KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
12-5
mıklošıčeva cesta 19, ljubljana
Splošni pogoji
za zavarovanje računalnikov
PG-rac
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
♦ zavarovanec
osebo, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
♦ polica
listino o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
♦ premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
♦ zavarovalnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, vsako uni- čenje, poškodovanje ali izginitev zavarovane stvari, razen zaradi:
1) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje;
2) neposredne posledice trajnega vplivanja in delovanja kemičnih, toplotnih ali mehaničnih pogojev namestitve (korozija, sevanje, staranje, čezmerne vibracije ipd.);
3) hitrejše obrabe. Krita pa je škoda, ki nastane na drugih delih za- varovanega računalnika ali naprave kot posledica hitrejše obrabe;
4) preobremenitve ali prenapetosti naprav in instalacij nad mejo njihove predpisane zmogljivosti;
5) nezadostnega investicijskega vzdrževanja;
6) obratovanja pred končanim popravilom;
7) montaže in poskusnega zagona ali poskusnega obratovanja;
8) kršitve ali opustitve tehničnih predpisov, zaščitnih ukrepov in pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari ter nepravilnega rokovanja z zavarovano stvarjo;
9) izginitve, ki ni posledica vloma ali ropa v prostor, kjer se nahajajo zavarovane stvari;
10) potresa.
(2) Zavarovanje prav tako ne krije:
1) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (odgo- vornost, izgubljena najemnina, prekinitev dela, zmanjšanje vrednosti in podobno), razen stroškov za najem drugega raču- nalnika, če je to posebej dogovorjeno;
2) škode, ki nastane v garancijskem roku in jo mora povrniti proizvajal- ec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
3) škode med obratovanjem računalnika, ki nastane kot raza na pomnilniških medijih in podatkih na njih;
4) stroškov za odstranitev same napake, ki je povzročila uničenje ali poškodovanje zavarovane stvari;
5) stroškov demontaže in ponovne montaže, ki so nastali zaradi rednega pregleda ali vzdrževanja zavarovane stvari (periodična popravila ali zamenjava obrabljenih delov), in sicer tudi tedaj, če se ob tej priložnosti ugotovi poškodovanje zaradi zavarovane nevarnosti.
Zavarovanje v tem primeru krije le stroške popravila ali zamenjave uničenih ali poškodovanih delov, ki niso bili predvideni za periodično popravilo oziroma zamenjavo;
6) škode, ki bi nastala zaradi nepooblaščenih posegov v računalniški sistem;
7) stroškov vzdrževanja;
8) škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
9) izgube podatkov na pomnilniških medijih zaradi delovanja programov, ki imajo kot glavno ali stransko funkcijo povzročanje škode (“virusi”, ipd.);
10) neposredne in posredne škode, ki bi nastala, ker programska oprema nepravilno obravnava datumske in ostale časovne podatke, če so ti povezani s prelomom tisočletja ali pa ne. Ta
izključitev velja ne glede na izvor programske opreme, tudi če je ta vgrajena neposredno v strojno opremo (firmware).
(3) Kritje za škodo zaradi nevarnosti mehanskega loma in delovanja električnega toka je moč izključiti iz zavarovanja.
2. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so elektronski računalniki in podobne naprave s pripadajočo opremo, pomožni stroji in naprave, bankomati, kli- matske in energetske naprave, instalacije ter procesni računalniki za vodenje tehnoloških procesov (v nadaljevanju računalniki oziroma stvari ali naprave).
(2) Če je posebej dogovorjeno, so lahko predmet zavarovanja tudi:
1) stroški ponovnega dnevnega vnosa podatkov na zunanjih in notranjih pomnilniških medijih, če bi prišlo do okvare medija;
2) zavarovanje stroškov ponovnega vnosa in nastavitve programske opreme;
3) licence računalniških programov, vendar le, če so mehansko ali programsko tako zaščitene, da ob škodi ni možna ponovna namestitev programa;
4) stroški za najem drugega računalnika.
(3) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti zavarovane stvari:
1) žarnice, varovalke, filtri, tiskalne glave in razni deli, ki se večkrat menjajo;
2) sredstva za vzdrževanje, čiščenje in hlajenje.
3. člen - VELJAVNOST ZAVAROVANJA IN KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Zavarovane so samo v polici navedene stvari, ki so na območju obra- tov zavarovanca v istem kraju in v času, ko so montirane in pri- pravljene za obratovanje, ko obratujejo, ko se demontirajo in montirajo zaradi popravila ter v času popravila v zavarovančevih prostorih, nadalje, ko se prevažajo zaradi čiščenja, popravila ali premestitve na drugo mesto, vendar največ 15 km iz kraja, kjer se sicer nahajajo.
(2) Če je posebej dogovorjeno, so stvari zavarovane tudi v času, ko so dane v zakup ali na posodo, če obratujejo v normalnih pogojih.
(3) Stvari so zavarovane tudi, kadar se vse premestijo v kak drug kraj, vendar le na območju Slovenije.
(4) Razen če ni posebej dogovorjeno, stvari med prevozom niso zava- rovane. Ta določba pa ne velja za primere iz (1) odstavka tega člena.
4. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost stvari je nabavna cena nove stvari, povečana za stroške montaže in zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti (amortizacija), če ni dogovorjeno drugače.
(2) Če je zavarovalna vrednost stvari, določena na način iz prejšnjega odstavka tega člena, višja od vrednosti nove stvari, ki ima enake ali boljše zmogljivosti in jo je mogoče nabaviti na tržišču, je zavarovalna vrednost enaka tej vrednosti nove stvari.
(3) Zavarovalna vrednost podatkov na pomnilniških medijih je znesek, ki ga za vsak pomnilniški medij ali sklop medijev posebej sporazumno določita zavarovanec in zavarovalnica.
(4) Zavarovalna vrednost podatkov na pomnilniških medijih, za katere obstajajo dvojniki oziroma enake zbirke podatkov na drugem mestu, je strošek, ki je potreben za presnemanje teh podatkov na pomnilni- ške medije.
5. člen - OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vred- nosti stvari ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera;
PG-rac/12-5
2) poškodbe zavarovane stvari (delna škoda) - po stroških popravila, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), če ni dogovorjeno drugače in je obračunana dodatna premija.
(2) Med stroške popravila se štejejo tudi odvisni stroški, kot so stroški demontaže, ponovne montaže, prevoza, preizkusa ipd.
(3) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve in drugih sprememb na zavarovani stvari.
(4) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
(5) Šteje se tudi, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki (1) odstavka tega člena, če bi stroški popravila dosegli zavaro- valno vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(6) Zavarovalnica ni dolžna povrniti celotne vrednosti naprave, če njenega poškodovanega dela ni mogoče popraviti (ker na primer naprave ne izdelujejo več). Zavarovalnica v tem primeru povrne le vrednost poškodovanega dela v sorazmerju funkcionalne udeležbe tega dela proti celi napravi.
(7) Če stvari ni mogoče popraviti v Sloveniji oziroma je potrebno, da popravilo opravijo v Sloveniji tuji strokovnjaki po višjih stroških od stroškov, ki bi jih zaračunal najdražji usposobljeni popravljalec v Sloveniji, se višji stroški priznajo le, če je to posebej dogovorjeno. V stroške tujega popravljalca se računajo tudi prevozni in drugi s tem povezani stroški.
(8) Če zavarovanec sam popravi poškodovano stvar in je strošek popravila višji od stroška, ki bi ga zaračunal drugi popravljalec, zavarovalnica prizna pri obračunu škode stroške popravila drugega popravljalca. Pri tem obračunu se v stroške popravila drugega popravljalca upoštevajo tudi nujni prevozni stroški.
(9) Stroški iskanja napake oziroma ugotavljanja mesta in obsega škode, ki je sicer krita z zavarovanjem, se povrnejo le, če je to posebej dogovorjeno.
(10) Stroški začasnega popravila, za katerega zavarovalnica ni dala svojega soglasja, bremenijo zavarovanca.
(11) Višji stroški popravila za nadurno, nočno in praznično delo ter hitri prevoz se povrnejo le, če je to posebej dogovorjeno.
(12) Škoda zaradi izgube podatkov na pomnilniških medijih se obračuna po zavarovalni vrednosti oziroma po stroških, ki so ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera potrebni za obnavljanje podatkov na pomnilniških medijih. Najvišji znesek, do katerega ima zavaro- vanec pravico ob škodi, je za vsak pomnilniški medij posebej določena zavarovalna vsota.
6. člen - STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za odstranitev poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, neuporabnih delov in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki po namenu svojega poslovanja morajo nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
7. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogo- vorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalec ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
8. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je zavarovalna vsota ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno
vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavaro- valne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zava- rovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. Določila o podzavaro- vanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (soudeležba), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo, in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavaroval- nice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(7) Če so zavarovani stroški za najem drugega računalnika medtem, ko je zavarovani računalnik v okvari, se ti stroški povrnejo največ do dogovorjenega zneska oziroma dogovorjene dobe jamčenja.
(8) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavaro- valnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalo- rizirano za stopnjo rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
9. člen - OMEJITEV OBVEZNOSTI ZARADI DRUGIH ZAVAROVANJ
Če ima zavarovanec za iste stvari sklenjeno poleg tega zavarovanja še kakšno drugo zavarovanje (na primer požarno zavarovanje, zavarovanje strojeloma, vlomsko zavarovanje), se ob zavarovalnem primeru izplača zavarovalnina na podlagi drugega zavarovanja. Iz tega zavarovanja se izplača zavarovalnina samo takrat, ko kritje po drugem zavarovanju ni bilo zadostno, in sicer v višini zneska nepokritega dela škode.
10. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
11. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne pogodbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
12. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank pisno ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
13. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavaro- valnega leta.
PG-rac/12-5
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana s plačilnim nalogom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi nepla- čane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja ve- ljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavaro- valnica plačati zavarovalnino.
14. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
15. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavaro- valnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
16. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
17. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara ali eksplozije, takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
18. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obravnavala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
19. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
20. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih občilih ali na spletni strani in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
21. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče, oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
22. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne z izjemo obvestila zavarovalnice po 20. členu teh pogojev.
(2) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(3) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
23. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebne podatke iz zavarovalne pogodbe obdeluje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana podjetja ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj ter da se ti podatki uporabljajo v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo navedena podjetja. Pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje so podjetja, ki so z zavarovalnico sklenila pogodbo o zavarovalnem zastopanju oziroma posredovanju in pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(2) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zavarovalnica obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namen neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z
PG-rac/12-5
zavarovalniško dejavnostjo in so navedene na seznamu dostopnem na: xxx0.xxx-xxxxxxx.xx/xxxxxxxxxxxxxx/xxxxx.xxx?xxx00. Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
24. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
25. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe, ali po posebnem dogovoru Xxxxxxxxx pri Zavarovalnici Xxxxxxx, d.d., ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti splošni pogoji z oznako PG-rac/12-5 se uporabljajo od 21. maja 2012.