Splošni pogoji za zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara
OZP 01/16
Splošni pogoji za zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara
veljajo od 2. 11. 2016
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
polica - listina o zavarovalni pogodbi;
premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
zavarovatelj - Zavarovalnica Sava d.d.
1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja obratovalnega zastoja so stalni stroški, ki so navedeni v polici. Če je posebej dogovorjeno in v polici posebej navedeno, so predmet zavarovanja tudi dobiček iz poslovanja in morebitni drugi stroški.
(2) Stalni stroški po teh pogojih so vsi nujni stroški, ki so v času obratovalnega zastoja nastali zavarovancu in so v vzročno vzajemni zvezi s proizvodnjo in prodajo, ki jo opravlja zavarovanec.
(3) Predmet zavarovanja niso:
a.) dobički in stroški, ki niso povezani s proizvodnjo in prodajo, ki jo opravlja zavarovanec (kot so na primer dobički in stroški iz investicijskih, finančnih, špekulacijskih ali nepremičninskih poslov, itd.) in
b.) stroški za nabavo blaga, surovin, pomožnega in pogonskega materiala, ki ni namenjen vzdrževanju obrata.
(4) Stroški amortizacije so zavarovani le, če je to posebej dogovorjeno. Zavarovanec ni upravičen do povrnitve stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila ob zavarovalnem primeru poškodovana ali so s temi povezana.
(5) Dobiček iz poslovanja in stalni stroški po teh pogojih so dobiček iz poslovanja in stalni stroški, kot jih opredeljujejo Slovenski računovodski standardi.
2. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji obratovalni zastoj zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, ki ga povzroči ena izmed temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja, to so: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, udarec zavarovančevega motornega vozila, padec letala in manifestacija ter demonstracija.
(2) Če je posebej dogovorjeno zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari samo zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije in padca zrakoplova.
(3) Xxxxxxxxxxx zastoj zaradi uničenja ali poškodbe zavarovane stvari, ki ga povzroči ena izmed dodatnih nevarnosti požarnega zavarovanja (poplava, talna in visoka voda, izliv vode, zemeljski plaz, utrganje zemljišča, snežni plaz, iztek - lekaža, izliv žareče mase ter samovžig zalog, meteorne vode, žled in zmrzal), je krit le, če je to posebej dogovorjeno.
Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi dodatnih nevarnosti požarnega zavarovanja je možno skleniti le, če se sklene tudi zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi temeljnih nevarnosti požarnega zavarovanja iz (1) ali (2) odstavka tega člena.
(4) Zavarovanje ne krije obratovalnega zastoja zaradi:
1) jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije;
2) potresa ter temeljnih in dodatnih nevarnosti, ki nastanejo kot posledica potresa (npr. požar po potresu, eksplozija po potresu, zemeljski plaz po potresu idr.);
3) vojne in vojnih dogodkov ter vstaj in drugih oboroženih akcij;
4) ekološke škode;
5) Zavarovanje prav tako ne krije škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti karšnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega dejanja. Za teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del..
3. člen – OBSEG ZAVAROVANIH NEVARNOSTI
(1) Požar
1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je škoda nastala zaradi tega, ker je:
a) zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, prekajevanju, dimljenju ipd.). ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik, ipd.);
b) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah.
3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
(2) Strela
1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
2) Zavarovanje ne krije škode:
a) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, ogrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov);
b) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih;
(3) Eksplozija
1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
a) miniranja, ki ga opravi zavarovanec ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
b) eksplozij v prostoru za notranje izgorevanje (valj motorja);
c) eksplozij, ki so reden pojav v proizvodnem postopku;
d) izbruha iz peči in podobnih naprav;
e) eksplozije biološkega izvora;
f) preboja zvočnega zidu;
g) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin in blata v posodi; krita pa je škoda na drugih zavarovanih stvareh zaradi eksplozije posode.
(4) Vihar
1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Velja, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.
Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, Urada za meteorologijo.
2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.
Zavarovanje ne krije škode zaradi:
a) zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprto okno ali druge odprtine na zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
b) dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na prostem, kupih pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
c) ki jo povzroči sneg s svojo težo;
d) poškodbe zgradbe, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
e) poškodbe plastičnih folij;
(5) Toča
1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
2) Zavarovanje ne krije škode zaradi poškodbe plastičnih folij, stekla toplih gred ter rastlinjakov niti zaradi slabo vzdrževanih in dotrajanih zradb.
(6) Udarec zavarovančevega motornega vozila
Zavarovanje krije škodo zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja v zavarovano zgradbo.
(7) Padec zrakoplova
1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade ali udari na zavarovano stvar ali vanjo.
2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.
(8) Manifestacija in demonstracija
1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.
2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
(9) Poplava, visoka in talna voda
1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).
3) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.
4) Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov. Kritje velja samo za vodogradbene objekte.
5) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med trajanjem zavarovane nevarnosti ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
a) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov;
b) zaradi hišne gobe;
c) zaradi posedanja tal;
d) zaradi delovanja podzemne vode v nadkopih, podkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
e) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
f) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje);
g) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;
h) zaradi zaledne vode.
7) Zavarovanje ne krije škode na vodogradbenih objektih, ki nastane zaradi izpodjedanja z zunanje strani; na kanalih, predorih in cevovodih pa tudi ne škode zaradi pritiska, ki ga povzroči poplava, če ni drugače dogovorjeno.
(10) Izliv vode
1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
a) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
b) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
a) izliva vode iz odprtih pip;
b) dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
c) hišne gobe;
d) izgube vode;
e) poškodbe ali uničenja zalog blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.) in ni uskladiščeno po veljavnih predpisih;
f) slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in pamo gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitve ipd.;
g) izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
h) posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih in odvodnih cevi;
i) škode na napravah in kotlih zaradi loma ali počenja.
(11) Zemeljski plaz
1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
2) Zavarovanje ne krije škode:
a) če je zemljišče, kjer je zavarovani obrat, ob času sklenitve zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;
b) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);
c) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
d) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;
e) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemnih hodnikih in rudniških jamah.
(12) Utrganje zemljišča
1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal.
2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane zaradi udarca trdnega kosa zemlje ali tal v zavarovano stvar.
(13) Snežni plaz
1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
(14) Iztek (lekaža)
1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi nenadnega počenja posode oziroma cevi ali nepričakovane okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina.
2) Zavarovanje ne krije škode zaradi izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za
izpuščanje, ali če je tekočina iztekla, plin pa se je izgubil zaradi slabe tesnitve.
(15) Izliv žareče mase
Zavarovanje krije škodo zaradi izliva žareče tekoče mase zunaj kraja, določenega za izpuščanje ali odvod, čeprav ne nastane požar.
(16) Samovžig zalog
Za samovžig po teh pogojih se šteje proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(17) Meteorne vode, žled, zmrzal
1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči prelitje meteorne vode iz žlebov in odtočnih cevi na zavarovanih stvareh, zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi.
2) Zavarovanje zmrzali krije škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane v posledici zamrznitve cevi in žlebov za odvajanje meteornih voda.
3) Žled je ledena obloga, ki nastane v posledici padanja dežja ali topljenja snega z nenadno zamrznitvijo in s svojo težo poškoduje zavarovano stvar.
4. člen – OBSEG OBRATOVALNEGA ZASTOJA, DOBA KRITJA IN KRAJ ZAVAROVANJA
(1) Škodo zaradi obratovalnega zastoja predstavljajo stalni stroški in dobiček iz poslovanja, ki jih zavarovanec v zavarovanem obratu v času zastoja ni mogel pokriti oziroma doseči.
(2) Zavarovanje krije škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do dogovorjene dobe kritja. Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno, krije zavarovanje škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do 12 mesecev. Ta doba se računa od dneva, ko je na stareh nastal zavarovalni primer na podlagi požarnega zavarovanja.
(3) Če nastane prekinitev obratovanja večkrat v zavarovalnem letu, krije zavarovanje škodo zaradi obratovalnega zastoja največ do dogovorjene dobe kritja.
(4) Zavarovanje preneha, čim zavarovanec izkoristi pravico iz dogovorjene dobe kritja zaradi ene ali več prekinitev obratovanja v zavarovalnem letu. Zavarovanec lahko v tem primeru ob plačilu ustrezne premije pridobi ponovno jamstvo za enako dobo kritja. Če želi zavarovanec po prekinitvi obratovanja, ki je trajalo manj, kot je bila dogovorjena doba kritja, ponovno imeti jamstvo za celotno dogovorjeno dobo kritja, mora ponovno plačati premijo, pri čemer se mu prizna del premije za neizkoriščeni del dobe kritja.
(5) Zavarovanje ne obsega škode zaradi obratovalnega zastoja, če se le-ta poveča:
1) zaradi izrednih dogodkov, ki so posledica zunanjih vzrokov na katere zavarovalec nima vpliva in so nastali med obratovalnim zastojem;
2) zaradi zakonskih in drugih omejitev pri obnovi poškodovanih stvari ali obratovanja;
3) zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za pravočasno gradnjo, popravilo ali nabavo poškodovanih ali uničenih stvari;
4) zaradi sprememb in izboljšav pri obnovi poškodovanega obrata;
5) zato, ker je obratovalni zastoj v zavarovanem obratu vplival na delo v drugem obratu, razen, če ni dogovorjeno drugače. V primeru, če je tudi v drugem obratu zavarovan obratovalni xxxxxx, je z zavarovanjem krit zastoj tudi v tem obratu, čeprav v njem niso bile poškodovane stvari;
6) zaradi posledic pri drugih, s katerimi ima zavarovanec poslovne odnose ali kooperantske pogodbe, če ni drugače dogovorjeno,
7) zaradi izginitve ali uničenja denarja, vrednostnih papirjev, poslovnih knjig, načrtov, dokumentov, pomnilnikov podatkov, ipd. in
8) zaradi izgube obstoječega trga (izgube kupcev, strank, itd.).
5. člen – ZVEZA MED ZAVAROVANJEM OBRATOVALNEGA ZASTOJA IN POŽARNIM ZAVAROVANJEM
(1) Pogoj za sklenitev zavarovanja obratovalnega zastoja zaradi požara je obstoj požarnega zavarovanja pri isti zavarovalnici razen, če ni dogovorjeno drugače.
(2) Škoda iz zavarovanja obratovalnega zastoja je krita samo takrat, ko obstaja kritje materialne škode na podlagi požarnega zavarovanja.
(3) Če preneha veljati požarno zavarovanje, preneha veljati tudi zavarovanje obratovalnega zastoja.
6. člen – ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vse zavarovane stvari premestijo iz kraja, navedenega v polici, v drug kraj, vendar le na območju R. Slovenije.
(3) Premičnine kmetijskih gospodarstev, ki so zavarovane z eno polico (pavšalno zavarovanje), so zavarovane kjerkoli na posestvu zavarovanca, na trgu, v kraju predelave, obdelave, popravila in tam, kamor so dane na posodo. Te stvari so zavarovane tudi med prevozom v te kraje in nazaj, razen med prevozom z javnimi prevoznimi sredstvi.
(4) Stvari podjetij so zavarovane tudi v kraju obdelave, predelave, popravila, kakor tudi tam, kamor so dane v najem ali na posodo.
(5) Če se zavarovana stvar po naravi njene uporabe ali zaradi poslovnih potreb premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici navedeno. Zavarovanje velja na območju R. Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.
7. člen – XXXXXXXXXXX VSOTA
(1) Zavarovalna vsota se določi na temelju dejansko ustvarjenih celoletnih stalnih stroškov in dobička iz poslovanja.
Zavarovalec zavarovanja lahko določi zavarovalno vsoto tudi v fiksnem znesku.
(2) Po izplačilu zavarovalnine ostane zavarovalna vsota nespremenjena.
(3) Zavarovalec zavarovanja ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota presega dejansko vrednost stalnih stroškov in dobička iz poslovanja.
8. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
Šteje se, da je nastal zavarovalni primer obratovalnega zastoja v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti pričele nastajati poškodbe na stvareh v zavarovanem obratu in so posledično povzročile prekinitev proizvodnje.
9. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora zavarovalnici pisno prijaviti nastanek zavarovalnega primera takoj vendar najkasneje v treh dneh od dneva nastanka obratovalnega zastoja.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara ali eksplozije, takoj obvestiti policijsko postajo.
(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
(4) V primeru obratovalnega zastoja je zavarovanec dolžan:
1) storiti vse potrebno za preprečitev ali zmanjšanje škode in se držati xxxxx navodil zavarovalnice,
2) v okviru možnosti zaposliti delavce, ki so ostali brez dela, v kakšnem drugem svojem obratu ali drugje in
3) omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine. Na zahtevo zavarovalnice mora zavarovanec dati vsa potrebna pisna pojasnila, obvestila in dokumente, kakor tudi poslovne knjige, bilance, inventure, račune ter podatke o poslovanju v tekočem zavarovalnem letu in preteklih letih.
(5) Če zavarovanec krši določila iz prejšnjih odstavkov tega člena, lahko v celoti ali delno izgubi pravico do zavarovalnine, kar je odvisno od tega, koliko kršitev vpliva na obseg in višino škode.
10. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Zavarovanje krije stalne stroške in dobiček iz poslovanja, katerih zavarovanec zaradi obratovalnega zastoja ni mogel pokriti oziroma doseči in sicer v času trajanja zastoja, vendar največ do dogovorjene dobe kritja.
(2) Nepokriti stalni stroški in dobiček iz poslovanja so kriti največ do dogovorjene zavarovalne vsote (zgornja obveznost jamstva zavarovalnice).
(3) Zavarovanje krije stalne stroške le, če so potrebni in ekonomsko utemeljeni.
(4) Pri obračunu škode zaradi obratovalnega zastoja je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi pozitivno ali negativno vplivale na poslovni rezultat zavarovanega obrata, tudi če obratovalni zastoj ne bi nastal.
(5) Stalni stroški in dobiček iz poslovanja se ugotavljajo na osnovi podatkov o ustvarjenih stalnih stroških in dobičku iz poslovanja v tekočem letu in v več preteklih letih. Odstopanje od teh ugotovljenih stalnih stroškov in dobička iz poslovanja mora zavarovanec dokazati z ustrezno dokumentacijo.
11. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota, določena v fiksnem znesku, ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od celoletne dejanske vrednosti zavarovanih stalnih stroškov in dobička iz poslovanja (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in ocenjeno celoletno vrednostjo zavarovanih poslovnih stroškov in dobička iz poslovanja, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(2) Če je zavarovalna vsota določena na temelju dejansko ustvarjenih stalnih stroškov in dobička iz poslovanja, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko nastane zavarovalni primer med zavarovalnim letom in sega zastoj še v drugo leto, velja, da je za vsak mesec v drugem letu zgornja obveznost jamstva zavarovalnice največ tolikšna, kot v zadnjem mesecu prvega zavarovalnega leta.
(4) Zavarovanje ne krije škode zaradi obratovalnega zastoja, ki traja tri dni ali manj. Če traja obratovalni zastoj več kot tri dni, se škoda obračuna za ves čas trajanja obratovalnega zastoja. Zavarovanec nosi pri vsakem zavarovalnem primeru 10 % od zneska zavarovalnine (franšiza), če ni drugače dogovorjeno.
(5) Nujne stroške za odvrnitev ali zmanjšanje škode, ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(6) Zavarovalnina, ki jo zavarovalnica izplača zavarovancu, ne sme služiti za pridobitev ekonomsko neupravičenih sredstev.
(7) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, zvišano za stopnjo rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
12. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral
vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr.: adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.)
13. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
14. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
15. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe razen, če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
16. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
17. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
18. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembe obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
19. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
20. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
21. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.
22. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovanec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob škodi obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
23. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun lahko to stori v svojem imenu na račun druge osebe vsak, ki ima za to interes, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
24. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA
(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Splošni pogoji za zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara OZP-02/05.
(2) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
25. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovni morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice www.zav- xxxx.xx.
26. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
27. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
28. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).