 39/99, 59/99, 67/2000

KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI

(neuradno prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklene Vlada Republike Slovenije in sindikati negospodarskih dejavnosti in državnih organov.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

a) Krajevna: Za območje Republike Slovenije.

b) Stvarna: za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki opravljajo dejavnost, ki se po uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96) razvrščajo v:

- področje L javna uprava, obramba in obvezno socialno zavarovanje;

- področje M izobraževanje;

- področje N zdravstvo in socialno varstvo, razen skupine 85.2 veterinarstvo;

- razred 52.31 dejavnost lekarn iz področja G trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe;

- oddelek 73 raziskovanje in razvoj iz področja K poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve;

- razred 74.11 pravno svetovanje iz področja K poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve;

- oddelek 91 dejavnosti združenj in organizacij iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

- skupino 92.1 filmska in videodejavnost iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

- podrazred 92.310 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

- podrazred 92.320 obratovanje objektov za kulturne prireditve iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

- skupino 92.5 dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;

- skupino 92.6 športna dejavnost iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti.

Ta pogodba velja tudi za agencije in sklade, ki so v lasti Republike Slovenije. Za državne organe pa velja le, če posamezna vprašanja, ki jih ureja, niso z zakonom drugače urejena.

c) Osebno: Za vse delavce, zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih ter drugih pravnih osebah s področja negospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavod). Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Izraz "delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Kolektivna pogodba ne velja za predsednika republike, poslance ter druge funkcionarje in delavce državnih organov, ki jih voli ali imenuje Državni zbor Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, skupščine ob in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, njihovi izvršni sveti oziroma v skladu z zakonom drugi državni organi.

d) časovno: Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja eno leto. Ta pogodba se uporablja od 1. junija 1993 dalje.

Že ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, ni sklenjena nova kolektivna pogodba, in če nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.

II. OBLIGACIJSKI DEL

Pozitivna izvedbena dolžnost

1. člen

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Negativna izvedbena dolžnost

2. člen

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.

Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe

3. člen

Xxxxxxxx za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati kot ena stranka na strani delavcev.

4. člen

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka.

V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

Reševanje kolektivnih sporov

5. člen

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

Sestava komisije za pomirjevanje

6. člen

Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje po dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.

Začetek postopka

7. člen

Xxxxxxxx pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Učinki pomirjevanja

8. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če je katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja.

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

Imenovanje arbitražnega sveta

9. člen

Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa stranki določita sporazumno.

V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

9.a člen

Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.

Organ za razlago kolektivne pogodbe

10. člen

Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta sedem članski organ za razlago kolektivne pogodbe. Organ se konstituira najkasneje v 60 dneh.

Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

11. člen

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.

Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. NORMATIVNI DEL

Obveščanje in dajanje mnenj

12. člen

Poslovodni organ - direktor oziroma predstojnik (v nadaljnjem besedilu: direktor) in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialnoekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

Delavce se obvešča zlasti o:

- spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,

- spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,

- letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,

- spremembah obstoječih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti,

- predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje,

- letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,

- kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifičnih za zavod,

- kriterijih in merilih za spodbujanje inovativnosti,

- ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejemata organ upravljanja ali direktor zavoda.

13. člen

Kadar organ upravljanja oziroma direktor odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz dela, si mora predhodno pridobiti njihovo mnenje o:

- politiki zaposlovanja in odpuščanju delavcev,

- zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,

- začetku in koncu dnevnega delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,

- času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu: plača) in drugih osebnih prejemkov,

- uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,

- ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,

- določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja delavcev, mora lete obvestiti o razlogih, zaradi katerih njihovih stališč ni mogel upoštevati.

Na zahtevo sindikata oziroma organizacije delavcev mora direktor v osmih dneh organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavcev.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah in prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.

14. člen

Pogoji za delovanje sindikata

15. člen

S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov v zavodu.

16. člen

Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj, ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja v javnih zavodih, organizacijah in organih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev pa tudi podatke o plačah vseh in vsakogar.

17. člen

Direktor in strokovne službe zagotavljajo sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.

Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov zavoda in omogoča sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatom omogočiti sodelovanje na sejah organov, ko odločajo o reševanju individualnih sporov.

18. člen Za delo sindikata mora biti zagotovljeno:

- sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število delavcev v zavodu, in ne manjše kot 50 ur na leto. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita sindikat in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Sindikalnim zaupnikom se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali pa se jim povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času;

- prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila;

- svoboda sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;

- strokovna pomoč in drugi pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;

- tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata.

Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo.

19. člen

Sindikati lahko organizirajo in vodijo stavko v skladu z zakonom o stavki in drugimi predpisi ter akti, ki urejajo stavkovna pravila za posamezno dejavnost.

Če delavci stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov, so upravičeni do nadomestila za čas stavke v višini plače, kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.

20. člen

Sindikalni zaupniki uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih še dve leti po preteku njihovih funkcij.

Sistemizacija

21. člen

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto ali področje dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če niso določeni s posebnimi predpisi.

Pogodba o zaposlitvi

22. člen

S pogodbo o zaposlitvi delavec in zavod pisno uredita naslednja vprašanja:

- sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

- delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,

- poskusno delo (če se zahteva),

- pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

- kraj opravljanja dela,

- delovni čas, odmor, počitek in dopust,

- ukrepe za posebno varstvo delavca,

- izobraževanje,

- plačo in nadomestila plače,

- način spremembe pogodbe,

- druge pravice in obveznosti zavoda ter delavca.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, kadarkoli to zahteva.

V primeru, da že zaposlen delavec predloga pogodbe o zaposlitvi ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če je zahteval presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, pristojen za izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.

0bjava delovnega mesta

23. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

- čas (nedoločen ali določen), za katerega se sklepa delovno razmerje,

- posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

- trajanje poskusnega dela, če je zahtevano,

- rok za prijavo kandidata,

- rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila opravljena izbira.

Razporejanje delavcev

24. člen

Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer:

- če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela:

- če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca.

V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.

O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih.

Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v drug kraj:

- če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz, stanovanjski in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine, ali

- če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, ali

- če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater xxxxxxx z otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela

25. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka se obvesti tudi sindikate.

Xxxxxxx ima pravico do vpogleda v delovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ni možen.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti je javen. Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah direktorja, se vodi zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, sprejme organ, določen s statutom.

Organ, določen s statutom, delavcu ne sme izreči sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec vloži ugovor.

O ugovoru delavca odloča organ, določen s statutom.

26. člen

Postopek iz prejšnjega člena se uporablja, če s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami dejavnosti ni določen drugačen postopek oziroma način ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov.

Delovni čas

27. člen Polni delovni čas je največ 42 ur tedensko.

Prehod na 40-urni teden se opravi do 1. 1. 1994. Prehod ne sme povzročati zmanjšanja učinkovitosti in povečati stroškov poslovanja.

Dopusti in odsotnosti z dela

28. člen

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, dnevi tedenskega počitka oziroma praznični dnevi, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi.

Delovna doba oziroma določena starost in drugi kriteriji se pri določanju dolžine letnega dopusta delavca upoštevajo, če so izpolnjeni v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

29. člen

Delavec je lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače, in sicer:

- do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na

podlagi zdravniškega potrdila, ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah;

- tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v drugo stanovanje;

- en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni, in drugih neodložljivih opravkov.

30. člen

Delavec je lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organizaciji, ustanovi in zavodu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.

Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov

31. člen

Kriteriji za določanje delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno se določijo po naslednjem vrstnem redu:

1. Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

2. Drugi kriteriji so delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

3. Tretji kriterij je delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

4. Četrti kriterij je zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji, ustanovi in zavodu, oziroma delavci s slabšim zdravstvenim stanjem.

5. Peti kriterij je socialno stanje. Upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.

Zavod mora delavce obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.

Izobraževanje

32. člen

Delavci imajo pravico izobraževati se v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.

Delavec, ki je razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba, ima na leto pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja v zvezi z delom, ki ga opravlja. Stroške strokovnega izobraževanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.

Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje.

Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.

Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripadajo delavcu:

- trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,

- pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,

- deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,

- petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,

- deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,

- petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,

- petintrideset delovnih dni za doktorat.

Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.

Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo poleg plačanih delovnih dni iz petega odstavka tega člena še povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:

- prevoz,

- kotizacija, šolnina,

- stroški bivanja.

Delavec nima pravice do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če zavod sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.

Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.

Zavod mora delavca, ki ga je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavca, ki se je izobraževal v interesu zavoda pa v času, določenem s pogodbo o izobraževanju.

Plače

Opomba: Ne uporabljajo se določbe pogodbe, ki so v nasprotju z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96 glej drugi odstavek 29. člena slednjega zakona.

33. člen

1. V pogodbi o zaposlitvi zavod in delavec določita osnovno plačo delavca. Osnovna plača delavca za polni delovni čas in normalne delovne pogoje, ne more biti nižji od izhodiščne plače za tarifno skupino, v katero je delavec razporejen.

2. Izhodiščne bruto plače za posamezne tarifne skupine so določene v naslednjih razmerjih do najnižje izhodiščne plače iz točke 3 tega člena.

Tarifna skupina Količnik

I., Enostavna dela (osemletno osnovno šolanje), 1.00

II., Manj zahtevna dela (osemletno osnovno šolanje s priučitvijo), 1.10

III., Srednje zahtevna dela (2-letna srednja šola), 1.24

IV., Zahtevna dela (3-letna srednja šola), 1.38

V., Bolj zahtevna dela (4-5-letna srednja šola) , 1.55

V.a, Bolj zahtevna dela - nosilni poklici ,

VI., Zelo zahtevna dela (višja strokovna izobrazba), 1.86

VI.a, Zelo zahtevna dela - nosilni poklici,

VII., Visoko zahtevna dela (visoka strokovna izobrazba), 2.10

VII.a, Visoko zahtevna dela - nosilni poklici,

VIII., Najbolj zahtevna dela (visoka strokovna izobrazb

z magistrskim in specialističnim izpitom) , 2.52

VIII.a, Najbolj zahtevna dela - nosilni poklici,

IX., Izjemno pomembna - najbolj zahtevna dela (doktorat znanosti) 3.02

3. Izhodiščna plača za I. tarifno skupino (količnik 1,00) za mesec junij 1993 znaša

26.000 SIT bruto. Izhodiščna plača ne more biti nižja od zajamčene plače.

4. Izhodiščna plača iz 3. točke se povečuje ob upoštevanju naslednje eskalacijske lestvice:

- v primeru rasti cen življenjskih potrebščin do vključno 3 % mesečno, se izhodiščna plača ne poveča;

- v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 % do vključno 5 %, se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 %, izhodiščna plača poveča za 0,7 %;

- v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 5 % do vključno 8 %, se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 5 %, izhodiščna plača poveča za 0,8 %;

- v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 8 %, se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 8 %, izhodiščna plača poveča za 0,9 %.

5. Podpisniki soglašajo, da se zgoraj navedena lestvica nadomesti z eskalacijsko lestvico iz socialnega pakta ali z lestvico iz kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če je ugodnejša.

6. Podpisniki soglašajo, da se v primeru, ko bi kumulativna stopnja inflacije od 1. 6. 1993 dosegla 15 %, dogovorijo o sprejemu nove eskalacijske lestvice.

33.a člen

Razprava o tarifnem delu se prične ob pripravi vsakoletnega proračuna.

34. in 35. člen črtana

36. člen

Plače in nadomestila plač se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Plače na podlagi delovne uspešnosti

37. člen

Uspešnost delavca se meri s specifičnimi, za dejavnost in poklic značilnimi osnovami in merili, opredeljenimi v področnih zakonih oziroma drugih ustreznih dokumentih, ki so podlaga za pridobitev strokovnega naziva oziroma napredovanje. Podrobnejša opredelitev meril je predmet panožnih kolektivnih pogodb.

Plačo na podlagi svoje individualne uspešnosti delavec pridobi dodatno k osnovni plači, določeni na podlagi izhodiščne plače iz 33. člena te pogodbe, povečane za dodatke iz 38. člena te pogodbe.

Dodatki

Zaposlenim v najnižjih tarifnih skupinah po Aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list, št. 64/95 z dne 10. novembra 1995) pripada naslednji dodatek:

Dodatek na tarifno skupino pripada zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta v tarifnih skupinah I-IV.

Višina dodatka, izražena v količniku (količnik 1,00), znaša za:

- I. tarifno skupino - 0,15,

- II. tarifno skupino - 0,13,

- III. tarifno skupino -0,11,

- IV. tarifno skupino - 0,07.

38. člen

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti normalne delovne razmere, v katerih je mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.

1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.

Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:

- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10%

- delo v deljenem delovnem času

- za prekinitev dela 1 uro in več 15%

- za prekinitev dela 2 uri in več 20%

- nočno delo 30%

- delo preko polnega delovnega časa 30%

- delo v nedeljo 50%

- delo na dela proste dneve po posebnem republiškem zakonu 50% Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj izključujeta.

Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10

% od osnove.

Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60 % od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega časa.

3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.

4. V kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma v kolektivni pogodbi zavoda se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi naporov in težkih pogojev dela v naslednjih primerih:

a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel,

prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo;

b) če delavec pri delu stalno in v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka, ali druga zaščitna sredstva;

c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija, sevanje).

5. Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih dinarskih zneskih ne glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.

Nadomestila plač

39. člen

1. Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela:

- zaradi bolezni;

- poklicne bolezni in nesreče pri delu;

- letnega dopusta in odsotnosti iz 29. člena te pogodbe;

- na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu;

- odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v interesu zavoda;

- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda

V vseh navedenih primerih, razen v primeru iz prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80 % osnove.

Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas.

2. Delavec, katerega delo ni potrebno in se je dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.

Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.

Drugi osebni prejemki

40. člen

1. Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v višini, dogovorjeni z vsakoletnim aneksom h kolektivni pogodbi.

Regres se lahko izplača v dveh delih, vendar v celoti najkasneje do konca meseca julija tekočega leta.

2. Jubilejne nagrade

Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:

- za 10 let delovne dobe 50%

- za 20 let delovne dobe 75%

- za 30 let delovne dobe 100%

povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

3. Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. V kolektivnih pogodbah in v poklicnih kolektivnih pogodbah ni možno določiti višjega zneska odpravnine.

Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija, ustanova in zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.

4. Solidarnostne pomoči

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:

- smrt delavca ali ožjega družinskega člana,

- težja invalidnost,

- daljša bolezen,

- elementarne nesreče xxx xxxxxx.

41. člen

Zavod namenja sredstva za kulturno, športno, rekreativno in preventivno dejavnost zaposlenih ter vzdrževanje tovrstnih objektov.

Povračila stroškov v zvezi z delom

42. člen

1. Prehrana med delom

Delavcem se povrnejo stroški za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.

Regres za prehrano med delom znaša 500 tolarjev za dneve prisotnosti na delu. Ta znesek se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih proizvodov.

2. Prevoz na delo in z dela

Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza. Če delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi

sredstvi, je opravičen do kilometrine v višini 15% cene motornega bencina - 98 oktanov.

3. Terenski dodatek

Xxxxxxx je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven sede a zavoda in svojega stalnega prebivališča ter sta tam organizirana prehrana in prenočišče. Pogoji za izplačilo terenskega dodatka se določijo s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma zavoda.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Terenski dodatek znaša dnevno 21% dnevnice za službeno potovanje po državi, ki traja nad 12 ur in je določena s to kolektivno pogodbo.

4. Dnevnica za službeno potovanje v državi znaša:

- 3.500 tolarjev, če traja potovanje več kot 12 ur,

- 1.750 tolarjev, če traja potovanje od 8 do 12 ur,

- 1,218 tolarjev, če znaša potovanje od 6 do 8 ur.

Do dnevnice za službeno potovanje, ki traja od 6 do 8 ur je zaposleni opravičen le v primeru, če se je službeno potovanje pričelo vsaj dve uri pred začetkom oziroma končalo vsaj dve uri po preteku rednega delovnega časa.

5. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene se za vsak prevoženi kilometer določi v višini 30% cene motornega bencina - 98 oktanov.

6. Stroški prenočevanja na službenem potovanju se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje v hotelu, ki ga odobri delodajalec.

7. Nadomestilo za ločeno življenje se določi kot nadomestilo stroškov stanovanja v višini 22.994 tolarjev in kot nadomestilo stroškov prehrane v višini 28.104 tolarjev.

8. Zneski iz 4. in 7. točke tega člena se usklajujejo na enak način kot izhodiščne plače za I. tarifni razred.

9. V kolektivnih pogodbah dejavnosti in v poklicnih kolektivnih pogodbah ni možno določiti višjih zneskov kot so določeni v posameznih točkah tega člena.

Inovacije

43. člen

Delavcu pripada za inovacijo, racionalizacijo, tehnični in koristni predlog ter drugo obliko racionalizacije najmanj 10 % letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in zavodom. Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino lete oceni.

Pripravniki

44. člen

Delavcu pripravniku pripada plača in drugi osebni prejemki najmanj v višini 70 % izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.

Plače sindikalnih zaupnikov

45. člen

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.

Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu. Ljubljana, dne 21. junija 1993.

Podpisniki:

Vlada Republike Slovenije, Xxxxxx Xxxxx, l. r.

Za sindikate:

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Xxxx Xxxxxx, l. r.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Xxxx Xxxxxx, l. r.

Sindikat delavcev v kulturi Slovenije, Xxxx Xxxxxxx, l. r.

Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije, Xxxxx Xxxxxxxxxx, l. r.

FIDES Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, mag. xx. Xxxxxx Xxxxxxx, l. r.

Konfederacija sindikatov 90, Xxxxxx Xxxxx, l. r.

Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, Xxxxx Xxxxxx, l. r.

Sindikat delavcev pri virih ionizirajočega sevanja, prof. xx. Xxxxx Xxxxxx, l. r.

Neodvisnost KNSS Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Xxxxxxx Xxxxxx, l. r.

Neodvisnost KNSS Sindikat prosvete in znanosti Slovenije, Xxxxx X. Xxxxxx, l. r.

Konfederacija sindikatov Slovenije, Xxxxx Xxxxxxx, l. r.

Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Xxxxxx Xxxxxx, l. r.

Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije, Xxxxx Xxxxxxx, l. r.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 12. januarja 1998.

Podpisniki:

za Vlado Republike Slovenije, Xxxxx Xxxxxxx, l.r.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Xxxxxxx Xxxxx, l.r.

FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Xxxxxx Xxxxxxx, l.r.

Sindikat kulture Slovenije, Xxxx Xxxxxxx, l.r.

Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, xx. Xxxxxx Xxxxxx, l.r.

Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Sindikat državnih in družbenih organov, Xxxxx Xxxxxxxxxx, l.r.

Policijski sindikat Slovenije, Xxxx Xxxxxx, l.r.

Sindikat carinikov, Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Sindikat poklicnih gasilcev, Xxxxx Xxxxxxx, l.r.

Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Alenka Šau, l.r.

Sindikat delavcev zdravstvene nege Slovenije, Xxxxx Xxxxxxx, l.r.

Uradni list RS, št.51/92

Na podlagi 10. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št.l8/91-1) je komisija za razlago te pogodbe na svojih sejah 3. aprila 1992 in 30 junija 1992 sprejela naslednja

STALIŠČA

Pod opravljanjem efektivnega dela v naši državi in tujini v 3. točki 38. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS, je razumeti čas delovnega razmerja doma in v tujini, in čas opravljanja samostojne dejavnosti vpisano v delovno knjižico. Pod navedenim pojem ne spada dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem in posebna (pokojninska) doba.

Pravica do regresa za letni dopust po 1. točki 40. člena pogodbe je vezana na pravico do letnega dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico

do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače dogovorjeno.

Delavci so opravičeni do povrnitve stroškov prehrane med odmorom po 1. točki 42. člena pogodbe, če jim organizacija oziroma delodajalec ne zagotavlja ustrezne prehrane, ali če delavcu iz zdravstvenih razlogov zagotovljena prehrana ne ustreza.

Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci opravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.

Po 2. točki 42. člena pogodbe se delavcu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z najracionalnejšim prevoznim sredstvom. Kjer ni možnosti prevoza na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom, pripada delavcu nadomestilo teh stroškov v višini stroškov najcenejšega javnega prevoznega sredstva za razdaljo od kraja bivanja do delovnega mesta oziroma kraja dela.

Povračilo stroškov ni mogoče pogojevati z nakupom mesečne vozovnice.

Ni skladno s pogodbo, če se delavcu ne povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela za razdaljo, ki se običajno prehodi peš.

Ljubljana, dne 21. septembra 1992

Uradni list RS, št. 67/2000

Komisija za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi

10. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 3/98) na 2. seji, dne 26. 6. 2000 sprejela

RAZLAGO kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: KPnd)

Pogoji za delovanje sindikata – 18. člen KPnd

1. Prva alinea prvega odstavka 18. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti določa minimalen obseg pravic, ki jih mora delodajalec zagotavljati sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku, preostale štiri alinee pa vsebujejo usmeritvene določbe o pogojih, ki jih je delodajalec dolžan zagotavljati sindikatu za njegovo delovanje. Kolektivna pogodba podrobno ne določa vseh pogojev za delovanje sindikata, temveč je v drugem odstavku 18. člena napotila delodajalce in sindikate v sklenitev posebnih pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. V pogodbi se lahko določi tudi večji obseg pravic in še druge pogoje, poleg tistih, ki so nakazani v tem členu.

2. V četrti alinei prvega odstavka 18. člena so navedeni nekateri drugi pogoji za delo sindikata, s pogodbo po drugem odstavku 18. člena pa se podrobno uredijo ti pogoji, mogoče pa je urediti tudi širši obseg strokovne pomoči in pogojev za delovanje sindikata v organizaciji oziroma zavodu.

3. Po četrti alinei 18. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti mora organizacija oziroma zavod zagotoviti sindikatu strokovno pomoč za delo sindikata, ki lahko obsega tudi strokovno pomoč pri vodenju finančno materialnega poslovanja in pri izdelavi zaključnega računa sindikata.

4. Peta alinea 18. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti ne obsega obveznosti organizacije oziroma zavoda za vodenje finančno materialnega poslovanja in izdelavo zaključnega računa za sindikat. Sindikat je sam dolžan skrbeti za te svoje obveznosti in zanje tudi odgovarja. Te obveznosti ni mogoče prenašati na organizacijo oziroma zavod.

Št. 01/00 Ljubljana, dne 28. junija 2000.

Predsednica Komisije za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti xx. Xxxxxx Xxxxxx l. r.

Uradni list RS, št. 81/2000

Komisija za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi

10. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 34/93 in 3/98) na 2. seji dne 26. 6. 2000 sprejela

RAZLAGO kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPnd)

Solidarnostna pomoč – 40. člen KPnd

1. Do solidarnostne pomoči po prvi alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen delavec v primeru smrti ožjega družinskega člana. Pri tem se pod pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine, kot jo razume zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: zakonca, tudi izvenzakonska partnerja, in otroci, tudi izvenzakonski ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal.

V primeru smrti delavca so upravičeni do solidarnostne pomoči le ožji družinski člani iz prejšnjega stavka.

2. Solidarnostna pomoč po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti pripada delavcu v primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika.

Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.

3. Do solidarnostne pomoči po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti – “daljša bolezen” – je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu.

4. Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne

pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za izplačilo pomoči.

Št. 02/2000 Ljubljana, dne 28. junija 2000.

Predsednica Komisije za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti xx. Xxxxxx Xxxxxx l. r.

Uradni list RS, št. 22/2001

Komisija za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi

10. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 34/93 in 3/98) na 3. seji dne 31. 1. 2001 sprejela

RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPnd)

Dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 38. člen KPnd Po prvi alinei 2. točke 38. člena KPnd imajo delavci, ki delajo v izmenah po 12 ur na dan, pravico do dodatka za izmensko delo, vendar samo za čas popoldanske in nočne izmene. Dodatek pa delavcem ne pripada, če je tako izmensko delo v skladu s prvim odstavkom prve točke 38. člena že ovrednoteno v osnovni plači.

Št. 03/2001 Ljubljana, dne 28. februarja 2001. Predsednica komisije xx. Xxxxxx Xxxxxx l. r.

Uradni list RS, št. 99/2001 Velja od 8.12.2001

ANEKS h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99)

1. člen

Izhodiščna plača za I. tarifni razred (količnik 1,00) za mesec januar 2002 se določi tako, da se znesek izhodiščne plače, določene na podlagi 4. in 5. člena dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001 (Uradni list RS, št. 122/00) poveča za 2,3%.

Izhodiščna plača za mesec avgust 2002 se določi tako, da se znesek iz prejšnjega odstavka poveča za 2,6%.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2002 preseže 5,7% se izhodiščna plača za mesec januar 2003 dodatno uskladi na naslednji način:

– če je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 5,7% do 6,2% se izvede 95% uskladitev za razliko rasti nad 5,7%;

– če je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 6,2% se izvede 100% uskladitev za razliko rasti nad 6,2%.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2002 ne doseže 5,2% se predvideni odstotek uskladitve izhodiščne plače v letu 2003 iz prvega in drugega odstavka 2. člena zniža. Znižanje je enako razliki med dejanskim povečanjem izhodiščne plače po prvem in drugem odstavku tega člena in 90% dejanske rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2002. Izhodiščna plača v letu 2003 ne more biti nižja od izhodiščne plače za december 2002.

V dejanski rasti cen življenjskih potrebščin iz tretjega in četrtega odstavka se ne upošteva vpliv rasti cen alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.

2. člen

Izhodiščna plača za I. tarifni razred (količnik 1,00) za mesec januar 2003 se določi tako, da se znesek izhodiščne plače iz prejšnjega člena poveča za 2,1%.

Izhodiščna plača za mesec avgust 2003 se določi tako, da se znesek iz prejšnjega odstavka poveča za 2,3%.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2003 preseže 4,9% se izhodiščna plača za mesec januar 2004 dodatno uskladi na naslednji način:

– če je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 4,9% do 5,4% se izvede 95% uskladitev za razliko rasti nad 4,9%;

– če je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 5,4% se izvede 100% uskladitev za razliko rasti nad 5,4%.

V dejanski rasti cen življenjskih potrebščin iz tretjega odstavka tega člena se ne upošteva vpliv rasti cen alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov.

V primeru, da je pričakovana rast cen življenjskih potrebščin za leto 2003 ob spreminjanju proračuna za leto 2003 višja oziroma nižja od 4,9%, se razlika nad oziroma do 4,9% upošteva pri določitvi izhodiščne plače po tem členu, in sicer tako, da se za polovico 90% razlike poviša oziroma zniža odstotek iz prvega odstavka tega člena in za polovico 90% razlike poviša oziroma zniža odstotek iz drugega odstavka tega člena. V tem primeru se spremenjen odstotek pričakovane rasti življenjskih potrebščin upošteva tudi pri dodatni uskladitvi izhodiščne plače po tretjem odstavku tega člena.

3. člen

Partnerji soglašamo, da se tudi v primeru sprejetja in uveljavitve novega zakona o sistemu plač v javnem sektorju, izvede uskladitev plač enako, kot je določeno v 2. členu.

4. člen

Regres za letni dopust za leto 2002 znaša 125.805 tolarjev.

5. člen

Regres za letni dopust za leto 2003 znaša 132.170 tolarjev.

6. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ljubljana, dne 19. novembra 2001.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Xxxxxxx Xxxxx l. r. Vlada Republike Slovenije

Minister Slovenije za notranje zadeve predsednica xx. Xxxx Xxxxxx l. r. Minister za finance Slovenije xxx. Xxxxx Xxx l. r.

SVIZ-Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti predsednik Xxxx Xxxxxxxx l. r. Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije sekretar Xxxxx Xxxxxxxxxx l. r.

FIDES-Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije predsednik Xxxxxx Xxxxxxx, dr. med. l. r.

Policijski sindikat Slovenije predsednik Xxxxxxxx Xxxxx l. r. GLOSA-Sindikat kulture Slovenije predsednik Xxxx Xxxxxxx l. r. Sindikat VIR sekretar Xxxxx Xxxxxx l. r.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije predsednik Xxxxxx Xxxxxx l. r. Konfederacija 90 predsednik Xxxxx Xxxxxxx l. r.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije predsednica Xxxxx Xxxxxxxx l. r.

ZSSS-Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije predsednik Xxxx Xxxxxx l. r. Sindikat carinikov Slovenije predsednik Xxxxx Xxxxxxxx l. r.

Uradni list RS, št. 72/2003 Velja od 30.7.2003

A N E K S h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

(Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01)

1. člen

S tem aneksom se ureja podlaga za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPnd).

I. KOLEKTIVNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

2. člen

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se uvede ob smiselni uporabi določb o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/03 – v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), kolikor s posebnim zakonom, ki bo urejal kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: posebni zakon), sprejetim v skladu s tem aneksom, ni drugače določeno.

Pravice in obveznosti delodajalca, ki jih določata zakona iz prejšnjega odstavka, izvršujejo:

– Republika Slovenija – kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,

– Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti za osebe javnega prava, ki jim zagotavljajo sredstva za plače – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,

– osebe javnega prava, za katere velja ta aneks – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s prejšnjo alineo,

– osebe javnega prava, za katere velja ta aneks, vendar zanje sredstva za plače niso zagotovljena v skladu z drugo alineo tega člena – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim uslužbencem.

3. člen

Pravico do kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja imajo javni uslužbenci, za katere velja KPnd.

Pripravniki in javni uslužbenci, zaposleni za določen čas, se vključijo v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem aneksu pod enakimi pogoji kot ostali javni uslužbenci.

4. člen

Premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se javnemu uslužbencu začne obračunavati pri obračunu plač za mesec avgust 2003. Premijo obračunava in vplačuje oseba javnega prava, v kateri je zaposlen javni uslužbenec.

Skupna pokojninska premija je sestavljena iz minimalne premije in dodatne premije, katere višina je odvisna od delovne dobe javnega uslužbenca. Kot delovna doba javnega uslužbenca se štejejo njegova dopolnjena leta delovne dobe na dan 1. avgusta 2003, brez dokupljene in dodane oziroma beneficirane delovne dobe.

Minimalna premija, ki je hkrati najnižja možna skupna premija, znaša 4.040 tolarjev. Obračunava in izplačuje se javnim uslužbencem, ki imajo na dan 1. avgusta 2003 manj kot eno leto delovne dobe oziroma se v javnem sektorju zaposlijo po 31. juliju 2003. Najvišja skupna premija znaša 10.118 tolarjev. Obračunava in izplačuje se javnim uslužbencem, ki na dan 1. avgusta 2003 izpolnjujejo 35 ali več let delovne dobe. Tabela pokojninskih premij je priloga tega aneksa.

Ob pripravi proračunskega memoranduma za leto 2006 in prihodnjih proračunskih memorandumov, bodo podpisniki tega aneksa hkrati s pogajanji o uskladitvi osnovnih plač preverili tudi javnofinančne možnosti za povišanje dodatnih premij pokojninskega zavarovanja.

Skupna premija v letu 2004 ne more biti nižja kot minimalna premija po ZPIZ-1.

Minimalna premija iz tretjega odstavka tega člena se 1. avgusta 2004 uskladi s celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač iz drugega odstavka 2. člena Dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (v nadaljnjem besedilu: dogovor), s 1. januarjem 2005 pa se uskladi na znesek minimalne premije po ZPIZ-1.

Dodatne premije iz priloge tega aneksa ostanejo nespremenjene v letih 2003 in 2004, s 1. avgustom 2005 pa se uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju iz drugega odstavka 3. člena dogovora. Od 1. januarja 2006 se uskladitev dodatne premije določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor.

S posebnim zakonom se določi, da so javni uslužbenci poleg davčne olajšave na premijo kolektivnega zavarovanja, upravičeni še do davčne olajšave na premijo individualnega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v znesku največ 24% prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za javnega uslužbenca – zavarovanca oziroma do zneska iz drugega odstavka 301. člena

ZPIZ-1.

Obračunavanje in vplačevanje premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je obveznost osebe javnega prava, za katero pri izvajalcu ne more uveljaviti mirovanja oziroma, ki je ne more ne začasno ne trajno prekiniti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se mirovanje vzpostavi v primerih, ko za posameznega zavarovanca nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi v skladu z 51. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).

5. člen

Vlada RS bo s posebnim zakonom predlagala ureditev, da se javni uslužbenci, ki jim na dan 1. avgusta 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom

ZPIZ-1, vključijo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Odkupna vrednost se jim ne glede na določbe ZPIZ-1 lahko izplača ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri odmeri dohodnine se posamezniku v letu izplačila odkupne vrednosti le-ta šteje kot dohodek iz več let, kar se uredi v posebnem zakonu.

6. člen

V primeru oblikovanja enega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, se pokojninske premije, ki pripadajo javnim uslužbencem od dneva vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, vplačajo na njihove osebne račune najkasneje do 30. aprila 2004 v enkratnem znesku, povečanem za minimalni zajamčeni donos po ZPIZ-1, nato pa se premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vplačuje tekoče za koledarski mesec, hkrati z izplačilom plač.

V primeru, da se kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje izvede na način, da se oblikuje več zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov, se roki določijo v skladu z novim dogovorom med podpisniki tega aneksa. Rok za sklenitev dogovora je 30. september 2003.

Postopek oblikovanja pokojninskega načrta in način sklenitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izvedeta na način, določen v predpisih o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju, posebna ureditev za javne uslužbence pa bo urejena v posebnem zakonu.

O vsebini pokojninskega načrta in pravilih izvajalca kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bodo podpisniki tega aneksa najkasneje do 31. decembra 2003 sklenili posebno kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.

Po podpisu tega aneksa bo Vlada RS, skupaj z izjavo o usklajenosti, v Državni zbor RS najkasneje 30. septembra 2003 po najkrajšem možnem postopku vložila predlog posebnega zakona, ki ne bo v nasprotju s tem aneksom.

II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

7. člen

Podpisniki soglašamo, da se razveljavi drugi odstavek 2. člena aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/01).

8. člen

V primeru, da posebni zakon ne bo začel veljati do 31. decembra 2003 oziroma, če podpisniki sporazumno ugotovijo, da sprejeti zakon ne bo omogočal izvedbe dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s tem aneksom, določbe 2., 3., 4., 5.,

6. in 7. člena aneksa prenehajo veljati.

Določbe 2., 3., 4., 5., 6. in 7. člena aneksa prenehajo veljati tudi v primeru, če premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ne bodo izplačane do roka iz prvega odstavka 6. člena tega aneksa.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se javnim uslužbencem izplača poračun plač za razliko do izhodiščne plače v višini 53.695 tolarjev, ki velja od

1. avgusta 2003 dalje, z veljavnimi obrestmi trimesečnih zakladnih menic. Poračun se izplača tudi v primeru, če pride do spora med podpisniki ali sprejeti zakon omogoča izvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s tem aneksom, pa podpisniki v 30 dneh po uveljavitvi zakona o tem ne dosežejo sporazumne ugotovitve.

9. člen

Podpisniki tega aneksa bomo enakopravno sodelovali pri izbiri izvajalca in upravljalca kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem aneksu.

Podpisniki tega aneksa soglašamo z zaprtim vzajemnim pokojninskim skladom oziroma zaprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi kot načinom izvedbe kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

10. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ljubljana, dne 28. julija 2003.

Vlada Republike Slovenije xx. Xxxx Xxxxxx l. r.

Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije Xxxxx Xxxxxxxxxx l. r. Policijski sindikat Slovenije Xxxxxx Xxxx l. r.

Sindikat carinikov Slovenije Xxxxx Xxxxxxxx l. r.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Xxxxxxx Xxxxx l. r.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Xxxxxxx Xxxxx l. r.

Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Vir Xxxxx Xxxxxx l. r.

Konfederacija sindikatov 90 Xxxxx Xxxxxxx l. r.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije Xxxxxx Xxxxxx l. r.

Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in sodialne zadeve, vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 28. 7. 2003 pod zap. št. 40/8 in št. spisa 000-00-000/93-41.

TABELA POKOJNINSKIH PREMIJ

Minimalna premija	Dodatna premija glede na dopolnjena leta delovne dobe		Skupna premija
SIT	leta delovne dobe	SIT	SIT
4.040	0	0	4.40
4.040	1	142	4.182
4.040	2	284	4.324
4.040	3	426	4.466
4.040	4	568	4.608
4.040	5	710	4.750
4.040	6	852	4.892
4.040	7	994	5.034
4.040	8	1.136	5.176
4.040	9	1.278	5.318
4.040	10	1.420	5.460
4.040	11	1.562	5.744
4.040	12	1.704	5.744
4.040	13	1.846	5.886
4.040	14	1.988	6.028
4.040	15	2.130	6.170
4.040	16	2.272	6.312
4.040	17	2.414	6.454
4.040	18	2.556	6.596
4.040	19	2.698	6.738
4.040	20	2.858	6.898
4.040	21	3.018	7.058

4.040	22	3.178	7.218
4.040	23	3.358	7.398
4.040	24	3.538	7.578
4.040	25	3.718	7.758
4.040	26	3.918	7.958
4.040	27	4.118	8.158
4.040	28	4.318	8.358
4.040	29	4.548	8.588
4.040	30	4.778	8.818
4.040	31	5.008	9.048
4.040	32	5.268	9.308
4.040	33	5.528	9.568
4.040	34	5.788	9.828
4.040	35 in več	6.078	10.118

Uradni list RS, št. 115/2005 Velja od 21.12.2005

A N E K S h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

(Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01)

1. člen

S tem aneksom se ureja usklajevanje minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence od 1. 1. 2006 dalje in dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2006.

2. člen

Minimalna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), določena v II. točke Sklepa o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št.

67/05), veljavna na dan 31. december 2005, se od 1. januarja 2006 dalje usklajuje glede na rast povprečnih mesečnih plač, izplačanih zaposlenim pri pravnih osebah, ki jo objavi Statistični urad RS (povprečna plača).

Znesek minimalne premije iz prejšnjega odstavka se uskladi enkrat letno z rastjo povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki jo objavi Statistični urad RS, za obdobje januar – oktober tekočega leta v primerjavi s povprečno plačo za obdobje januar – oktober predhodnega leta.

Znesek minimalne premije se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladi v mesecu decembru za naslednje leto tako, da uskladitev velja od 1. januarja naslednjega leta.

Prva uskladitev minimalne premije v skladu s tem aneksom se opravi v mesecu decembru 2005 in velja od 1. januarja 2006.

3. člen

Dodatna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz drugega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), določena v II. točki Sklepa o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št.

67/05), veljavna na dan 31. decembra 2005, se v letu 2006 uskladi za odstotek celotne osnove za uskladitev plač zaposlenih v javnem sektorju.

Znesek dodatne premije se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladi z dnem, ki je določen za uskladitev plač zaposlenih v javnem sektorju, vendar najkasneje do 1. julija 2006.

4. člen

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

5. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ljubljana, dne 5. decembra 2005 Vlada Reprezentativni sindikati Republike

Slovenije: javnega sektorja:

xx. Xxxxxx Xxxxxx l.r. Minister za javno upravo

SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI

DEJAVNOSTI SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r.

SINDIKAT DRŽAVNIH IN DRUŽBENIH ORGANOV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxxxxxx l.r. POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE Xxxxxx Xxxx l.r.

SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r.

SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Xxxxxxx Xxxxx

l.r.

SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE

Xxxxxxx Xxxxx l.r.

FIDES – SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Xxxxxx

Xxxxxxx

SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxxxx l.r. GLOSA – SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE Xxxx Xxxxxxx l.r.

SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE Xxxxxx Xxxxxx l.r.

NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE xx. Xxxxx Xxxxxxx

l.r.

SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxxxx

SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA Xxxxx

Xxxxxx l.r.

SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Xxxxxx Xxxxxxxxx l.r. SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST – KNSS Xxxxx Xxxxxx SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Xxxxx Xxxxx

l.r.

SINDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM Xxxxxx Xxxx l.r. SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE Xxxxx Xxx l.r.

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE SAMOSTOJNI SINDIKAT DIPLOMATOV

Xxxxxx Xxxx

KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r. SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Xxx Xxxxxxxx SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Xxxxxx Xxx l.r. KNSS NEODVISNOST SINDIKAT REJNIŠKIH DRUŽIN Xxxx Xxxxxxx

SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Xxxxxxxxx Xxxxx l.r.

Št. 010-010/2004/329

Ljubljana, dne 5. decembra 2005 EVA 2005-3111-0060

Ta Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji je bil s sklepom o registraciji aneksa, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 15. 12. 2005 pod zap. št. 40/9 in št. spisa 02047-18/2005/2.

Uradni list RS, št. 65/2007 Velja od 14.7.2007

ANEKS h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji

(Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01, 73/03 in 115/05)

1. člen

S tem aneksom se ureja uskladitev dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2007.

2. člen

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz priloge k Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), usklajeni s Sklepom o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 71/06), se v letu 2007 uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju tako, da se povečajo za 3,01 odstotka.

Zneski dodatnih premij se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladijo s 1. julijem 2007.

3. člen

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 16. julija 2007 Vlada Republike Slovenije: Reprezentativni sindikati javnega sektorja:

xx. Xxxxxx Xxxxxx l.r. Minister SLOVENIJE za javno upravo GLOSA – SINDIKAT KULTURE Xxxx Xxxxxxx l.r.

SINDIKAT DRŽAVNIH IN DRUŽBENIH ORGANOV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxxxxxx l.r.

SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI

DEJAVNOSTI SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r. POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE Xxxxxx Xxxx l.r.

SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Xxxxxxx Xxxxx l.r.

SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE

Xxxxxxxx Xxxxxxxx l.r.

FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Xxxxxx Xxxx

l.r.

SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r. KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r.

SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE Xxxxxx Xxxxxx l.r. NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE xx. Xxxxx Xxxxxxx SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV Xxxxx Xxxxxx l.r. SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Xxxx Xxxxxxx l.r.

SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST-KNSS Xxxxx Xxxxxx

SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Xxxxxxx

Xxxxxxxxxx l.r.

SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM Xxxxxx Xxxx l.r. SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE Xxxxx Xxx l.r. SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV Xxxxxx Xxxxxxx

SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r. SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Xxxxxxxxx Xxxxx l.r.

SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx l.r.

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Xxxxxxxxx Xxxxx l.r. SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxxxx l.r.

SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE Xxxxx Xxxxxx

Št. 0100-61/2007/2 Ljubljana, dne 17. julija 2007 EVA 2007-3111-0048 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 18. 7. 2007 izdalo potrdilo št.

02047-18/2005-4 o tem, da je Xxxxx h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 22.