Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027 Ljubljana, maj 2022 (osnutek)

Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027

Ljubljana, maj 2022 (osnutek)

KAZALO

1. Izbrani cilji politike in specifični cilj SPP 1

2. Izbire politike, usklajevanje in dopolnjevanje 26

2.1 Usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je to ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi 42

2. 2 Dopolnjevanje in sinergije med skladi, zajetimi v sporazumu o partnerstvu, AMIF, SNV in IUMV ter drugimi instrumenti Unije 46

3. Prispevek k proračunskemu jamstvu v okviru InvestEU z obrazložitvijo 56

4. Prerazporeditve 56

4.1 Prerazporeditev med kategorijami regije 57

4.2 Prerazporeditve za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja 57

4.3 Prerazporeditve med ESRR, ESS+ in Kohezijskim skladom ali drugim skladom ali skladi 57

4.4 Prerazporeditev sredstev ESRR in ESS+ kot dopolnilna podpora za SPP, z obrazložitvijo 59

4.5 Prerazporeditve iz cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ 59

5. Oblika prispevka Unije za tehnično pomoč 59

6. Tematska osredotočenost 62

7. Predhodna finančna dodelitev iz vsakega sklada, ki ga zajema sporazum o partnerstvu, po ciljih politike, specifičnih ciljih SPP in tehnični pomoči na nacionalni in po potrebi regionalni ravni 63

8. Seznam načrtovanih programov v okviru skladov, zajetih v sporazumu o partnerstvu, z ustreznimi predhodnimi finančnimi dodelitvami po skladih in ustreznim nacionalnim prispevkom po kategoriji regije 69

9. Povzetek ukrepov, načrtovanih za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu 70

10. Celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij (po potrebi) 72

11. Povzetek ocene izpolnjevanja zadevnih omogočitvenih pogojev iz člena 15 ter prilog III in IV 74

12. Predhodni cilj glede podnebnega prispevka 81

SEZNAM KRATIC

AMIF – Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje

CLLD - lokalni razvoj ki ga vodi skupnost

CTN - celostne teritorialne naložbe

CzK – Center za kreativnost

EaSI – Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije

EESSI - Electronic Exchange of Social Security Information (elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti)

ESI – Evropski strukturni in investicijski skladi, to so ESRR, KS, ESS+ in SPP

ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS+ – Evropski socialni sklad

ESPRA- Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo

EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

ETS – Programi evropskega teritorialnega sodelovanja

EUMSS - Strategija pomorske varnosti EU

EUSAIR - EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region

EUSALP - EU Strategy for the Alpine Region

EUSDR - EU Strategy for the Danube Region

GFCM - Generalna komisija za ribištvo v Mediteranu

IPE – Instrument za povezovanje Evrope

IRO - indeks razvojne ogroženosti

IUMV – Evropsko integrirano upravljanje meja in skupna vizumska politika

KETs – omogočitvene tehnologije

KS – Kohezijski sklad

KRVS – Kohezijska regija Vzhodna Slovenija

KRZS – Kohezijska regija Zahodna Slovenija

KTO – pisarne za prenos znanja

LAS – lokalne akcijske skupine

MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MOP – Ministrstvo za okolje in prostor

MSP – mala in srednje velika podjetja

MSY - največji trajnostni donos

MZI – Ministrstvo za infrastrukturo

NEPN – Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije do 2030

NOO – Načrt za okrevanje in odpornost

OVE - obnovljivi viri energije

PESPRA – Program za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo

PE – populacijski ekvivalent

RAS - recirkulacijski sistemi v akvakulturi

RRD – raziskovalno razvojna dejavnost

RRP - regionalni razvojni programi

SLR - strategija lokalnega razvoja

SNV – Nacionalni program Slovenije na področju notranje varnosti

SPOT – slovenske poslovne točke

SPP – Sklad za pravični prehod

SRIP – strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo

SRS 2030 – Strategija razvoja Slovenije 2030

SVDP – Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo

S4 – Slovenska strategija pametne specializacije

S5 – Strategija pametne specializacije 2030

SVRK – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

TEN-t – vseevropsko prometno omrežj

TRL – lestvica tehnološke pripravljenosti

TUS - trajnostna urbana strategija

Opomba

Za naložbe, podprte s sredstvi skladov uredbe o skupnih določbah, se Slovenija in pristojni organi pri izbiri in izvajanju operacij zavezujejo k spoštovanju horizontalnih načel, ki izhajajo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in k upoštevanju načel, opredeljenih v členu 9(1), (2) in (3) uredbe o skupnih določbah. Dostopnost zgrajene infrastrukture in storitev, ki prejmejo podporo iz skladov Unije, se zagotavlja ves čas tekom priprave in izvajanja programov, s čimer se invalidom/gibalno oviranim osebam zagotovi enaka dostopnost do vse infrastrukture, storitev in blaga.

Kjer bo to relevantno, bodo programi kohezijske politike podpirali naložbe, ki uspešno povezujejo načela trajnosti, estetike in vključenosti v skladu s pobudo Novi evropski Bauhaus z namenom, da se najdejo dostopne, vključujoče, trajnostne in privlačne rešitve za podnebne izzive.

1. Izbrani cilji politike in specifični cilj SPP

Izbrani cilj	Program	Sklad	Obrazložitev izbire cilja politike ali specifičnega cilja SPP
CP1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT	Program EKP 2021-2027	ESRR	V Sloveniji so za dosego gospodarske stabilnosti ključne izboljšave raziskovalnega, razvojnega in inovacijskega ekosistema. Podporni ukrepi so pogosto premalo usklajeni, omejena podpora za poslovno izobraževanje in prenos tehnologij ter na splošno slabo sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom pa otežujejo ustanavljanje in širjenje inovativnih podjetij. V Sloveniji ima večina malih in srednjih podjetij (MSP) nizko inovacijsko zmogljivost, delež inovativnih podjetij pa se dejansko zmanjšuje in je pod povprečjem Unije. Počasna digitalna preobrazba Slovenije omejuje rast produktivnosti. Slovenija je po že doseženem napredku nazadovala pri približevanju cilju porabe za raziskave in razvoj do leta 2020. Za industrijsko preobrazbo, nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj Slovenije ter za doseganje ciljev trajnostnega razvoja z namenom približevanja ciljem Strategije razvoja Slovenije (SRS 2030) ter za izpolnitev Priporočil Sveta EU 2019 in 2020, ključne izzive predstavljajo: Razvoj in izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij Slovenija se že štiri leta uvršča v skupino zmernih inovatork¹. Padec inovacijske uspešnosti je v največji meri povezan z razmeroma nizkimi javnimi naložbami v raziskave in razvoj, ki so pod povprečjem EU^² in posledičnim omejevanjem človeških virov za raziskovalno razvojno dejavnost, okrnjenim sodelovanjem med inovacijskimi deležniki in zmanjševanjem inovacijskih zmogljivosti xxxxxxxx^⁰. V skladu s S5 je eden od izzivov na tem področju tudi neustrezna raziskovalna infrastruktura, kar povzroča pomanjkanje spodbudnega okolja za podjetništvo, inovacije in posledično onemogoča zvišanje podjetniškega indeksa. Tudi pri spremljanju eko inovacijskega indeksa je Slovenija pod povprečjem EU⁴. Kljub inovacijskim središčem v obeh kohezijskih regijah, je Kohezijska regija Zahodna Slovenija (KRZS) inovacijsko uspešnejša od Kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS). Le dobra četrtina raziskovalcev zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti je v KRVS⁵, dosegajo manj znanstvenih objav, nižje so javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj, pa tudi zaposlovanje v visokotehnoloških storitvah in storitvah, ki temeljijo na znanju.⁶ Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest Podjetniška aktivnost podjetij v začetnih fazah, predvsem MSP, ostaja neizkoriščena^⁷,⁸. V letu 2020 se je zaradi epidemije podjetniška dejavnost dodatno zmanjšala.⁹ Poseben izziv predstavljajo novonastala podjetja z več kot 10 zaposlenimi. Inovacijska aktivnost podjetij, se v Sloveniji po letu 2010 vseskozi zmanjšuje in kljub izboljšanju v obdobju 2016–2018 ostaja pod povprečjem EU zaradi opaznega zaostajanja MSP¹⁰. Razkorak do povprečja EU se tako še poglablja^¹¹. Slovenska MSP še posebej zaostajajo pri uvajanju inovativnih produktov in storitev, kakor tudi pri uvajanju procesnih in organizacijskih inovacij, pri čemer je KRZS nekoliko uspešnejša od KRVS^¹², ^¹³. Po več letih rasti beležimo v letu 2020 padec na 908 hitrorastočih podjetij s skupno 48.554 zaposlenimi, od tega 58 % v KRZS in 42 % KRZS¹⁴ ¹⁵ Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo Slovenija ima med državami članicami EU sicer nadpovprečen delež visoko izobraženega prebivalstva, vendar pa se zaradi demografskih sprememb, hitrega tehnološkega napredka ter strukture zaposlitev sooča z vse večjimi neskladji med ponudbo znanj in spretnosti na eni strani ter potrebami družbe in gospodarstva na drugi strani.^¹⁶ V KRVS ima terciarno izobrazbo 28,5 % prebivalcev starih 25–64 let, v KRZS pa 38,7 %.¹⁷ 25 % delovnih mest je visoko izpostavljenih avtomatizaciji, 27 % pa izrazitim spremembam, kar je močno nad povprečjem držav OECD. Pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti se pojavlja tako pri diplomantih srednješolskega in terciarnega izobraževanja^¹⁸ kot tudi pri že zaposlenih. Problematiko zaostajanja digitalnih kompetenc zaposlenih lahko ilustriramo že s podatki statističnega urada za leto 2020, ki kažejo, da je med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi 45 % takih, ki imajo nizek digitalni indeks. 32 % podjetij ima zelo nizek digitalni indeks, 22 % visok in 1 % podjetij zelo visok digitalni indeks. Stopnja digitalizacije z vidika velikosti podjetij (glede na število zaposlenih) pa kaže, da je med malimi in srednje velikimi podjetji največ podjetij z nizkim digitalnim indeksom (46 % oz. 41 %), med velikimi pa največ podjetij z visokim digitalnim indeksom (56 %). Digitalna preobrazba Po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2021 je Slovenija na 13. mestu med državami članicami EU. V zadnjih letih je napredovala predvsem na področju digitalnih javnih storitev, vendar je še vedno pod povprečjem EU. Slovenija dosega srednje nizko raven prodora s povprečno ravnjo digitalizacije v javnih storitvah, problematične ostajajo javne digitalne storitve za podjetja¹⁹. Slovenija zaostaja tudi na področju rasti produktivnosti zaradi nezadostne uporabe naprednih tehnologij, pri uporabi internetnih storitev in pri investicijah vezanih na napredne digitalne tehnologije, še posebno umetno inteligenco, kjer smo med zadnjimi tremi državami v EU, kljub temu, da ima Slovenija na tem področju izkazan znanstveni in inovacijski potencial. V zaostanku smo tudi pri zagotavljanju digitalnih spretnosti. Izboljšanje digitalne povezljivosti Razvoj družbe znanja temelji tudi na vsesplošni uporabi IKT infrastrukture, pri čemer je ključnega pomena zmogljiva omrežna infrastruktura elektronskih komunikacij. V zadnji objavi DESI (2021) se je Slovenija v povezljivosti uvrstila na 9. mesto v EU. Ocena splošne razširjenosti fiksnih širokopasovnih povezav v KRZS znaša 88 %, v KRVS pa 59 %.²⁰ Kazalci pokritja ruralnega področja kažejo na nezadostno oziroma okoli 60 % pokritost. Slovenija je v primerjavi z letom 2020 bolj uspešna v razširjenosti širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s, vendar še vedno zaostaja za povprečjem EU.²¹ V 1. četrtletju 2021 je imelo dostop do interneta 93 % gospodinjstev (v 2020: 90 %), v katerih živi vsaj ena oseba, stara 16–74 let; v KRZS jih je bilo 95 % (v 2020: 91 %), v KRVS pa 91 % (v 2020: 89 %)²². Povečati je treba predvsem interoperabilnost med javnimi sistemi IT, ki so večinoma zasnovani kot zaprti sistemi, kar onemogoča izmenljivost podatkov v podporo izvedbi storitev.
CP2: Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti	Program EKP 2021-2027 PESPRA	ESRR KS ESPRA	Za uspešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije ter s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Ključni izzivi, s katerimi se sooča Slovenija in jih naslavljajo SRS 2030, Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije do 2030 (NEPN), Priporočila Sveta EU 2019 in 2020 in s čimer bomo prispevali tudi k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in Evropskega zelenega dogovora, so: Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov Slovenija zaenkrat še obvladuje emisije toplogrednih plinov, vendar bo za doseganje ciljev treba okrepiti aktivnosti na tem področju. Največji izziv predstavlja sektor prometa, saj je delež emisijah iz prometa v ne-ETS vse večji in je bil leta 2019 največji, 52 %. Ocene emisij za leto 2020 kažejo na veliko zmanjšanje, ki je posledica okrnjene prometne aktivnosti med pandemijo koronavirusa. Čeprav Slovenija zastavljene letne cilje presega, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja emisij²³. Delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije se v Sloveniji v zadnjem desetletju skoraj ni povečal. Leta 2019 je bil pod zastavljenim načrtom, za leto 2020 pa ocene kažejo na znatno povečanje, vendar kljub temu to ne bo dovolj za dosego ciljne vrednosti v letu 2020 (25 %)²⁴, oddaljeni smo tudi od cilja SRS 2030 (27 %).^²⁵ Izvedba ukrepov v okviru Programa EKP 2021–2027 bo s svojimi cilji prispevala k doseganju ciljnih vrednosti Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) na področju razogljičenja, ciljev OVE in energetske učinkovitosti na ravni, ki so združljive s cilji in obveznostmi EU 2030. V prvi vrsti se bo spodbujalo predvsem izkoriščanje sončne in vetrne energije. Energetsko izkoriščanje biomase pa bo usklajeno s trajnostnimi načeli (za ogrevanje in soproizvodnjo toplote in elektrike primarno odpadni les) njene rabe in ukrepi za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka, še posebej v gosto naseljenih in urbanih področjih. V ne-ETS sektorju so leta 2019 stavbe predstavljale 10,1 % vseh ne-ETS emisij, pri čemer je javni sektor zaostajal za ciljno vrednostjo glede končne rabe energije in zmanjšanja emisij CO₂. V sektorju osrednje vlade bo v obdobju 2014–2023 prenovljenih le 38 % načrtovanih površin. V skladu s smernicami Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 bo treba za doseganje cilja (3 % skupne tlorisne površine) čim bolj okrepiti energetsko prenovo stavb v tem delu javnega sektorja. Za stavbe v lasti občin preračun za obdobje 2013–2019 kaže, da jih je bilo med prenovljenimi 62 % v KRVS in 38 % v KRZS.²⁶ Krožno gospodarstvo V 2019 smo v Sloveniji porabili za 5,4 % manj snovi kot leto prej^²⁷. Kljub izboljšanju snovne produktivnosti v letu 2019 (2,07 SKM/kg) je za povprečno produktivnostjo rabe virov v EU zaostajala za 6 o.t.^²⁸ Tudi stopnja ogljične intenzivnosti se v Sloveniji znižuje počasneje kot v EU^²⁹, po emisijski produktivnosti pa smo se leta 2018 uvrstili v spodnjo četrtino držav EU. Slovenija je za povprečjem EU zaostajala za 13,1 o.t.³⁰ Skupni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti so v letu 2019 predstavljali okoli devet desetin skupne količine.^³¹ V KRZS je v letu 2020 na prebivalca nastalo 523 kg komunalnih odpadkov, v KRVS pa 462 kg.³² V primerjavi z EU dosegamo nizko stopnjo kroženja surovin v gospodarstvu (EU 28: 12,4 %, SI: 11,4 %).^³³ Priložnosti za uporabo načel krožnega gospodarstva imamo tudi v sektorju morskega gospodarskega ribolova, saj v državi razpolagamo z inovativno tehnologijo recikliranja odpadlega ribolovnega orodja, ki vsebuje Poliamid 6. Okoljska infrastruktura V Sloveniji so še prisotna območja, kjer javni sistem oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja komunalnih odpadnih voda še ni zgrajen oziroma je neustrezen. V KRVS je delež prečiščenih odpadnih voda (sekundarno in terciarno čiščenje) za leto 2020 znašal 74 %, v KRZS pa 58 %³⁴. Kljub obsežnim naložbam v izgradnjo sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, Slovenija še ne izpolnjuje zahtev Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Pri oskrbi s pitno vodo se po podatkih izkazuje, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju rezervnih vodnih virov in zamenjavi starih in dotrajanih sistemov, saj so vodne izgube v vodovodnem omrežju problematične in so na ravni Slovenije v letu 2020 znašale 27 % ^³⁵. Prilagajanje na podnebne spremembe Nesreče, katerih razsežnosti, pojavnost in posledice se povečujejo zaradi podnebnih sprememb, to je t. i. podnebno pogojene nesreče, so v obdobju med 2008 in 2020 v Sloveniji povzročile 2,66 milijarde EUR škode³⁶. Podnebne spremembe vplivajo tudi na pogostost, razsežnosti in pojavnost velikih požarov v naravnem okolju, neurij, žleda ter drugih vremensko pogojenih pojavov, katerih porast in spreminjanje tradicionalnih pojavnih območij je po napovedih strokovnih analiz pričakovano v prihodnje³⁷, zato se je nanje treba pripraviti. Največje oz. visoko tveganje³⁸ predstavljajo poplave (1,64 milijarde EUR škode), neurja in žled (0,7 milijarde EUR škode) ter veliki požari v naravi, ki prinašajo manjšo škodo zaradi manj uničene infrastrukture, a so precej pogosti in z visokimi intervencijskimi stroški (0,25 mio EUR v primeru treh požarov). Gre za dogodke, ki so v zadnjih 12 letih povzročili kar 88 % vse škode med podnebno pogojenimi nesrečami. Kljub izvajanju preventivnih aktivnosti, Slovenija ne dosega pričakovanih rezultatov na tem področju, saj tovrstnih nesreč ni mogoče v celoti preprečiti ali omejiti. Ključno je zagotavljanje celovitega pristopa k upravljanju tovrstnih nesreč, ki obsega uravnoteženo izvajanje preventivnih ukrepov, vključno s spremljanjem in napovedovanjem izrednih vremenskih dogodkov ter izvajanje ukrepov za dobro pripravljenost in hiter ter učinkovit odziv v primeru pojava teh nesreč, kar prispeva k omejitvi njihovega vpliva oz. škode ter posledično k hitrejši obnovi. Predhodna ocena poplavne ogroženosti RS^³⁹, opredeljuje 86 območij pomembnega vpliva poplav, poplavna ogroženost pa se lahko v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb še poveča.^⁴⁰. Tudi sektor akvakulture se vse bolj sooča s težavami, povezanimi z daljšimi sušnimi obdobji in z zagotavljanem ekološko sprejemljivega pretoka. Oprema, ki jo uporablja večina ribogojnic, temu še ni dobro prilagojena. Podnebne spremembe pa povzročajo težave tudi na morju; gladina morja se je od leta 1993 dalje dvignila za 10 centimetrov⁴¹, posledično pa se soočamo z vse pogostejšimi poplavami v obalnih mestih. Ohranjanje biotske raznovrstnosti Slovenija spada v skupino držav EU z najvišjim deležem območij s statusom varovanih območij Natura 2000. V letu 2019 je bila v Sloveniji večina rastlinskih in živalskih vrst v nezadostnem (38 %) ali slabem stanju (14 %), manj kot 30 % pa jih je bilo v ugodnem stanju. Pri habitatnih tipih jih je bilo v ugodnem stanju 38 %, v nezadostnem 32 %, v slabem pa 30 % habitatov.^⁴² Od 2015 se je začelo bolj intenzivno izvajati ukrepe za izboljšanje njihovega stanja. Pomemben element upravljanja območij Natura 2000 za dosego njihovih ciljev so poleg javne službe ohranjanja narave na celotnem ozemlju Slovenije in upravljanja z naravnimi viri zlasti upravljanje nacionalnih zavarovanih območij. Zadnji dve leti smo se soočali tudi z izzivi, povezanimi z ukrepi za obvladovanje pandemije Covid-19; zaradi omejitev gibanja in potovanj se je dodatno povečal obisk že prej obremenjenih območij ohranjene narave, vključno z območji Natura 2000. Precej teh območij nima ustrezno razvite infrastrukture za naravi prijazen obisk. V omrežje Natura 2000 je na morju vključenega 2,5 % morja, kot ribolovni rezervat je zavarovanega 1,6 % slovenskega morja. Na morju imamo tudi druga zavarovana obmčja, na primer ribolovne rezervate in krajinske parke. Stanje ribolovnih virov v Jadranskem morju in Sredozemlju, se slabša. V Jadranu se soočamo s slabim stanjem staleža sardele in sardona, ogrožene so tudi druge vrste rib. Največji trajnostni donos (MSY) kot ključni cilj skupne ribiške politike marsikje ni dosežen. Priporočila Generalne komisije za ribištvo v Mediteranu (GFCM) se sicer izvajajo, a nadaljnje ukrepanje bo moralo biti bolj ambiciozno. Zelena infrastruktura v urbanem okolju V urbanih naseljih živi več kot 50 % prebivalcev, večja koncentracija in gostota prebivalstva ter usmerjanje v notranji razvoj naselij pred širjenjem na nove površine pa predstavljajo vedno večji izziv za ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja in okolja v mestih, zlasti v večjih mestih - mestnih občinah, kjer živi 36 % prebivalstva. Izziv predstavljajo tudi zagotavljanje, kakovost in uporabnost mestnih zelenih površin, njihova medsebojna povezanost ter sistem upravljanja in vzdrževanja. Skladno z Zakonom o urejanju prostora (ZUREP-3) ter izhodišči, ki jih določa EU (npr. »Reach no net land take«), je treba še naprej spodbujati notranji razvoj mest preko boljše izkoriščenosti in kakovostnejše rabe praznih ter neprimerno izkoriščenih ali razvrednotenih zemljišč v mestih, ob skrbi za uravnoteženo razmerje med zelenimi in grajenimi površinami. Trajnostna urbana mobilnost Uporaba javnega prevoza je v Sloveniji po mednarodnih standardih zelo nizka. Leta 2017 so vožnje z avtomobili predstavljale 86,5 % vseh prepotovanih potniških kilometrov, vožnje z avtobusi 11,7 %, z vlaki pa le 1,8 %. Vedno več slovenskih mest svojim prebivalcem nudi sisteme za izposojo koles. Trajnostna mobilnost v mestih je povezana s kakovostjo zraka, saj promet prispeva predvsem k emisijam trdnih delcev in dušikovega dioksida. Prebivalci urbanih območij so zaradi prometa izpostavljeni tudi prekomernemu hrupu. Zaradi visokega deleža emisij toplogrednih plinov, onesnaževal zraka in emisij hrupa iz naslova prometa mora Slovenija v naslednjem desetletju obvladati rast potniškega in tovornega prometa ter usmerjati prometne tokove na brezemisijska in nizkoemisijska prevozna sredstva. Potrebno je pospešiti razvoj trga alternativnih goriv v prometu, da bi dosegli nacionalne strateške cilje na tem področju. V skladu z nacionalno Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji naj bi bilo v letu 2020 registriranih že 5.311 električnih vozil, dejansko registriranih pa je bilo nekaj več kot 3.600 električnih vozil,⁴³ kar predstavlja le 0,3 % vseh v letu 2020 registriranih osebnih avtomobilov⁴⁴. V letu 2020 je bilo v KRZS na 1000 prebivalcev registriranih 552 avtomobilov, ki so bili v povprečju stari 10,3 let, v KRVS pa je bilo registriranih 558 avtomobilov na 1000 prebivalcev, ki so bili v povprečju stari 10,5 let.⁴⁵ Evropska unija je leta 2013 sprejela »Urban Mobility Package«, ki ga je decembra 2021 prenovila kot »Urban Mobility Framework«. Slovenija je že na podlagi Urban Mobility Package iz 2013 v preteklem obdobju izvedla nacionalno podporo pripravi Celostnih prometnih strategij (CPS - SUMP). Pripravljene so bile nacionalne smernice in zagotovljeno sofinanciranje njihove priprave, s čimer je spodbudila mesta, da so jih pripravila. V preteklem obdobju so slovenska mesta pričela z vlaganji predvsem na področju infrastrukture za aktivno mobilnost in infrastrukture za javni potniški promet. Ker so mesta dobršen del ukrepov že izvedla, bo treba CPS prenoviti in pri tem upoštevati posodobljene nacionalne smernice za pripravo CPS ter prenovljene kazalnike. Svetuje se tudi uporaba kazalnikov SUMI (Sustainable Urban Mobility Indicators), kjer so za to razpoložljivi podatki. Upravljanje z degradiranimi območji Število funkcionalno degradiranih območij se je v zadnjih letih ob krepitvi gospodarske aktivnosti povečalo. V prostoru prihaja predvsem do njihovega širjenja na kmetijska zemljišča, ki jih je sicer malo, ob tem pa se povečuje tudi število vlog lastnikov za spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč. Med popisoma v letih 2017 in 2020 se je njihovo število povečalo za 86 (8 % povečanje), skupna površina pa za 324 ha (9 % povečanje). V letu 2020 je površina funkcionalno degradiranih območij v KRZS znašala 1.801 ha, v KRVS pa 1.894 ha.⁴⁶ V opazovanem obdobju je bilo uspešno saniranih 8 % funkcionalno degradiranih območij, zaradi posledic epidemije covida-19 pa na območjih bolj prizadetih dejavnosti lahko pričakujemo nastajanje novih.^⁴⁷
CP3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti	Program EKP 2021-2027	ESRR KS	V Sloveniji je promet pomemben vir izpustov toplogrednih plinov. V skladu z osmim razvojnim ciljem SRS 2030, Priporočili Sveta EU 2019 in 2020, Pariškim sporazumom ter Evropskim zelenim dogovor ključni izziv predstavljajo: Podpiranje razvoja vseevropskega prometnega omrežja Zaradi svoje zemljepisne lege in zgodovine je Slovenija intenzivno prometno in tranzitno območje, kjer se križata dva koridorja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Vlaganja v nadgradnjo železniških prog na koridorjih TEN-T omrežja so v Sloveniji v ospredju že od leta 2007, zaradi česar je bil že do sedaj narejen viden napredek pri doseganju TEN-T standardov. Delež javne železniške infrastrukture na jedrnem TEN-T omrežju, ki je skladen s TEN-T standardi, bo po izvedenih naložbah finančne perspektive 2014–2020 znašal 77 %, v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 44 %, medtem ko bo na celovitem TEN-T omrežju delež znašal 55 % (v letu 2007 je znašal 46 %). Delež skladnosti omrežja s TEN-T standardi pri posameznih upoštevanih parametrih niha. Z izvedbo naložb, sofinanciranih iz EU sredstev programskega obdobja 2014–2020, bodo na jedrnem TEN-T omrežju v 100 % doseženi TEN-T parametri: elektrificiranosti prog, uvedbe ERTMS, zagotovljena bo tirna širina 1.435 mm ter osna obremenitev 22,5 t, medtem ko bo parametra možnost obratovanja vlakov dolžine 740 m in doseganje hitrosti 100 km/h za tovorne vlake še treba zagotoviti na določenem delu jedrnega omrežja. Večja vlaganja bodo v prihodnosti potrebna še na celovitem TEN-T omrežju, kjer bo po izvedbi naložb programskega obdobja 2014–2020 v 100 % dosežen le parameter zagotovljene tirne širine 1.435 mm. Ključni del TEN-T AC omrežja v RS je zgrajen, zato je izziv predvsem zagotavljanje prometne varnosti in pretočnosti na obstoječem omrežju. Rast CO₂izpustov je treba do leta 2030 glede na leto 2020 zmanjšati za 9 o.t., pri čemer promet prispeva daleč največji delež emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Pričakovani potniški promet naj bi se med letom 2017–2030 na osnovi projekcij prometnega modela povečal za 30 % in tudi tovorni, za katerega je predvideno še večje povečanje, in sicer med 60 in 80 %^⁴⁸. Podpiranje razvoja nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti V Sloveniji se je promet po širitvi EU znatno povečal. Tako kot v EU se tudi v Sloveniji večina blaga prepelje s tovornjaki, večina potnikov pa z avtomobili.^⁴⁹ Evropska komisija v Poročilu o Sloveniji za leto 2020^⁵⁰ ugotavlja, da trajnostne prometne povezave, zlasti železniške, niso dovolj razvite, da bi v celoti podpirale prehod na druge oblike prevoza, usmerjen v zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida. Poleg tega slabe prometne povezave med regijami zmanjšujejo produktivnost, saj prihaja do izgube časa v prometnih zastojih, zamude pri prevozu pa so drage. Ogljična intenzivnost prometa je bila sicer v letu 2018 nekoliko nižja kot v letu 2013, vendar je izvajanje nizkoogljičnih projektov na področju prometa v zaostanku. Leta 2019 so namreč emisije iz prometa predstavljale 52,1 % vseh neETS emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, večina emisij je iz cestnega prometa. Delež OVE v prometu narašča, a z 8 % v letu 2019 zaostaja za načrtovanim ciljem. Za doseganje ambicioznejšega cilja (EU odločba št. 406/2009/ES, Uredba EU 2018/842), da se izpusti iz neETS sektorjev do leta 2030 zmanjšajo za 15 %, pa bo potrebno predvsem večje ukrepanje na področju prometa.^⁵¹ Nacionalni program razvoja prometa predvideva pripravo projektov na razvojnih oseh, ki povezujejo različne regije z jedrnim omrežjem TEN-T. Glavni cilj razvoja železniškega omrežja v Sloveniji je zagotoviti prepustnost in doseganje TEN-T standardov na jedrnem omrežju do l. 2030 ter zagotoviti taktni promet na regionalnih in glavnih železniških progah, za kar pa bodo nujna dodatna vlaganja v regionalne železniške proge. Nadgradnja prometnega omrežja mora zagotoviti celovit pristop k reševanju skupnih prometnih problemov na ravni regij in funkcionalnih območij, kar vključuje tako železnice, ceste in kolesarske povezave kot tudi druge prometne rešitve. Posebnost Slovenije je izrazito veliko število lokalnih centrov – majhnih mest. V preteklem obdobju je Slovenija spodbudila proces priprave CPS tudi v teh območjih, manjša mesta so se na podlagi CPS v lokalnem okolju predvsem usmerila na področje zagotavljanja varnega okolja za aktivno mobilnost in za zagotavljanje dobrega dostopa do lokalnih vozlišč javnega potniškega prometa (prvi kilometer). To je tudi v skladu s priporočili »Urban Mobility Package« EU. Na podlagi potreb, evidentiranih v prenovljenih CPS bodo občine nadaljevale izvedbo ukrepov za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje in za dostopnost JPP. Spodbujana bo tudi gradnja polnilne infrastrukture za električna vozila, saj na tem področju v luči ciljev prehoda na brezogljično mobilnost obstaja velik razkorak med potrebami in zagotavljanjem infrastrukture na trgu.
CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic	Program EKP 2021-2027	ESS+ ESRR	Razvoj Slovenije je bil v obdobju 2014–2019 pretežno vključujoč z izzivi pri posameznih skupinah prebivalstva. Epidemija covid-19 je ustavila večletna ugodna gibanja na trgu dela, ki so prevladovala od leta 2014 pa do izbruha epidemije covid-19. V letu 2020 je bil zaradi močnega povečanja brezposelnih prekinjen tudi pozitivni trend zmanjševanja stopnje dolgotrajne brezposelnosti. Konec marca 2022 je bilo med registrirano brezposelnimi 56 % dolgotrajno brezposelnih, pri čemer izstopajo izrazito brezposelni (24 mesecev in več, ki predstavljajo 67,3 % vseh dolgotrajno brezposelnih). Med DBO so praviloma v težjem položaju starejši od 50 let (45,5 %), osebe z osnovnošolsko izobrazbo (34,5 %), invalidi (23,2 %) ter mladi (12,0 %). Regijska porazdelitev dolgotrajne brezposelnosti za marec 2022 kaže, da so dolgotrajni brezposelnosti bolj izpostavljeni v KRVS, in sicer je v tem delu 57,1 % vseh dolgotrajno brezposelnih v Sloveniji, v KRZS pa 42,6 %. Veliko skupino brezposelnih oseb (okrog 51 %) predstavljajo osebe z doseženo največ srednješolsko izobrazbo (raven ISCED 3). V Sloveniji trenutno sicer beležimo pozitivne trende upadanja registrirane brezposelnosti. Po podatkih ZRSZ je bila v letu 2020 povprečna stopnja registrirane brezposelnosti 8,7 %, v letu 2021 pa se je zmanjšala na 7,6 %. Delodajalci v Sloveniji so pozitivni glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2022 in napovedujejo 2,8-odstotno rast števila zaposlenih. Trenutno izboljšanje osnovnih kazalnikov stopnje zaposlenosti in brezposelnosti sicer še ne pomeni, da lahko pričakujemo rast delovne aktivnosti skozi celotno obdobje trajanja VFO. Poleg ukrepov za ohranitev delovnih mest so zato na tem področju nujni tudi dodatni ukrepi in sredstva za ponovno aktiviranje in preusposabljanje brezposelnih oseb, tudi mladih, Ti ostajajo močno izpostavljeni začasnim zaposlitvam. Podrobnejši opis problema prekarnosti mladih je vključen v 2. poglavje. Ob vstopu na trg dela zaradi pomanjkanja izkušenj in glede na doseženo izobrazbo namreč mladi težko najdejo ustrezno zaposlitev, še posebej prvo zaposlitev, kar lahko posledično vodi k sprejemanju različnih oblik prekarnega dela (zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, začasna zaposlitev, izmensko delo, nedeljsko delo, agencijsko delo in študentsko delo). Zavod RS za zaposlovanje v svoji analizi iz leta 2021 o mladih in trgu dela⁵² ugotavlja, da se mladi pogosteje poslužujejo fleksibilnih oblik dela kot druge starostne skupine. Tveganje prekarnosti je sicer najpogostejše pri študentskem delu, agencijskih delavcih, ekonomsko odvisnih samozaposlenih, platformnih delavcih in posameznikih, ki delajo pretežno prek civilno pravnih pogodb, ter pri zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi, krajših od treh mesecev. MDDSZ v svojem dokumentu »Za dostojno delo« prepoznava tri ključne ukrepe proti preprečevanju prekarnosti, in sicer: spremembo delovnopravne zakonodaje in urejanja trga dela, sistemske spremembe na področju inšpekcijskega dela za učinkovitejši nadzor nad uporabo atipičnih oblik dela ter informiranje zainteresirane in širše javnosti. Tudi nevladne organizacije ozaveščanje prepoznavajo kot enega izmed ukrepov proti prekarnosti tudi mladih, in sicer nacionalne ozaveščevalne kampanje, formalno in neformalno izobraževanje ter popularizacijo in nadgradnjo nekaterih že obstoječih programov Zavoda RS za zaposlovanje. Zagotavljanje dovolj širokega nabora splošnih in poklicnih kompetenc Ob neugodnih demografskih gibanjih postaja razvoj ustreznega znanja in spretnosti pri mladih in odraslih vedno večji izziv. Delodajalci kot ključne razloge za težave pri iskanju kadra za prosta delovna mesta po posameznih poklicih izpostavljajo, da iskanega kadra sploh ni (66,7 %), zgolj 12,7 % pa kot ključni problem izpostavlja neustrezne kompetence, znanja in veščine kandidatov, pri čemer gre predvsem za pomanjkanje poklicno specifičnih znanj, horizontalnih veščin in neustrezno izobrazbo. V prihodnjih letih bodo na gibanja na trgu dela še bolj vplivale omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile zaradi demografskih sprememb, kar bi lahko znova pomenilo vedno večjo omejitev za rast dodane vrednosti. Potrebe delodajalcev so presegle ponudbo predvsem za področja tehničnih poklicev, gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter poklicih za preprosta dela.^⁵³ Do leta 2030 pričakujemo predvsem rast poslovnih in predelovalnih dejavnosti, znižanje pa v primarnih dejavnostih.^⁵⁴ Premiki v strukturi vpisanih v terciarno izobraževanje zato ne zadoščajo, potrebna je krepitev vseživljenjskega učenja in prekvalifikacij^⁵⁵,kot tudi vidnejša vloga vseživljenjske karierne orientacije ter močnejše povezovanje z razvojnimi pristopi na osi dijak/študent – institucije znanja – gospodarstvo. Zaradi epidemije se je v drugem četrtletju leta 2020 vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje močno znižala (na 5,6 %) in se je prvič spustila pod povprečje EU (7,9 %)⁵⁶. Rezultati raziskave PIAAC pa so pokazali, da 31,18 % (povprečje OECD: 27,18 %) odraslih med 16. in 65. letom starosti dosega le najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti. Obenem je 18,4 % sodelujočih v raziskavi (povprečje OECD: 14,6 %) priznalo, da nimajo osnovnega računalniškega znanja. Potrebna je torej predvsem krepitev digitalnih spretnosti in znanj^⁵⁷, znanj za energetski prehod, krožno gospodarstvo, blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam ter za družbeni razvoj nasploh, hkrati pa je nujno izboljšati motivacijo odraslih za vključevanje v izobraževanje odraslih. Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo, da vsak peti učenec ne dosega osnovne ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Najboljše dosežke izkazujejo 15-letniki z najvišjim socialno-ekonomskim položajem, najslabše pa tisti z najnižjim. Razlike med dosežki fantov in deklet pri bralni in naravoslovni pismenosti so se med leti 2015 in 2018 v Sloveniji še povečale, zlasti izrazite so pri bralni pismenosti (razlika v višini 13,9 odstotne točke; EU-27: 9,9 odstotne točke). Velika pa je tudi razlika med povprečno uspešnostjo pri bralni pismenosti učencev z migrantskim ozadjem (8,9 % učencev) in učencev, rojenih v Sloveniji, ki je ena od največjih v EU (63 točk; EU: 44,9 točke) in se je od leta 2015 povečala za 12 odstotnih točk. Učenci v Sloveniji poročajo tudi o eni najnižjih stopenj razpoložljivosti IKT za lastno uporabo v šoli. Na nacionalni ravni obstajajo politike za naložbe v šolsko digitalno infrastrukturo ter za razvoj, razpoložljivost in kakovost digitalnih učnih virov, vendar ima malo šol strategije IKT (veliko manj od povprečja EU na vseh ravneh ISCED)⁵⁸. Delež novih učiteljev v delovni sili je najnižji v EU (3,9 %; EU-23: 11,6 %), delež učiteljev, mlajših od 30 let, pa je pod povprečjem EU (6,4 % v primerjavi s 7,4 %)⁵⁹. Postavlja se torej predvsem izziv promocije poklica učitelja ter nadomeščanja učiteljev, ki se bodo v kratkem upokojili. Poleg vlaganja v krepitev ključnih kompetenc, kakovost izobraževalnega sistema in kadre so neizogibna tudi vlaganja v infrastrukturne pogoje in opremo ter sistem spremljanja^{⁶⁰,⁶¹,⁶²}. Zagotavljanje solidarnih in vzdržnih sistemov socialne zaščite, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe Za zagotovitev odpornosti zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe je potrebna zadostna oskrba s kritično medicinsko opremo in odprava pomanjkanja zdravstvenih delavcev^⁶³, kar se je še posebej pokazalo med epidemijo. Zaradi staranja prebivalstva je treba povečati obstoječe kapacitete za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, okrepiti deinstitucionalizacijo in zagotoviti boljšo oskrbo na domu.^⁶⁴ Leta 2019 je v institucionalnem varstvu v KRVS živelo 2.802 odraslih, od tega jih je le 296 živelo v vmesnih strukturah (stanovanjskih skupinah manjših od 6 ljudi), v KRZS pa 1.779 odraslih, od tega jih je le 172 živelo v vmesnih strukturah. V Sloveniji zaznavamo poslabšane kazalnike življenjskega sloga, ki se zrcalijo v višjih stopnjah absentizma zaradi bolezni. Epidemija covid-19 je pustila znatne posledice tudi na področju duševnega zdravja. Več pozornosti je treba nameniti preventivnim aktivnostim^⁶⁵ in novim (alternativnim) modelom zdravstvene oskrbe. V luči epidemije covid-19 se je pokazala tudi potreba po ureditvi zdravstvene infrastrukture s področja nalezljivih bolezni. V času epidemije je bila presežna umrljivost v Sloveniji višja kot v večini evropskih držav, novembra in decembra 2020, kar 91- in 80-odstotna. Sistem socialnega varstva je izjemno razvejan in vključuje najrazličnejše deležnike, kar povzroča nepovezanost stroke, zagotavljanje kakovostnih storitev posamezniku, ki so mu na voljo ter pridobivanje informacij za analizo. Razvejanost sistema se odraža tudi na področju vrednotenja potreb uporabnikov, kjer prihaja do velikih odstopanj. Pomanjkanje poenotenih pristopov se kaže tudi pri številnih različnih sistemih evidenc, ki ne omogočajo enotnih ocen, na kar je opozorilo tudi Računsko sodišče^⁶⁶kot se je izkazalo v času spopadanja z epidemijo covid-19. Iz tega razloga bo posebno pozornost potrebno nameniti digitalizaciji storitev socialnega varstva ter povezanost centrov za socialno delo z ostalimi institucijami na področju trga dela, zdravstva ipd. Širitev obstoječih in oblikovanje novih storitev v skupnosti zahteva razvijanje in pridobivanje novega znanja za zaposlene in uporabnike storitev, zato se znotraj prenove sistema pojavlja potreba po podpori in dodatnem izobraževanju zaposlenih v socialnem varstvu v skladu s spremenjenim načinom dela in načeli deinstitucionalizacije. Obvladovanje revščine in materialne prikrajšanosti Stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti je v Sloveniji pod povprečjem EU-28. Leta 2020 je z dohodkom, nižjim od praga revščine, še vedno živelo 254.000 oziroma 12,4 % prebivalcev in je za 11.000 več kot leta 2019. Med temi je bilo 97.000 upokojencev (ali 19,5 % vseh upokojencev), od tega 64.000 upokojenih žensk in 33.000 upokojenih moških; 46.000 je bilo delovno aktivnih (ali 5 % od vseh delovno aktivnih), 38.000 je bilo brezposelnih (ali 43,4 % od vseh brezposelnih), 41.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 10,5 % od vseh otrok), 32.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,6 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb). Glede na starost se je stopnja tveganja revščine zvišala za osebe, stare med 30 in 74 let, v vseh drugih starostnih skupinah se je znižala. Stopnja tveganja revščine se je zvišala za enočlanska starejša gospodinjstva (65 let ali več), gospodinjstva vsaj treh odraslih oseb z vzdrževanimi člani in gospodinjstva dveh odraslih z enim vzdrževanim otrokom. Poleg že omenjenih skupin je tveganje socialne izključenosti visoko tudi med invalidi, otroci in mladi s posebnimi potrebami, zaprtimi osebami, migranti, ne glede na status, in Romi.^⁶⁷ Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine se je, glede na prejšnje leto znižala, vendar kljub temu je v Sloveniji v letu 2020 živelo 7,0 % ali 124.000 oseb, ki so bile dalj časa pod pragom tveganja revščine (skoraj vsak štirinajsti). Stopnja resne materialne prikrajšanosti je leta 2020 znašala 3,0 % (62.000 oseb), tveganju socialne izključenosti je bilo leta 2020 izpostavljenih 309.000 oseb oziroma 15,0 % vsega prebivalstva. Krepitev vloge kulture in turizma Turizem v Sloveniji, skupaj z vsemi povezanimi dejavnostmi, ustvarja 9,9 % bruto domačega proizvoda^⁶⁸in zaposluje 6,5 % celotne delovne sile. Prilivi iz mednarodnega turizma so v letu 2019 dosegali 2,753 milijarde EUR. Turizem je v preteklem obdobju doživljal nadpovprečno rast števila gostov in prenočitev (+35,4 % 2019/2015) v primerjavi s povprečjem EU-27 (+15,6 % 2019/2015). Zaradi določenih sistemskih in strukturnih izzivov pa ni dosegel enake oz. zadostne stopnje rasti prihodkov, dodane vrednosti, produktivnosti, učinkovitosti in konkurenčnosti. Epidemija Covid-19 je turistični sektor izrazito prizadela. V celotnem letu 2020 je bilo v Sloveniji zabeleženih 50,8 % manj prihodov vseh turistov ter 41,7 % manj turističnih prenočitev kot v letu 2019. Upad števila tujih turistov je bil nadpovprečno visok, saj je Slovenija zabeležila 74,1 % manj prihodov tujih turistov in 70,5 % manj prenočitev s strani tujih turistov. Priliv iz naslova izvoza mednarodnih potovanj je v 2020 upadel za več kot 60 % glede na leto 2019, na 1,075 mrd EUR. Pri tem pa je velik del izgube utrpela tudi dejavnost nastanitvenih in gostinskih obratov iz naslova izpada tujih prenočitev. Z več kot 70 % upadom tujih turističnih prihodov glede na leto 2019 se Slovenija uvršča med najbolj prizadete evropske države pri upadu mednarodnega turizma. Skladno z osnutkom nove Strategije slovenskega turizma 2022–2028 mora Slovenija za dvig produktivnosti in doseganje dodane vrednosti v turizmu nasloviti 7 ključnih politik, med katere spada tudi oblikovanje razvojnih spodbud za posodabljanje javne turistične infrastrukture in urejanje javnega prostora turističnih destinacij. Kulturna dediščina je skupno dobro in vrednota življenjskega okolja, zato je pomembna sestavina javnega prostora mest in drugih okolij.^⁶⁹ Že leta 2014 je Svet EU v Sklepih o kulturni dediščini kot strateškemu viru za trajnostno Evropo^⁷⁰ izpostavil, da je kulturna dediščina za Evropo izredno dragocena in je pomemben gradnik evropskega projekta. Pomembna je za ustvarjanje in razvoj družbenega potenciala in ima kot sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja pomemben gospodarski učinek. Ključni izziv za Slovenijo pa še vedno predstavlja povezovanje kulturne dediščine in gospodarstva (turizma) ter izkoriščanje razvojnih potencialov, ki jih kulturna dediščina nudi. Naložbe v obnovo objektov kulturne dediščine dokazano vplivajo na prihodek slovenskega gospodarstva z multiplikatorjem v višini 2,945. Vpliv na dodano vrednost je 1,236. Država lahko pri vzdrževanju nepremične kulturne dediščine v višini 32 milijonov EUR spodbudi gospodarsko dejavnost z neposrednim in zlasti močnim posrednim vplivom na 137 milijonov EUR ustvarjenega prihodka, 61 milijonov EUR dodane vrednosti ter 1800 angažiranimi zaposlenimi. Neto javnofinančni učinek je pozitiven za 6 milijonov EUR.^⁷¹,⁷² Aktiviranje potenciala kulturne dediščine za trajnostni razvoj in hkrati za razvojni preboj in odpornost turizma je v naslednjih letih pomemben izziv za Slovenijo.
CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic	Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji za obdobje 2021–2027	ESS+	Na podlagi analize potreb smo kot najbolj materialno prikrajšanje skupine opredelili gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki, gospodinjstva z delno delovno aktivnimi odraslimi člani z vzdrževanimi otroki, delovno neintenzivna gospodinjstva brez vzdrževanih otrok, brezposelni, upokojene ženske (še posebej starejše od 75 let), enočlanska gospodinjstva (še posebej enočlanska gospodinjstva oseb, starih 65 let in več). Ključni cilj Programa je tako zagotavljati kontinuirano pomoč opredeljenim ciljnim skupinam v obliki hrane in osnovno materialno pomoči, ter jih vključevati v različne spremljevalne ukrepe, ki bodo spodbujali njihovo socialno vključevanje.
CP5: Evropa, ki je bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih spodbud	Program EKP 2021–2027	ESRR ESPRA	Za boljše izkoriščanje razvojnih potencialov na regionalni in lokalni ravni je ključno ustrezno spodbujanje uravnoteženega gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja. Skladen regionalni, lokalni in urbani razvoj je eden izmed pomembnih dejavnikov za ohranjanje ključnih makroekonomskih ravnovesij.^⁷³ Ključni izziv, s katerim se spopada Slovenija in ga naslavljajo SRS 2030, Priporočila Sveta EU 2019 in 2020 ter Strateška izhodišča razvoja KRZS⁷⁴ in KRVZ⁷⁵. Zmanjševanje razvojnih razlik Glede razvojnega dohitevanja evropskih regij je v letu 2008 Slovenija že dosegla 90 % povprečje razvitosti EU, nato pa je finančna in gospodarska kriza zaostanek države ponovno povečala. Z okrepljeno gospodarsko rastjo po letu 2016 se je začel zaostanek za EU zmanjševati, kar pa je prekinila kriza zaradi pandemije novega virusa covid-19^⁷⁶. Slovenija ima na ravni NUTS-2 dve različno razviti regiji. Izziv KRVS kot manj razvite regije, je zmanjšanje razvojnega zaostanka tako na ravni EU, kot v primerjavi s slovenskim povprečjem ter bolj razvito regijo KRZS. V KRZS so kljub splošni večji razvitosti regije kot celote prisotne velike razlike v stopnji razvitosti med razvojnimi NUTS-3 regijami in tudi znotraj njih. Najbolj pereče so naraščajoče razlike v demografiji (starostna struktura prebivalstva in depopulacija) ter razlike v dostopnosti do storitev splošnega družbenega pomena. V večini NUTS-3 regij so se vrednosti kazalnikov, ki sestavljajo indeks razvojne ogroženosti (IRO), ki vključuje različne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja, v zadnjih petih letih izboljšale, razlike med regijami pa se niso zmanjšale. Kazalnik dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji, v negativno smer pa najbolj izstopa pomurska regija. Ta ima za razliko od zasavske regije, ki zaostaja predvsem po ekonomskih kazalnikih, najnižje vrednosti med vsemi regijami pri večini kazalnikov IRO. Veliko bolj kot zasavska regija se spopada s težavami na trgu dela, staranja prebivalstva in redke poseljenosti. V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2014 v večini regij IRO izboljšal, bolj v razvitejših, tako da so se razlike med regijami po tem kazalniku še povečale.^⁷⁷ Vzporedno z regionalnimi razlikami je treba hkrati upoštevati še posebnosti glede na obliko poselitve. Mesta, širša mestna območja in podeželska območja se soočajo z različnimi izzivi v razvoju, ki vplivajo na kakovost življenja^⁷⁸. Poleg nacionalno specifičnega spodbujanja skladnega regionalnega razvoja je treba ustrezno naslavljati tudi izzive na podlagi pobud od spodaj navzgor. Različne razvojne potrebe in izzivi podrobno utemeljujejo trajnostne urbane strategije, regionalni razvojni programi in strategije lokalnega razvoja, na katerih bo slonela priprava in izvajanje operacij. Aktivno vključevanje in soodločanje partnerjev na nižjih ravneh zaradi boljšega poznavanja lokalnih potencialov in izzivov predstavlja ključen prispevek k uravnoteženemu razvoju, višji dodani vrednosti in dvigu odpornosti posameznih območij. Z uporabo teritorialnih pristopov celostno povezujemo podeželje in mesta kot dopolnjujoča se funkcionalna območja ter krepimo večnivojsko partnersko sodelovanje in upravljanje v obeh kohezijskih regijah.
Specifični cilj SPP: Evropa za pravični prehod	Program EKP 2021-2027	SPP	V skladu s Pariškim sporazumom, ki skoraj 200 držav zavezuje k omejevanju podnebnih sprememb, je Evropska komisija leta 2018 določila dolgoročni cilj podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice, še posebej pa za tiste, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in/ali industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Evropska komisija je v Prilogi D k Poročilu o državi – Slovenija z dne 26. 2. 2020 opredelila dve premogovni regiji, Savinjsko-Šaleško in Zasavsko. Premogovni regiji: Savinjsko-Šaleška in Zasavska Pomemben del prehoda tudi v Sloveniji predstavlja postopna ukinitev rabe premoga. NEPN predvideva zmanjšanje porabe premoga do leta 2030 vsaj za 30 %, kar pogojuje predvsem zaprtje bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj, ki je zaradi postopnega opuščanja rabe premoga v preteklosti danes še edina delujoča termoelektrarna na premog. 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je z obratovanjem pričel šele v letu 2016, energijo proizvaja iz lignita, izkopanega v zadnjem delujočem slovenskem premogovniku – Premogovniku Velenje. V njem je zaposlenih 1200 delavcev, znotraj Skupine Premogovnik Velenje pa približno 2000, medtem ko je bilo pred začetkom zapiranja rudnikov (pred 1990) v slovenskem rudarstvu zaposlenih okoli 12500 delavcev. Predhodna zapiranja rudnikov niso sledila načelom pravičnega prehoda za vse, saj je bil poudarek predvsem na sanaciji površin in skrbi za neposredno zaposlene delavce. Pravičen prehod pa naj bi naslavljal tudi dolgoročno prestrukturiranje regije, tako iz gospodarskih, kot iz socialnih in okoljskih vidikov, ob upoštevanju zagotavljanja stabilnega (novega) vira energije. V primeru Zasavske regije, kjer so se zaprli rudnik Zagorje, rudnik Trbovlje in rudnik Hrastnik, ta načela niso bila dosledno upoštevana.^⁷⁹ Ob upoštevanju načel pravičnega prehoda je bila pripravljena Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki je bila na Vladi RS sprejeta 13. 1. 2022. Skupaj s celovito presojo vplivov na okolje predstavljata podlago za območna načrta pravičnega prehoda za obe premogovni regiji, Savinjsko-Šaleško in Zasavsko, natančneje za najbolj prizadeti funkcionalni območji znotraj teh dveh regij.

2. Izbire politike, usklajevanje in dopolnjevanje

Cilj politike 1: Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT

Z namenom razvoja in izboljšanja raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanja naprednih tehnologij bomo s sredstvi ESRR krepili investicije v izobraževalno, raziskovalno infrastrukturo ter raziskovalne kapacitete, še posebej v povezavi z nacionalnimi strateškimi razvojnimi prioritetami, kar je ključno za znanstveno odličnost ter za izvajanje vrhunskih raziskav. Na prednostnih področjih Slovenske trajnostne strategije pametne specializacije (S5) bomo nudili podporo inovacijskim grozdom (SRIP-om) ter raziskovalnim projektom predvsem na ravni TRL 3-9 kot tudi posameznim instrumentom na nižjih TRL, npr. financiranje preizkusa koncepta kot lijaka za nadaljevanje financiranja izbranih projektov (primer CzK). Nadgradili bomo pisarne za prenos znanja (KTO) ter zagotovili dolgoročno stabilnost pospeševanja prelivanja raziskovalnih rezultatov v družbo. Vzpostavljeno bo tesnejše sodelovanje med KTO, Slovenskimi poslovnimi točkami (SPOT) in ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada. Investicije bomo prednostno usmerjali v krepitev raziskovalne infrastrukture. Vlaganja v raziskovalno infrastrukturo (objekte in opremo) so nujna za nadgradnjo znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega ekosistema, ki bo zagotavljal ustrezen prenos znanja med akademsko sfero (univerzami in inštituti) in gospodarstvom ter na družbo kot celoto. Z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo bo omogočeno povezovanje z gospodarstvom, ustvarjanje novih inovativnih proizvodov in tehnologij, s čimer se bo zagotovila večjo konkurenčnost gospodarstva in vpetost v mednarodne mreže raziskovalnega in inovacijskega okolja. S tem se bodo zagotavljala nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega in intenzivnejša inovacijsko aktivnost. Spodbujali bomo tudi zaposlovanje mladih raziskovalcev v javnih raziskovalnih organizacijah in v gospodarstvu. Horizontalno bomo povezovali ukrepe na področju raziskav in inovacij ter njihovo povezovanje zagotovili s komplementarnimi instrumenti financiranja EU (npr. Obzorje Evropa) in dejavnosti za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora, tudi preko transnacionalnih ukrepov. Na vseh prednostnih področjih S5 bo posebna pozornost namenjena predvsem uveljavljanju načel inovativnosti, nizkoogljičnega, krožnega gospodarstva, ter pospeševanju digitalizacije, uvajanju omogočitvenih tehnologij (KETs), ustreznih znanj in spretnosti kot tudi podpori naložbam, ki uspešno povezujejo načela trajnosti, estetike in vključenosti v skladu s pobudo Novi evropski Bauhaus. Glede na trajnostno naravnanost nadgrajene S5 z osrednjim postavljenim ciljem zelenega prehoda, bo tako na horizontalni ravni zagotovljeno tudi povezovanje z ukrepi CP2.

Za krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest bomo s sredstvi ESRR nadgradili storitve podpornega podjetniškega in inovacijskega okolja za konkurenčno podjetništvo, tudi v smeri učinkovitejše podpore pri mednarodnem poslovanju z uporabo celovitih storitev za podjetja (npr. SPOT Global, točke SPOT), razvijali in izvajali bomo storitve za posebne ciljne skupine (npr. mladi, ženske, starejši, kulturno kreativni sektor). Spodbujali bomo internacionalizacijo in čezregijsko sodelovanje, podpirali bomo mlada podjetja in nove podjetniške podjeme (start-up podjetja) za začetno delovanje ter spodbujali rast in razvoj podjetij (spodbude za krepitev konkurenčnosti in kompetenc MSP in spodbude za inovacije, tudi družbene). Ukrepe bomo usmerili v uvedbo inovativnih pristopov v različnih segmentih poslovanja podjetij, kar narekujejo trendi globalnega okolja, in zajemajo npr. razvoj novih in izboljšanih proizvodov in storitev, tudi na področju srebrne ekonomije in na področju uporabe naravnih obnovljivih materialov, ki omogočajo hitrejši zeleni prehod. Ukrepi zajemajo spodbujanje investicij v obliki mikrokreditov in garancij (možno s subvencijo obrestne mere). Podpirali bomo prehod novih podjetniških podjemov in novonastalih podjetij v fazo hitrejše rasti s podporo hitrorastočim podjetjem (financiranje scale-up podjetij, predvsem lastniško). Spodbujali bomo razvojna partnerstva za krepitev sodelovanja v globalnih verigah vrednosti ter podpirali pilotne in demonstracijske projekte.

S sredstvi ESRR in komplementarno s sredstvi ESS+ bomo v okviru CP4 naslovili vse ključne ciljne skupine pri spodbujanju znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo. Osrednji sklopi ukrepov bodo namenjeni krepitvi znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in v podporo inovativnosti za podjetja in ostale deležnike v gospodarstvu; predvsem z nadgradnjo ukrepov za razvoj kadrov na prednostnih področjih S5 in horizontalnih tematikah v smeri večje odprtosti in prilagodljivosti. Podprli bomo pripravo in izvajanja fleksibilnih študijskih programov za izpopolnjevanje diplomantov na področjih S5 z namenom hitrejše odprave vrzeli med pridobljenimi znanji diplomanta in pričakovanji delodajalca ter dolgoročnejših učinkov s posodabljanjem rednih študijskih programov. Krepili bomo znanja in spretnosti tudi za vse sistemske izvajalce pametne specializacije, tako na deležniški (SRIP, socialni partnerji, ipd) kot na institucionalni (ministrstva, službe, agencije ipd) ravni. Razvijali bomo tudi veščine in kompetence za družbeno inovativnost in sistemsko inoviranje tudi z vzpostavitvijo stičišča za reševanje družbenih izzivov, ki se bo pilotno osredotočalo na področje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Pri izvedbi ukrepov spodbujanja razvoja znanj in spretnosti je ključnega pomena novo sistemsko orodje - Platforma za napovedovanje kompetenc, ki se podobno kot ostali ukrepi bolj sistemskega značaja relevantni za S5 (sistem izobraževanja, karierni centri in vseživljenjska karierna orientacija, štipendijska politika ipd), razvija v okviru CP4.

S sredstvi ESRR bomo podprli digitalizacijo storitev in procesov javne uprave za podjetja in državljane oz. družbo kot celoto z namenom varne in najboljše uporabniške izkušnje. Upoštevali bomo sodobna načela njihovega soustvarjanja z uporabnikom, izkoriščali podatke in napredne digitalne tehnologije ter zagotavljali gradnike za razvoj pametnih digitalnih storitev. Ukrepi naslavljajo dvig digitalne vključenosti in digitalnih kompetenc, e-javno upravo, digitalizacijo slovenskega jezika (tudi z zagotovitvijo sodobnih digitalnih virov in jezikovnih tehnologij s pomočjo umetne inteligence), vključno s prilagoditvami za ranljive skupine.. ter z vzpostavljenimi javno dostopnimi korpusi slovenskega jezika potrebnimi za algoritmične obdelave gospodarstvu, javnemu sektorju in akademski sferi. Ukrepi bodo naslavljali , pametna mesta, skupnosti in vasi, digitalne inovacije na področju dostopnosti kulture^⁸⁰, vključevanje digitalnih vsebin v izobraževalni sistem oz. e-izobraževanje, pomoč pri prenosu inovacij in razvitih tehnologij v gospodarstvo in javno upravo, e-prostor (razvoj t.i. geoprostorskega digitalnega dvojčka), e-davke, e-pravosodje, e-mobilnosti, itd.). Z ukrepi bomo podprli celovito in varno digitalno preobrazbo MSP, tako z nadgradnjo podpornega in poslovnega okolja (krepitev delovanja obstoječih in novih mehanizmov in institucij za digitalno preobrazbo, vezano na S5) kot tudi s ciljnimi instrumenti za MSP (npr. digitalni vavčerji).

S sredstvi ESRR bomo izboljšali digitalno povezljivost in podprli gradnjo odprte visokozmogljive širokopasovne infrastrukture do podjetij, gospodinjstev in javnih institucij na območjih, kjer taka omrežja danes še ne obstajajo (zmogljivost bo omogočala prenosne hitrosti vsaj 100 Mb/s do končnega uporabnika, v prihodnosti nadgradljiva na 1 Gb/s) in za njihovo gradnjo ni interesa operaterjev/investitorjev. Za vzgojno-izobraževalne zavode pa bodo podprte navedene naložbe tudi izven navedenih območjih, da se zagotovi dolgoročnost, ekonomska vzdržnost in ustrezno tehnično upravljanje te infrastrukture, kar je nujno za nemoten izobraževalni proces. Podprte bodo naložbe v skupno standardizirano arhitekturo in digitalno infrastrukturo za uvedbo novih tehnologij (internet stvari, velepodatki, umetna inteligenca/strojno učenje, veriženje podatkovnih blokov in kibernetska varnost), ki bodo uporabnikom omogočile večji dostop do digitalnih storitev. S sredstvi ESRR bo podprta gradnja visokozmogljive širokopasovne infrastrukture v KRVS in KRZS.

KRVS po indeksu inovativnosti zaostaja za KRZS, pri čemer tudi rezultati KRZS v zadnjem obdobju padajo, zato bomo vlagali v raziskave, razvoj in inovacije kot tudi krepitev MSP v obeh regijah. Glede na umeščenost izobraževalnih institucij prednostno v KRZS, bodo sredstva za krepitev znanj in spretnosti namenjena v večji meri KRZS, vendar pa bo učinek ukrepov zagotovljen enakomerno v obeh regijah. Na področju digitalne povezljivosti bomo izhajali iz dejanskih potreb, ki bodo opredeljene v Načrtu razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 in bodo v celoti skladne z digitalnimi cilji EU, in sicer se načrtuje, da bomo zagotovili (i) gigabitno povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavne izvajalce javnih storitev ter za digitalno intenzivna podjetja do leta 2025, (ii) neprekinjeno pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in za vse glavne prizemne prometne poti do leta 2025, (iii) internetno povezljivost s hitrostjo vsaj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, in sicer za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do leta 2025, (iv) gigabitno povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do leta 2028 in (v) pokritost z omrežji 5G za vsa naseljena območja do leta 2028.

Cilj politike 2: Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja in podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti

Evropski zeleni dogovor je postavil ambiciozne cilje za preobrazbo gospodarstva EU v smeri trajnostne prihodnosti in postavil okvir za oblikovanje poti za dosego podnebno nevtralnega, krožnega gospodarstva najkasneje do leta 2050. V tem kontekstu se Slovenija zavezuje, da bo s sredstvi v okviru Partnerskega sporazuma iskala največji učinek pri: dobavi čiste, dostopne in varne energije; pospeševanju prehoda k trajnostni in pametni mobilnosti; mobilizaciji industrije za čisto in krožno gospodarstvo; pobudi za prenovo – z gradnjo in prenovo na energetsko in snovno učinkovit način; ambicijah za doseganje ničelnega onesnaževanja za okolje brez toksičnih snovi; ohranjanju in obnovi ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter blažitvi podnebnih sprememb; oblikovanju regij in mest, ki so odporna na vplive podnebnih sprememb in pri drugih področjih, v skladu s specifičnimi pobudami v okviru Evropskega zelenega dogovora. Dodatno bo Slovenija uporabila sredstva skladov za mobiliziranje in krepitev raziskav na področju trajnosti. Prav tako se Slovenija zavezuje, da bo pri naložbah v okviru vseh ciljev politik upoštevala načelo »Da se ne škoduje bistveno«. Upoštevajoč dejstvo, da Evropski zeleni dogovor izpostavlja tudi to, da je doseganje ciljev mogoče le, če nikogar ne puščamo zadaj in na pravičen in vključujoč način, bo Slovenija podpirala tiste najbolj ranljive in najbolj izpostavljene družbenim in gospodarskim posledicam prehoda, na primer z preusposabljanjem in dousposabljanjem. Kjer bo to relevantno, bodo programi kohezijske politike podpirali naložbe, ki uspešno povezujejo načela trajnosti, estetike in vključenosti v skladu s pobudo Novi evropski Bauhaus z namenom, da se najdejo dostopne, vključujoče, trajnostne in privlačne rešitve za podnebne izzive.

Za podporo vlaganjem na tem področju bomo poleg nacionalnih namenili tudi sredstva ESRR, KS, in ESPRA. ESPRA bo prispevala k zelenemu prehodu in zagotavljanju odpornosti sektorjev morskega gospodarskega ribolova, akvakulture in predelave. V okviru izvajanja skupne ribiške politike ter naložb v akvakulturi in predelavi pa bo ESPRA prav tako prispevala k digitalnemu prehodu.

Na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bomo s sredstvi ESRR in KS v skladu z usmeritvami NEPN in S5 prednostno vlagali v energetsko prenovo stavb. Prednostna področja vlaganj so določena v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050. V gospodarstvu bo podpora namenjena horizontalnim ukrepom za povečanje učinkovite rabe energije in rabe OVE v MSP. Na področju OVE bomo po posameznih tehnologijah, ki so opredeljene v NEPN, podprli sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja ter s tem dosegli sinergije med podnebno politiko in politiko varstva zraka. Geotermalna energija se uvršča med še ne dovolj izkoriščene potenciale OVE, zato bo Slovenija povečala vlaganja v njeno izkoriščanje.

S sredstvi ESPRA bodo podprte naložbe v bolj zeleno in energetsko bolj učinkovito floto, v bolj selektivna ribolovna orodja in v povečanje okoljske učinkovitosti sektorjev ribištva, akvakuture ter predelave (npr. z izgradnjo zaprtih recirkulacijskih sistemov v akvakulturi (RAS) v povezavi z naložbami v energetsko učinkovitost, s posodobitvijo opreme za prezračevanje vode z uporabo sodobnih tehnologij, npr. algnih tehnologij za čiščenje vode). Gojenje alg in školjk prispevata k zmanjševanju CO₂, zato bo ESPRA spodbujala naložbe tudi v teh sektorjih (vzreja nizkotrofičnih vodnih organizmov.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo bomo naslavljali s podporo tako horizontalnih ukrepov, kot tudi ukrepov za vzpostavitev in krepitev ustreznega podpornega in inovativnega okolja ter oblikovanje ustreznih instrumentov za podporo pri transformaciji gospodarskega sektorja (MSP, zagonska podjetja, verige vrednosti) v smeri podnebne nevtralnosti in učinkovite rabe virov. Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi kreativni in kulturni sektor, kar prepoznava tudi EK.^⁸¹ Podprli bomo ukrepe skladne s prenovljenim Programom ravnanja z odpadki in programom preprečevanja odpadkov, s katerimi bomo prednostno razvijali kapacitete za ohranjanje čim višje vrednosti virov, ki jih vsebujejo odpadki. Medsebojno povezovanje ukrepov bomo zagotavljali tudi v kontekstu izvajanja Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo. V skladu z usmeritvami NEPN in S5 bomo pri izvajanju ukrepov na področju raziskav in razvoja zagotovili povezovanje z ukrepi CP1. S sredstvi ESRR bomo podpirali tudi dvig usposobljenosti deležnikov v gospodarstvu in v podpornem okolju, s sredstvi ESS+ pa ukrepe na področju trga dela, izobraževanja in usposabljanja. V okviru krožnega gospodarstva bodo iz ESPRA podprta podjetja v morskem gospodarskem ribolovu za nakup ribolovnega orodja, ki ga je po zaključku življenjske dobe mogoče reciklirati (Polyamid 6). Sredstva ESPRA bodo namenjena tudi inovacijam v sektorju akvakulture in predelave, za izgradnjo zaprtih RAS sistemov, uporabo alternativnih virov energije in sekundarnih surovin ter dvig učinkovite rabe virov v MSP. Vlaganja bomo dopolnjevali s predvidenimi ukrepi v okviru CP5. Z naložbami v ohranjanje in razvoj majhnih vzrejnih obratov v akvakulturi bomo prispevali h krepitvi lokalnih dobavnih verig in boljši preskrbi s kakovostno hrano, pa tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicije akvakulture pri nas.^⁸² Podpirali bomo ukrepe za nadaljnjo senzibilizacijo in dvig osveščenosti potrošnikov glede prednosti, ki jih uživanje lokalnih proizvodov prinaša za okolje in zdravje ljudi. V okviru ESPRA bodo, tudi za prehod v krožno gospodarstvo, temeljno vlogo imeli sektorji trajnostnega modrega gospodarstva v skladu s Smernicami EU za trajnostno modro gospodarstvo.

Na področju prilagajanja podnebnim spremembam bo s pomočjo sredstev KS in ESRR bistveni del vlaganj namenjen za ukrepe protipoplavne varnosti, nadgradnjo sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju in dvig pripravljenosti ter odziva na poplave, velike požare v naravnem okolju in žled ter vremenske ujme. Ukrepi, vezani na poplave, se bodo izvajali na identificiranih območjih pomembnega vpliva poplav in sicer za načrtovanje in izvajanje kombinacije gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov, ki bodo že pri samem načrtovanju upoštevali ekosistemske pristope zagotavljanja poplavne varnosti. Podpirali bomo ukrepe, ki bodo zvišali raven usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč (infrastrukturni, programski in izvedbeni), njihovo opremljenost (nakup specializirane opreme) ter nadgradili logistične zmogljivosti za odziv na nesreče.

Sredstva ESPRA bodo namenjena izboljšanju učinkovitosti rabe naravnih virov v ribištvu, akvakulturi in predelavi. Z naložbami v boljšo energetsko učinkovitost plovil, v zmanjšanje izpustov, v bolj selektivna ribolovna orodja in orodja s Polyamidom 6 bo ESPRA prispevala k boljšemu morskemu okolju in zmanjšanju prilova. V akvakulturi in predelavi bodo k prilagajanju na podnebne spremembe prispevale naložbe v izboljšanje kakovosti vode in boljšo izkoriščenost virov ter inovacije (npr. RAS sistemi, uvajanje novih vrst mehkužcev, gojenje alg, boljše izkoriščanje vode s prezračevanjem, rešitve za zmanjšanje odpadkov iz predelave, razvoj okolju prijazne embalaže).. ESPRA bo prav tako prispevala k povečanju okoljske učinkovitosti ribištva (selektivnost, začasna ukinitev ribolovnih dejavnosti, izvajanje skupne ribiške politike ter priporočil GFCM za doseganje MSY), ribogojstva in predelovalnih sektorjev za obvladovanje tveganj in odzivanje na neželene dogodke.

Sredstva KS in ESRR bomo vlagali v izgradnjo okoljske infrastrukture, predvsem za doseganje skladnosti z zahtevami evropske zakonodaje na prednostnih področjih, ki izhajajo iz veljavnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Podprta bodo le vlaganja v opremljanje aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in aglomeracije, ki po preveritvi izpolnjevanja meril za določitev aglomeracij iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ne dosegajo skupne obremenitve 2.000 PE, vendar so zanje zaradi ohranitve kontinuitete predpisanih zahtev iz predhodnega operativnega programa z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določene enake zahteve kot za aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE., Za področje oskrbe s pitno vodo bo podlaga za opredelitev prednostnih vlaganj določena v Operativnem programu za oskrbo s pitno vodo. Sredstva bodo namenjena le sistemom za oskrbo več kot 10.000 prebivalcev.

Za ohranjanja biotske raznovrstnosti bomo sredstva ESRR prednostno usmerili v območja Natura 2000, ki bodo določena v Programu upravljanja za območja Natura 2000 za obdobje 2022–2028. Podprli bomo aktivnosti za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatov vrst in habitatnih tipov Natura 2000 območij, ki niso v ugodnem stanju ohranjenosti, zagotovili kakovostne interpretacije na delih narave, ki so urejeni za obiskovanje in izboljšali stanje naravnih vrednost. Izvedba teh ukrepov bo pomembno prispevala tudi k doseganju več ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do 2030 k izvajanju Habitatne direktive 92/43/EEC in Direktive o pticah 2009/147/ES ter k pravno zavezujočim ciljem EU za obnovo narave za obnovitev degradiranih ekosistemov. Vlagali bomo tudi v zeleno infrastrukturo v urbanem okolju, kjer bomo naslovili tako izboljšanje kakovosti in uporabnosti obstoječe zelene infrastrukture kot tudi vzpostavitev nove zelene infrastrukture, in izboljšali sistem seznanjanja in opozarjanja državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka, kjer bomo nadgradili obstoječo državno merilno mrežo na območja, ki z merilnimi mesti še niso pokrita, ter tako omogočili ustrezno načrtovanje politik ter prebivalcem omogočili dostop do podatkov.

Komplementarno tem naložbam bodo sredstva ESPRA namenjena doseganju MSY kot ključnega cilja skupne ribiške politike ter priporočil GFCM za ohranjanje morskih bioloških virov in morskega okolja, posodabljanju ribiškega sektorja z bolj selektivnim ribolovnim orodjem, začasni ukinitvi ribolovnih dejavnosti ter izvajanju drugih obveznosti na področju skupne ribiške politike. Za Slovenijo je doseganje dobrega okoljskega stanja morja in celinskih voda ključnega pomena. Pomemben del ESPRA je ohranjanje morske biotske raznovrstnosti skladno s Strategijo za biotsko raznovrstnost 2030, še zlasti z izboljšanjem upravljanja zavarovanih območij in prispevkov k ustvarjanju novih zavarovanih območij skladno z Akcijskim načrtom Strategije za biotsko raznovrstnost 2030. Vlagali bomo tudi v digitalizacijo nadzora in naložbe za izboljšanje sledljivosti in izvrševanja v ribištvu ter v ukrepe za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu (IUU). ESPRA bo poleg zbiranja podatkov v okviru skupne ribiške politike (ulov gospodarskih vrst in drugi podatki) prispevala tudi k dvigu znanstvenega znanja o morskih virih in okolju za izpopolnitev manjkajočih podatkov^⁸³ za omogočanje učinkovitih upravljavskih odločitev, zlasti k izboljšanju podatkov v okviru deskriptorjev D1, D2, D6 in D10 Direktive 2008/56/ES, kar bo bolje zagotovilo doseganje dobrega okoljskega stanja morja; z aktivnostmi, povezanimi z 11. členom Direktive 2000/60/ES, pa bo ESPRA prispevala k boljšemu okoljskemu stanju celinskih voda, njihovi prehodnosti in izboljšanju njihove biotske raznovrstnosti.. ESPRA bo prispevala tudi k izvajanju ciljev Akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje (naložbe v bolj zeleno in energetsko bolj učinkovito floto , pobiranje morskih odpadkov in odpadlega ribolovnega orodja z reciklažo zbranega ribolovnega orodja, ki vsebuje Polyamid 6). Na področju akvakulture bo ESPRA prispevala k izpolnjevanju ciljev Strategije od vil do vilic, okoljskim storitvam akvakulture, uporabi proizvodnih metod z majhnim vplivom na okolje, preusmeritvi na ekološko ribogojstvo, inovativni uporabi nizkotrofičnih vrst (npr. alg), ohranjanju akvakulture na območjih NATURA 2000, skladne z varstvenimi cilji.. Na področju akvakulture bo ESPRA podpirala trajnostno akvakulturo z izvajanjem Strateških smernic za razvoj akvakulture 2021–2030, ki spodbujajo bolj konkurenčno in trajnostno EU akvakulturo; za izpolnjevanje njenih ciljev pa bo ESPRA prispevala tudi k promociji trajnostne akvakulture (tudi EU akvakulture). Poleg naložb in inovacij v akvakulturi, bodo te možne tudi v sektorju predelave. S pomočjo mreženja, izmenjave znanj in dobrih praks v akvakulturi bomo prispevali k osveščanju o prednostih organiziranosti, tudi v okviru Uredbe EU 1379/2013. Komplementarno naštetim aktivnostim bodo tudi aktivnosti za podporo pomorskemu prostorskemu načrtovanju (v tem okviru tudi raziskave podvodne kulturne dediščine), pomorskemu nadzoru (CISE in prispevek k EUMSS).

Na področju trajnostne urbane mobilnosti bomo sredstva ESRR v skladu s cilji, predvidenimi v Urban Mobility Framework in na podlagi prenovljenih celostnih prometnih strategij mestnih občin namenili za izboljšanje javnega potniškega prometa, infrastrukture za aktivno mobilnost s poudarkom na krepitvi multimodalnih potovanj (prvi in zadnji kilometer) in souporabi vozil. Podpora bo namenjena uvajanju inovativnih tehnoloških rešitev, pa tudi prehodu na čista oz. nizkogljična goriva v prometu in javnem potniškem prometu – e mobilnost. Podprte operacije bodo spodbujale spremembe potovalnih navad ali vsaj izbiro električnih vozil ter tako prispevale k čistejšemu zraku v mestih. Spremembe izbora prometnih načinov na koridorjih v mestih z izboljšano infrastrukturo je mogoče spremljati s kazalniki v okviru celostnih prometnih strategij, ki so skladni s prenovljenimi nacionalnimi smernicami in, kjer je relevantno, s kazalniki, ki so predvideni kot Sustainable Urban Mobility Indicators (SUMI). Vpliv na kakovost zraka pa je posreden. Zaradi potreb po izboljšanju povezanosti posameznih regij in spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je v programu načrtovana tudi izgradnja novih cestnih odsekov t. i. razvojnih osi, ki bodo izboljšale dostopnost do TEN-T omrežja ter regionalnih središč v RS. Ena izmed glavnih strateških usmeritev pri gradnji novih cestnih odsekov je tudi premik k trajnostni naravnanosti cestnega omrežja, k čemur bodo prispevali različni ukrepi:

ustrezno načrtovanje varovanih parkirišč in počivališč ob novozgrajeni cestni infrastrukturi, ki bodo opremljena s polnilno oz. oskrbovalno infrastrukturo za polnjenje vozil z elektriko ali vodikom, skladno s cilji predloga Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta (t.i. AFIR);razvoj avtobusnega medkrajevnega potniškega prometa in integracija različnih vrst javnega potniškega prometa (avtobusni, železniški in mestni), pod okriljem novoustanovljene Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, kot je sprejeto v novem Zakonu o upravljanju javnega potniškega prometa (april 2022);
finančna podpora s sredstvi državnega proračuna in sredstvi EU iz naslova različnih mehanizmov (poleg sredstev EKP za programsko obdobje 2021–2027 tudi sredstva v okviru IPE in NOO) za vzpostavitev polnilne oz. oskrbovalne infrastrukture in zamenjavo voznega parka z brezemisijskimi in nizkoemisijskimi vozili, tako za osebno in poslovno rabo (spodbude Eko sklada), kot tudi za potrebe izvajanje javnega potniškega prometa (spodbude, predvidene v PEKP 2021–2027 v okviru SC 4.1).

S sredstvi ESRR bomo podprli ukrepe za dvig produktivnosti rabe prostora in funkcionalno degradiranih območij, pri čemer bo smiselno ta vlaganja povezati s tistimi na področju OVE. Posebna pozornost bo namenjena tudi razvrednotenim območjem v mestih, kjer bomo kombinirali vlaganja tako na področje infrastrukture kot tudi na področje podpornih ukrepov, ki bodo skupaj prispevali k gospodarski in socialni oživitvi mestnih območij.

V okviru posameznih področjih so odstopanja glede potreb med regijama majhna, zato bodo vlaganja prilagojena obsegu sredstev, ki je na voljo za posamezno kohezijsko xxxxxx.Xx področju posameznih ukrepov, ki so predvideni za izvajanje v okviru cilja politike 2 je predvidena uporaba teritorialnih pristopov.

Cilj politike 3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti

V podporo razvoju vseevropskega prometnega omrežja bomo s sredstvi KS in ESRR na podlagi nacionalnega prometnega modela in Strategije razvoja prometa v Sloveniji do leta 2030 podprli investicije v posodobitev železniške infrastrukture. Načrtovani ukrepi trajnostne prometne politike in posodobitve železniške infrastrukture sicer še ne bodo odpravili neskladja med povpraševanjem in ponudbo na prometnem omrežju, zato bodo potrebna tudi vlaganja v slabše prepustne odseke na cestnem omrežju, s čimer se bo zmanjšalo zastoje in z njimi povezane neugodne posledice. Na slovenskem železniškem omrežju se pospešeno izvaja digitalizacija v smislu nadgradnje s sistemi ETCS/ERTMS, digitalizacijo vodenja prometa, avtomatskimi progovnimi bloki ipd., pa tudi opremljanje lokomotiv in motornih garnitur z ETCS napravami. Trenutno je že v teku uvedba daljinskega vodenja prometa, ki bo vzpostavljena predvidoma do leta 2027 na odseku Zidani Most-Šentilj-d.m. ter na odseku Zidani Most-Ljubljana (do postaje Laze). V prihodnje je predvidena vzpostavitev daljinskega vodenja tudi na odseku d.m.-Dobova-Zidani Most ter na drugih progah javne železniške infrastrukture, prav tako pa tudi izvedba posodobitve centrov vodenja prometa v Mariboru, Postojni in v Ljubljani, kar bo omogočalo daljinsko vodenje na vseh progah javne železniške infrastrukture v Sloveniji.

V podporo razvoju nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti vseevropskega prometnega omrežja bomo s sredstvi KS in ESRR poleg investicij na TEN-T železniškem omrežju naslovili tudi nadgradnjo postaj in odsekov obstoječih regionalnih železniških prog, ki gravitirajo k večjim urbanim območjem. Zaradi precejšnje razgibanosti terena oziroma velikega deleža hribovitega terena, v povezavi z razpršeno poseljenostjo, je po ozemlju Slovenije težje umeščati nove železniške povezave. Zato v veliki večini primerov ustrezna cestna povezava predstavlja edino prometno povezavo posameznega območja z regionalnimi središči. Ozka grla do posameznih industrijskih središč vplivajo tudi na izkoriščanje gospodarskega potenciala posameznih območij ter s tem celotne države. Za izboljšanje povezanosti posameznih regij in s tem spodbujanje skladnega regionalnega razvoja je zelo pomembna izgradnja t. i. razvojnih osi in boljša dostopnost do TEN-T omrežja ter regionalnih središč. Predvidene so tudi novogradnje cestne infrastrukture. Za boljši izkoristek obstoječe infrastrukture bomo razvijali tudi avtobusni medkrajevni potniški promet in integrirali različne vrste javnega potniškega prometa (avtobusni, železniški in mestni).

S spodbujanjem celostnega prometnega načrtovanja na lokalni, regionalni in državni ravni bodo postavljene podlage za razvoj multimodalnega prometa, ki bo podprt z investicijami za prestop med različnimi prometnimi načini, in spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa. Na lokalni ravni se bo nadaljevalo z izboljšavami infrastrukture za aktivno mobilnost v naseljih in javni potniški promet, predvsem z namenom omogočanja varnega prvega in zadnjega kilometra multimodalnih potovanj, pri katerih je hrbtenica javni potniški promet, in za zagotavljanje varnosti otrok na poti v šolo. Predvideno je tudi uvajanje sodobnih tehnologij za upravljanje mobilnosti, ki omogoča zbiranje prometnih informacij v realnem času ter zagotavljan možnost celovitega upravljanja prometa na trajnosten način.

Po številu osebnih vozil na prebivalca je Slovenija res nad povprečjem EU, vendar hkrati že nekaj let zelo raste tudi uporaba kolesa. Ta trend je potrebno izkoristiti, zato bomo še bolj spodbujali uporabo kolesa za potrebe dnevne mobilnosti, ne samo v mestih temveč tudi na podeželju, in sicer z izgradnjo sistema kolesarskih poti v širših mestnih območjih. Pri tem bo prednostna naloga povezava že zgrajenih kolesarskih odsekov v večje logično zaključene celote ter zgraditev lokalnih kolesarskih povezav, ki se povezujejo z državnim kolesarskim omrežjem in zagotavljajo kolesarjem večjo mobilnost.

Na področju posameznih ukrepov, ki so predvideni za izvajanje v okviru cilja politike 3 je predvidena uporaba teritorialnih pristopov.

Cilj politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic

Za doseganje ciljev Akcijskega načrta Evropskega stebra socialnih pravic in nacionalnih ciljev Slovenije 2030 bomo ukrepe usmerili predvsem v zmanjšanje stopnje dolgotrajne brezposelnosti in z namenom podaljševanja delovne aktivnosti. S sredstvi ESS+ bomo ukrepe osredotočali na zagotavljanje vključujočega in odzivnega trga dela, ki se bo sposoben odzivati na vedno bolj pogosta nihanja. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja bodo ciljno usmerjenimi na blaženje vpliva kriz in zmanjševanje strukturnih neskladij, tudi z usmeritvijo na gospodarske sektorje, za katere se predvideva rast oziroma večji padec aktivnosti. Usmerjeni bodo tudi v ustrezno delovanje in povezovanje med institucijami na trgu dela ter modernizacijo njihovih storitev. To zajema predvidevanje potreb po spretnostih, zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja ter kariernih prehodov in mobilnosti na trgu dela. S pomočjo Platforme za napovedovanje kompetenc bo moč razvijati oz. usmerjati izobraževalno politiko, politiko štipendiranja in karierne orientacije v podporo izvajanju CP1. Spodbujali bomo odpravljanje vrzeli na trgu dela s poudarkom dvigu usposobljenosti in veščin iskalcev zaposlitve in zaposlenih (tudi spodbujali podjetnostne veščine/kompetence za posebne ciljne skupine (mladi, ženske), podporo dostopu do zaposlitev predvsem za ciljne skupine starejših, dolgotrajno brezposelnih, nižje izobraženih, invalidov in neaktivnih v njihovem obdobju delovne aktivnosti ter tako zmanjševali dolgotrajno brezposelnost. Ukrepi bodo usmerjeni v ohranitev na trgu dela predvsem tistih skupin, katerih zaposlitev oziroma samozaposlitev je ogrožena ali začasna vključno s tistimi delovnimi mesti, ki so podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji, v zmanjševanje in preprečevanje prekarnosti ter preprečevanje prehoda nazaj v brezposelnost za ciljne skupine, ki se soočajo z atipičnimi oblikami dela. K podaljševanju obdobja delovne aktivnosti, predvsem pri starejših, bodo prispevali ukrepi za dvig kakovosti delovnega okolja in pogojev za delo ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja s poudarkom na prenosu znanja in usposobljenosti med generacijami. V skladu s potrebami se bodo sredstva namenjala v obeh kohezijskih regijah, intenziteta bo v KRVS nekoliko večja.

S pomočjo sredstev ESS+ bomo z namenom nadaljnjega razvoja kakovostnega in učinkovitega sistema izobraževanja in usposabljanja podprli pridobivanje znanj in spretnosti, ključnih za uspeh posameznika v družbi, prilagojenih prihodnosti dela in globalnim spremembam. Izvajali bomo tudi ukrepe za nadarjene na različnih ravneh izobraževanja. Spodbujali bomo uporabo IKT v pedagoškem procesu ter celovito sistemsko podporo (tehnično in didaktično) deležnikom v vzgoji in izobraževanju pri razvijanju učinkovite rabe digitalnih tehnologij ter digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju kot tudi šolajočih. Krepili bomo sodelovanje izobraževalnih ustanov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja z delodajalci oziroma socialnimi partnerji ter s tem povečali kakovost sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo hkrati bolj odziven na potrebe trga dela. Spodbujali bomo izobraževanje odraslih in večjo vključenost v vseživljenjsko učenje za dosego ciljev Akcijskega načrta Evropskega stebra socialnih pravic, pri čemer bomo posebno pozornost namenili različnim ranljivim skupinam (npr. starejši, tudi nad 65 let, nizko izobraženi, manj usposobljeni ipd.). Vlagali bomo v organizacijske spremembe in v izboljšan dostop do vključujočega in kakovostnega izobraževanja. V skladu s potrebami se bodo sredstva namenjala v obeh kohezijskih regijah, intenziteta bo v KRVS nekoliko večja. Sredstva ESRR bomo namenili za izboljšanje infrastrukturnih pogojev na vseh ravneh izobraževanja z namenom nujnega prilagajanja potrebam sodobnega načina izobraževanja, ozelenitvi infrastrukture ter zagotavljanju nujnih prostorov za izvajanje izobraževalnega oz. pedagoškega procesa. Navedene potrebe izhajajo iz opravljenih analiz stanja, ki jasno kažejo na nujnost vlaganj v to področje. Naložbe v izobraževalno infrastrukturo so naložbe v kritično infrastrukturo, ki ima pomemben multiplikacijski učinek, saj prispeva k izboljšanju kakovosti izobraževalnega procesa in krepitvi odpornosti izobraževalnega sistema. V manjšem obsegu bodo sredstva ESRR namenjena zagotavljanju nujne informacijsko-komunikacijske opreme za izvajanje visokošolskega študijskega procesa ter za aktivnosti organizacij na mladinskem področju.

S pomočjo sredstev ESS+ za doseganje ciljev Akcijskega načrta Evropskega stebra socialnih pravic in nacionalnih ciljev Slovenije 2030, z namenom zagotavljanja solidarnih in vzdržnih sistemov socialne zaščite, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, bomo podprli ukrepe za izboljšanje vključevanja v družbo in posledično izboljšanje zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin, zlasti dolgotrajno brezposelnih in tistih s posebnimi potrebami ter invalidov.

Podprli bomo programe socialnega vključevanja in socialne aktivacije z namenom približevanja trgu dela oseb, ki so neaktivni ali dolgotrajno brezposelni,prejemniki denarne socialne pomoči ali osebe s kompleksno socialno problematiko, ki jih ovirajo pri vstopu na trg dela. Sredstva ESS+ bomo namenili tudi nakupu in razvoju didaktičnih pripomočkov in gradiv za vzgojno izobraževalno delo z otroki s posebnimi potrebami in priseljenci.

Podprli bomo ukrepe za razvoj in zagotavljanje socialno varstvenih storitev (vključno s podporo družinam) in storitev v skupnosti. Pri tem bo potrebno poskrbeti za nadaljevanje procesa deinstitucionalizacije ter krepiti storitve, vezane na dolgotrajno oskrbo. Krepitev duševnega zdravja bomo podprli z integrirano obravnavo, varstvom in promocijo, obenem bomo integrirali programe zdravljenja in preprečevanja odvisnosti. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva in zmanjšanje neenakosti v zdravju bomo organizacijsko in vsebinsko nadgradili primarno zdravstveno varstvo z integracijo preventivnih aktivnosti, izboljšali dostopnost do nujne medicinske pomoči in spodbujali zdrav življenjski slog. Zagotovili bomo digitalno pismenost uporabnikov v zdravstvu v najširšem smislu. V skladu s potrebami se bodo sredstva namenjala v obeh kohezijskih regijah, intenziteta bo v KRVS nekoliko večja. Krepili bomo programe za zagotavljanje integriranih obravnav in oskrbe ljudi z demenco ter usposabljali za zvečanje kompetenc za prepoznavo in delo z ljudmi z demenco vse poklicne strukture. S sredstvi ESRR bomo vlagali v rehabilitacijske centre, vzpostavili nacionalni center za obvladovanje demence (ki bo učni center za strokovne delavce), skupnostne centre za oskrbo oseb z demenco in drugimi oblikami upada kognitivnih funkcij in nadaljevali deinstitucionalizacijo zavodov. Podprli bomo tudi zagotovitev bivalnih enot za začasno reševanje stanovanjskih potreb ranljivih ciljnih skupin. V skladu s potrebami se bodo sredstva namenjala v obeh kohezijskih regijah, intenziteta bo v KRVS nekoliko večja.

Ukrepi bodo oblikovani na podlagi rezultatov kartiranja infrastrukturnih in storitvenih potreb na področju zaposlovanja, izobraževanja, stanovanj, zdravstvenega in socialnega varstva, ki upoštevajo teritorialne neenakosti, izobrazbeno in prostorsko segregacijo ter demografske spremembe. Vse naložbe bodo sledile načelom desegregacije in nediskriminacije, s poudarkom na spodbujanju dostopa do glavnih vključujočih storitev v izobraževanju, stanovanjih, zaposlovanju, zdravstvenem in socialnem varstvu.

Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji za obdobje 2021–2027 je namenjen materialno najbolj prikrajšanim skupinam. Z njim bomo zagotavljali hrano in osnovno materialno pomoč ter ciljne skupine vključevali v različne spremljevalne ukrepe, ki bodo namenjeni obravnavanju njihove socialne izključenosti in bodo prispevali k izkoreninjenju revščine. Izvajala se bo tudi psihosocialna podpora, napotovanje v obravnavo k pristojnim službam, informiranje o pravicah iz javnih sredstev, spodbujanje k vključevanju v druge programe socialnega vključevanja in socialne aktivacije, ter informiranje in svetovanje o zdravih življenjskih navadah, ravnanju s hrano in upravljanju proračuna.

Z namenom krepitve vloge kulture in turizma bomo sredstva ESRR v KRVS namenili celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, kar se bo konkretiziralo v projektih, ki bodo vključevali trajnostne naložbe manjšega obsega v obnovo, vzdrževanje in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture, spodbujali kulturni turizem in javno dostopnost (fizično in informacijsko) do kulturne dediščine in destinacij. Projekti na področju kulturne dediščine bodo skladni z usmeritvami Evropskega okvirja ukrepanja na področju kulturne dediščine ter z ICOMOS Evropskimi načeli kakovosti. Podprli bomo vlaganja v javno turistično infrastrukturo v turističnih destinacijah s ciljem dviga ugleda, kakovosti, dostopnosti tudi za osebe z različnimi nezmožnostmi in s tem konkurenčnosti destinacij in njenih deležnikov, višji kakovosti doživetij turistov, dvigu dodane vrednosti v turizmu ter izboljšanju kakovosti bivanja domačega prebivalstva in sprejemljivosti turizma za lokalno okolje in vključenost domačega prebivalstva v koristi od turizma.

Na področju posameznih ukrepov, ki so predvideni za izvajanje v okviru cilja politike 4 je predvidena uporaba teritorialnih pristopov.

Cilj politike 5: Evropa, ki je bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh vrst območij ter lokalnih spodbud

Cilj Slovenije je, da še naprej spodbuja endogene potenciale in tako zmanjšuje razvojne razlike. Tako bo v okviru cilja politike 5 preko teritorialnih pristopov naslovila urbani razvoj, endogeno razvojno politiko in lokalni razvoj. Pobude od spodaj navzgor bodo prilagojene glede na raznovrstne razvojne potrebe in izzive posameznih območij ter različne oblike poselitve, ki jih ni mogoče nasloviti enovito. Uporaba pristopov omogoča uresničevanje široke palete izzivov v različnih okoljih, podporo celovitih in večfunkcionalnih ukrepov, večjo fleksibilnost pri doseganju ciljev in odgovarja dejanskim potrebam posameznih območij.

Sredstva ESRR bomo namenili za izgradnjo vključujoče družbe in nadaljnji celostni družbeno-gospodarski razvoj v mestnih in podeželskih območjih, s posebno pozornostjo na zmanjšanju razlik med socialno - ekonomsko prikrajšanimi osebami in območji. Sama priprava in izvedba ukrepov bo potekala po načelu od spodaj navzgor v skladu s strateškimi cilji in področji ukrepanja, ki izhajajo iz pripravljenih trajnostnih urbanih strategij, regionalnih razvojnih programov ter strategij lokalnega razvoja. Lokalno prebivalstvo je aktivno vključeno v pripravo strategij, v katerih opredelijo specifične razvojne izzive in priložnosti homogenega območja. Razvojne potrebe in izzivi med posameznimi območji se namreč razlikujejo, zato je treba razvojne usmeritve prilagoditi glede na značilnosti in potrebe območij ter različne oblike poselitve. Preko projektov, ki izhajajo iz pripravljenih strategij, najučinkoviteje naslovimo potrebe posameznih območij ter povečamo kakovost in zadovoljstvo z življenjem vseh skupin lokalnega prebivalstva (tudi starejših, mladih, pripadnikov ranljivih skupin). Posebna pozornost pri izvajanju vseh ukrepov v okviru cilja politike 5 bo upoštevanje načel trajnostnega razvoja ter zagotavljanje dostopnosti zgrajene infrastrukture in storitev tudi za osebe z različnimi nezmožnostmi..

Pristop CTN bomo uporabili za podporo projektom urbane prenove in sicer za revitalizacijo, obnovo zgradb v javnem interesu (vključno z objekti kulturne dediščine), ureditev javnih površin ter celovito prenovo objektov za boljšo protipotresno varnost, energetsko učinkovitost in dostopnost za vse.

Projekti CLLD v okviru ESRR bodo prispevali k boljši kvaliteti življenja lokalnega prebivalstva, zagotavljali ustrezno dostopnost storitev tako v urbanih središčih kot na podeželju, izboljšali področje dolgotrajne oskrbe in preventivnih zdravstvenih ukrepov, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, krepitev kompetenc ter skrbi za prikrajšane skupine. Obenem bodo območja lokalnih akcijskih skupin bolj prepoznavna na področju lokalnega podjetništva, pri inovativni uporabi lokalnih virov, (eko)turizmu ter ohranjanju naravne raznolikosti in kulturne dediščine.

CLLD v okviru ESPRA se bo izvajal samostojno na ozemlju celotne RS in naslavljal ohranjanje delovnih mest, razvoj ribiških in akvakulturnih območij, diverzifikacijo in druge pomembne teme v povezavi z gospodarskim, okoljskim in družbenim vidikom. Projekti CLLD bodo omogočili diverzifikacijo območja (tudi v druge sektorje modrega gospodarstva – na obalnem območju), upoštevajoč Strategijo pametne specializacije in misijo Oceani in morja. Pri pripravi strategij lokalnega razvoja (SLR) so lokalne akcijske skupine za ribištvo usmerjene k upoštevanju ciljev in usmeritev Strategije od vil do vilic, Strategije za biotsko raznovrstnost, Strateških smernic za razvoj akvakulture 2021-2030, Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter drugih strateških dokumentov Komisije. SLR bodo pripravljene na podlagi pristopa od spodaj navzgor, v skladu s potrebami izbranega območja, njihov ključni izziv pa bo omogočiti trajnostni razvoj izbranega območja, na obalnem območju tudi na podlagi nastajajočih sektorjev modrega gospodarstva.

Specifični cilj SPP: Evropa za pravični prehod

Končni teritorialni in tematski obseg podpore Sklada za pravični prehod bo definiran po tem, ko bosta ocenjena in potrjena območna načrta za pravični prehod, ki bosta del Programa oziroma njegove dopolnitve. V območnih načrtih bo orisan jasen proces prehoda na nacionalni ravni, vključno s časovnico izvedbe ključnih korakov za doseganje podnebnih in energetskih ciljev do 2030 in za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do 2050. S tem bo Slovenija prispevala k izvajanju obvez, ki izhajajo iz Uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (sprejeta 9. julija 2021), pri čemer bodo učinki na izbranih območjih vidni najkasneje do leta 2030. Območni načrti morajo tudi pokazati, da sta na podlagi ekonomskih in družbenih vplivov izbrani območji najbolj negativno prizadeti zaradi procesa prehoda in nedvoumno obrazložiti pričakovane učinke načrtovanih ukrepov.

Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden najpomembnejših ciljev politike Evropske unije zaradi katerega je na območjih, ki so močno odvisna od fosilnih goriv ter industrije z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov, pričakovati širše negativne socialne in gospodarske učinke. Evropska komisija je za Slovenijo v Poročilu o državi – Slovenija 2020 v Prilogi D pripravila Naložbene smernice za Sklad za pravični prehod v obdobju 2021–2027. V skladu s temi smernicami, ki opredeljujejo dve območji, odvisni od fosilnih goriv, to sta Zasavska in Savinjsko-Šaleška, Slovenija sredstva za pravični prehod namenja tema dvema območjema in jih ne namenja območjem, ki so močno odvisna od industrije z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov. V prilogi D so med ključnimi ukrepi v okviru SPP za Zasavsko regijo opredeljene naložbe v regeneracijo in dekontaminacijo objektov, sanacijo zemljišč in projekte za spremembo namembnosti ter naložbe v krepitev krožnega gospodarstvo, med ključnimi ukrepi v okviru SPP za Savinjsko-Šaleško pa naložbe v uvajanje tehnologije in infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, naložbe v regeneracijo in dekontaminacijo objektov, sanacijo zemljišč in projekte za spremembo namembnosti, naložbe v krepitev krožnega gospodarstva ter izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev.

Do sedaj so bile izvedene nekatere aktivnosti za prestrukturiranje, in sicer priprava Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je za izstop iz premoga določila leto 2033, in priprava akcijskih načrtov za postopno opuščanje premoga v slovenskih premogovnih regijah, v Savinjsko-šaleški in Zasavski regiji. Sočasno z nacionalno strategijo, ki kot leto izstopa iz premoga določa 2033, je bila uspešno zaključena tudi celovita presoja vplivov na okolje. Priprava vseh dokumentov je potekala ob vključevanju relevantnih akterjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni: aktivni sta bili tako delovna skupina Vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje premogovnih regij na ravni državnih sekretarjev in operativna delovna skupina za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. Predstavniki premogovnih regij sodelujejo v okviru Platforme za premogovne regije na ravni EU.

V okviru priprave Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji za obdobje 2021–2027, sta ob upoštevanju Strategije ter obeh akcijskih načrtov, ki predstavljata kakovostne podlage, v pripravi območna načrta za pravični prehod za Savinjsko-Šaleško in Zasavsko regijo. V skladu z zahtevami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, vsebujeta tudi opise vrste predvidenih operacij in njihovega pričakovanega prispevka k lajšanju posledic prehoda.. Za Savinjsko-Šaleško regijo bodo ukrepi usmerjeni k doseganju rezultatov v okviru naslednjih strateških ciljev: zaposlitve in veščine za vse, trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj, regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost, postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko degradiranih območij in pravični energetski prehod SAŠA regije. Za Zasavsko premogovno regijo bodo ukrepi podpirali doseganje rezultatov naslednjih strateških ciljev: raznoliko in odporno lokalno gospodarstvo, visoko motivirani in usposobljeni prebivalci, izboljšanja prometna povezljivost ter razogljičenje regije.

Za sofinanciranje izbranih operacij v okviru tega specifičnega cilja se bodo namenjala sredstva SPP, ki jih Slovenija ne namerava dopolnjevati s sredstvi ESRR in ESS+. Bodo pa ukrepi, financirani iz sredstev ESRR in ESS+, komplementarni oziroma bodo dopolnjevali ukrepanja iz SPP, za kar bodo ustrezne podlage pripravljene že na ravni območnih načrtov oziroma specifičnih teritorialnih strategij, natančneje razdelani pa na izvedbeni ravni.

Sklad za pravični prehod predstavlja prvega od treh stebrov mehanizma za pravični prehod. Sredstva drugih dveh stebrov, Programa za pravični prehod v okviru InvestEU in Instrumenta EIB za posojila v javnem sektorju, predstavljajo komplementarna povratna sredstva za izvedbo naložb, ki doprinašajo k doseganju razvojnih potreb in ciljev do leta 2030, kot izhaja iz potrjenih območnih načrtov za pravični prehod.

2.1 Usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je to ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi

Pri izvajanju Sporazuma o partnerstvu bo v Sloveniji usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi ESRR, ESS+, KS, SPP in ESPRA ter usklajevanje med nacionalnimi programi:

Program EKP 2021–2027 (vir: ESRR, ESS+, KS, SPP),
Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji za obdobje 2021–2027 (vir: ESS+) in
Program za pomorstvo in ribištvo in akvakulturo (vir: ESPRA)

temeljilo na centraliziranem pristopu, ki ga bo zagotavljala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Organ upravljanja Programa EKP 2021–2027, ki se bo financiral iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada za doseganje Cilja za rast in delovna mesta, je SVRK. SVRK je tudi organ upravljanja programov Evropskega teritorialnega sodelovanja.

Upoštevajoč dolžino zunanjih meja in dejstva, da večina slovenskega prebivalstva živi na obmejnem območju, je teritorialno sodelovanje prepoznano kot eden ključnih instrumentov za spodbujanje razvoja obmejnih regij. Evropsko teritorialno sodelovanje bo podpiralo reševanje skupnih izzivov, ki jih bodo identificirali mednarodni programski partnerji. Programi bodo naravnani predvsem na izzive in priložnosti za krepitev konkurenčnosti obmejnih regij in večjih funkcionalnih območij s skupno problematiko predvsem na področjih povezanih s prehodom v inovativno družbo, zeleno, nizkoogljično in v krožno-gospodarstvo usmerjeno družbo ter v bolj učinkovito upravljanje s krepitvijo institucionalnih zmogljivosti (specifični cilj Interreg programov).

Nacionalna koordinatorja EU makroregionalnih strategij sta Ministrstvo za zunanje zadeve in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. S koordinatorji za prednostna področja maekroregionalnih strategij, ki jih pooblasti Vlada RS, bosta zagotavljala, da bodo operacije upoštevale tudi dodano vrednost v okviru EU makroregionalnih povezav.

S sredstvi evropske kohezijske politike in s sredstvi ESPRA bodo podprte makroregionalne pobude:

EUSAIR na področju modre rasti, povezljivosti, trajnostnega turizma in kvalitete okolja (t.i. flagship pobude), kjer si bo Slovenija posebej prizadevala za horizontalno ozelenitev vseh sektorskih pobud v regiji, posebna pozornost je namenjena preventivi na področju okolja in povezovanju na področju raziskav in inovacij. Sredstva ESPRA bodo podpirala predvsem modro rast ter kakovost okolja.
EUSALP na področju upravljanja s tveganji in skupnega ukrepanja v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, plazovi, požari in podobno; uvajanja zelene infrastrukture za večjo odpornost EU za podnebne izzive in tudi večjo prehransko varnost; prometne, energetske in digitalne povezljivosti v Alpah; sektorjev za okrepljeni razvoj Alp, vključno z razvojem inovacijskega ekosistema Alp.
EUSDR na področju obvladovanja visokih (poplave) in nizkih (suše) voda in z njimi povečanimi tveganji v povodju Podonavja.

Organ upravljanja Programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji v obdobju 2021–2027 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). S ciljem zagotoviti kontinuirano izvajanje ukrepov za odpravo materialne prikrajšanosti v naslednjem programskem obdobju, se bodo sredstva za odpravljanje materialne prikrajšanosti v obdobju 2021–2027 načrtovala v ločenem programu. Ohranili bomo obstoječi sistem izvajanja pomoči materialno prikrajšanim, ki ga upravlja MDDSZ, ter tako ohranili poenostavitev izvajanja in manjše upravno breme tako za organe kot tudi za upravičence.

Organ upravljanja Programa za pomorstvo in ribištvo in akvakulturo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je hkrati tudi organ upravljanja za EKSRP. S ciljem kontinuiranega izvajanja sistema upravljanja in nadzora, ki dobro deluje, bo MKGP kot organ upravljanja za ESPRA del nalog prenesel na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, kot posredniški organ.

Organ upravljanja za HOME sklade je Ministrstvo za notranje zadeve, zato so med skladi AMIF, SNV in IUMV vzpostavljeni mehanizmi za zagotavljanje učinkovitega spremljanja (skupni sistem nadzora in upravljanja, medresorske delovne skupine, odbor za spremljanje). Organ upravljanja za HOME sklade ima vzpostavljeno tudi sodelovanja z ostalimi skladi. Usklajevanje bo potekalo na podlagi sodelovanja v medresorskih delovnih skupinah, sestankov, posvetov ter medsebojnega usklajevanja dokumentacije vezane na sklade.

Med skladi ESS+ in ESRR ter skladi na področju notranjih zadev (HOME: AMIF, SNV, IUMV) so prepoznane pomembne sinergije, komplementarnosti in razmejitve na področju integracije, upravljanja migracij, vzpostavitve in posodabljanja infrastrukture vezane na migracije, storitve pri obravnavi oseb ter pri preprečevanju kriminala. Poleg zgoraj navedenega bo posebna pozornost posvečena že fazi načrtovanja z jasno razmejitvijo aktivnosti, ki bodo financirane iz posameznega sklada ter z redno izmenjavo informacij v času izvajanja, da se doseže največji skupni učinek.

Načrtovane aktivnosti v okviru AMIF, povezane z vključevanjem državljanov tretjih držav v družbo, so komplementarne z načrtovanimi aktivnostmi v okviru ESS+. Oba sklada naslavljata vključevanje migrantov na trg dela, pri čemer se bomo v okviru AMIF usmerili na osnovno učenje slovenskega jezika, podporo v začetni fazi socialnega vključevanja (svetovanje, nastanitev, denarna pomoč, itd.) in s tem nudili pomoč pri vstopu na trg dela. ESS+ pa nudi pomoč v naslednji fazi, tako da omogoči vključitev posameznikov v programe Aktivne politike zaposlovanja. Oba sklada posegata na področje pomoči v obliki medkulturnega mediatorja/svetovalca, a vsak pokriva druge naloge; AMIF se usmerja na pomoč osebam z mednarodno zaščito pri urejanju vsega potrebnega za lažjo integracijo v družbo, ESS+ pa na področje dostopa do delodajalcev. Prav tako oba sklada izvajata aktivnosti na področju programov socialnega vključevanja in socialne aktivacije, kjer bo pri pripravi vsebin razpisov s tega področja vzpostavljeno sodelovanje s ciljem, da se ukrepi zastavijo čim bolj komplementarno. Vezano na obravnavo ciljne skupine mladoletnih otrok brez spremstva bosta oba sklada (AMIF in ESS+) izvajala aktivnosti vezane na oskrbo, nastanitev in izobraževanje, a za ločene lokacije. Prepoznano je pomanjkanje ustrezne podpore mladoletnikom brez spremstva ob prehodu v polnoletnost. Poleg tega je zaznati porast primerov oseb s težavami v duševnem zdravju, posebnimi potrebami in žrtev različnih zlorab. Skladno s tem je treba celostno usmerjanje na opolnomočenje in vzpodbujanje oseb k aktivnemu premagovanju težav, travm in soočanju z različnimi osebnimi okoliščinami. AMIF in ESS+ lahko delujeta komplementarno tudi na področju nudenja zdravniške oskrbe migrantom, kjer bodo prav tako vzpostavljene povezave, da se doseže popolna izvedba storitev ter ne prihaja do prekrivanja.

Eden izmed ciljev sklada AMIF je vzpostavitev ali izboljšanje sprejemne infrastrukture za migrante. Pri tem je poleg sredstev AMIF možna tudi uporaba sredstev sklada ESRR, če se bo izkazala potreba, pri tem pa bomo s skupnim načrtovanjem projekta kot celote zagotavljali, da ne bo prihajalo do prekrivanj.

Za izboljšanje infrastrukture vezane na upravljanje meja in financirane iz IUMV obstaja možnost komplementarne uporabe ESRR, še posebej zaradi problematike začasne zunanje meje s Hrvaško, zaradi česar ima Slovenija omejene zmožnosti za vlaganja v infrastrukturo.

Skladi HOME se bodo dopolnjevali na področju informacijskih sistemov, ki zaradi prepletanja vsebin in interoperabilnosti segajo tako na področje upravljanja meja, migracij in notranje varnosti. Skladno s tem je potrebna posebna pozornost pri oblikovanju ustreznega ključa delitve med skladi:

V okviru Evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) se bodo primarno financirali ukrepi za ciljne skupine, ki so vezano na določila Zakona o mednarodni zaščiti upravičene do financiranja. Načrtovane aktivnosti v okviru AMIF so povezane z vključevanjem državljanov tretjih držav (migrantov, osebe z mednarodno zaščito, prosilci za mednarodno zaščito) v družbo.
V okviru instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (IUMV) Slovenija prispeva k omogočanju zakonitega prehajanja meja, preprečevanju in odkrivanju nezakonitega priseljevanja in čezmejnih kaznivih dejanj, učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov ter podpiranju skupne vizumske politike za omogočanje zakonitega potovanja in preprečevanje migracijskih in varnostnih tveganj.
V okviru Sklada za notranjo varnost (SNV) Slovenija prispeva k zagotavljanju enotne uporabe pravnega reda Unije v zvezi z izmenjavo informacij na področju varnosti, vzpostavitvi, prilagoditvi in vzdrževanju za varnost pomembnih informacijskih sistemov in komunikacijskih omrežij Unije, vključno z njihovo interoperabilnostjo, razvoj ustreznih orodij za odpravo ugotovljenih vrzeli ter podpiranju ustreznih nacionalnih ukrepov, ki so relevantni za zagotavljanje izmenjave podatkov.

Koordinacija med skladi bo formalno potekala prek odborov za spremljanje. Slovenija se bo izogibala ustanavljanju novih organov in teles. Večji poudarek bo na vsebini in koordinacijski vlogi organov upravljanja. Ključno bo tesno sodelovanje z ministrstvi in drugimi izvedbenimi institucijami na nižji ravni. V vseh primerih, ko se bodo ukrepi vsebinsko nanašali na področje drugih ministrstev bo pridobljeno ustrezno stališče. Ob tem bo usposobljenost in odzivnost ministrstev igrala osrednjo vlogo, saj ministrstva predstavljajo glavne pobudnike in izvajalce razvojnih prioritet skladno s programskimi dokumenti, obenem pa so nosilci posameznih razvojnih področij skladno s slovensko zakonodajo.

V okviru CP1 bo usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladoma ESRR in ESS+ zagotovljeno z rednim in tesnim sodelovanjem med ministrstvi in vladnimi službami, še posebej SVRK, Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo (SVDP), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), katerih državni sekretarji bodo sestavljali ožjo operativno skupino upravljanja S5. Ta skupina bo med drugim potrjevala akcijske načrte strateških partnerstev, kjer lahko sodelujejo vsi zainteresirani deležniki. Znotraj Vlade RS je za koordinacijo S5 pristojna SVRK. Usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje bo potekalo tudi v okviru Odbora za spremljanje, ki se bo sestajal predvidoma enkrat letno.

V okviru CP2 bo usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi ESRR, KS in ESPRA redno potekalo na ravni vlade in Odbora za spremljanje, ki se bo sestajal predvidoma enkrat letno. Za koordinacijo vsebin na tem področju je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), vključno s področjem prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja ter upravljanja tveganj, spodbujanja dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri, izboljšanja varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zmanjšanja vseh oblik onesnaževanja, medtem ko je za področje nizkoogljične, čiste in pravične energije pristojno Ministrstvo za infrastrukturo (MZI). Za koordinacijo vsebin na področju ESPRA je pristojno MKGP.

Koordinacija prostorskih pristopov za ESRR in KS ter ESPRA bo potekala centralizirano. Na SVRK bo oblikovana posebna nacionalna razvojna koordinacija za ozemeljske pristope: izvajanje celostnega teritorialnega razvoja na področjih: urbanega razvoja (celostne teritorialne naložbe) in endogene regionalne politike v okviru 12 razvojnih regij (NUTS III) (drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica).

V okviru CP3 bo usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladoma ESRR in KS redno potekalo na ravni vlade in Odbora za spremljanje, ki se bo sestajal predvidoma enkrat letno. Za koordinacijo vsebin ne področju mobilnosti je pristojno MZI.

Koordinacija prostorskih pristopov za ESRR in KS bo potekala centralizirano. Na SVRK bo oblikovana posebna nacionalna razvojna koordinacija za ozemeljske pristope: izvajanje celostnega teritorialnega razvoja na področjih: urbanega razvoja (celostne teritorialne naložbe) in endogene regionalne politike v okviru 12 razvojnih regij (NUTS III) (drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica).

V okviru CP4 bo usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi AMIF, ESRR in ESS+ potekalo na ravni vlade in Odbora za spremljanje, ki se bo sestajal predvidoma enkrat letno. Za koordinacijo vsebin na področju trga dela in socialnega varstva je pristojno MDDSZ, za področje izobraževanja MIZŠ, za zdravstveno področje Ministrstvo za zdravje ter za področje migracij in integracije Ministrstvo za notranje zadeve.

Koordinacija prostorskih pristopov za ESRR in ESS+ bo potekala centralizirano. Na SVRK bo oblikovana posebna nacionalna razvojna koordinacija za ozemeljske pristope: izvajanje celostnega teritorialnega razvoja na področjih: urbanega razvoja (celostne teritorialne naložbe) lokalnega razvoja v okviru lokalnih akcijskih skupin (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) in endogene regionalne politike v okviru 12 razvojnih regij (NUTS III) (drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica).

V okviru CP5 bo koordinacija prostorskih pristopov za sklade ESRR in ESPRA potekala centralizirano. Na SVRK bo oblikovana posebna nacionalna razvojna koordinacija za izvajanje celostnega teritorialnega razvoja na področjih: urbanega razvoja (celostne teritorialne naložbe), lokalnega razvoja v okviru lokalnih akcijskih skupin (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) in endogene regionalne politike v okviru 12 razvojnih regij (NUTS III) (drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica). Usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje bo potekalo tudi v okviru odborov za spremljanje, ki se bodo sestajali predvidoma enkrat letno.

Za koordinacijo območnih načrtov za pravični prehod je na SVRK oblikovana posebna koordinacijska skupina, ki jo sestavljajo tako predstavniki nacionalne kot lokalne ravni. Usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje bo potekalo na ravni regionalnega razvojnega sveta, Delovne skupine #NGS2 in Odbora za spremljanje.

2. 2 Dopolnjevanje in sinergije med skladi, zajetimi v sporazumu o partnerstvu, AMIF, SNV in IUMV ter drugimi instrumenti Unije

Koordinacijo dopolnjevanja in sinergij med skladi, zajetimi v Sporazumu o partnerstvu, AMIF, SNV in IUMV ter drugimi instrumenti Unije bo zagotavljal SVRK. Izvedbena določila med drugimi instrumenti Unije in kohezijsko politiko se bodo usklajevala v okviru spremljanja Sporazuma o partnerstvu, dodatno pa je treba, kjer relevantno in že skladno z običajno vladno proceduro vse tovrstne dokumente predhodno uskladiti z drugimi zainteresiranimi vladnimi organi.

Razmejitev in komplementarnost med različnimi viri financiranja bo zagotovljena po vsebini (kjer bo to smiselno oz. možno), na ravni instrumenta (javni razpis), na projektni ravni (kjer gre za večje infrastrukturne projekte) in v časovnem sosledju (najprej NOO, nato sledi EKP), tudi z namenom doseganja ciljev (npr. NEPN). Pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov bo upoštevana Listina EU o temeljnih pravicah.

Po potrditvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) s strani Evropskega sveta, je koordinacijo njegovega izvajanja prevzel nov neodvisen ter organizacijsko in funkcionalno ločen organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad RS za okrevanje in odpornost. Odgovoren bo za vzpostavitev sistema izvajanja in samo izvajanje NOO. Med naloge spada tudi usklajevanje z ostalimi deležniki v okviru izvajanja NOO in Evropsko komisijo, usklajevanje priprave pravnih aktov in strateških dokumentov v zvezi z izvajanjem NOO, spremljanje in ocenjevanje rezultatov izvajanja NOO ter posredovanje podatkov Evropski komisiji, zagotavljanje pravilnega finančnega upravljanja skupaj s sodelujočimi ministrstvi, izvajanje kontrol in kontrolnih ukrepov na ravni ministrstev ali upravičencev ter pripravo in podpis izjave o upravljanju. Odgovoren je za spremljanje, preverjanje in potrjevanje doseganja zastavljenih mejnikov in ciljev. Ob tem bomo vzpostavili sistem za zagotavljanje komplementarnosti, s katerim bomo vzpostavili (so)delovanje obstoječih struktur in institucij, in sicer tako, da bomo razširili članstvo in dopolnili naloge Delovne skupine #NGS2, ustanovljene dne 24. 7. 2020 (sklep Vlade RS št. 54402-6/2020/3). S tem bomo zagotavljali usklajenost porabe sredstev iz vseh relevantnih finančnih virov, predvsem nacionalnih sredstev, skladov ESRR, KS, ESS+ in SPP (ESI), ESPRA in sredstev Skupne kmetijske politike ter drugih instrumentov EU(pri digitalizaciji denimo IPE2 Digital in InvestEU ).

Za namene zagotavljanja komplementarnosti bo ustanovljena delovna skupina, ki:

bo zagotavljala, da bodo sredstva Unije dopolnjevala sredstva iz nacionalnega proračuna (načelo »dodatnih« sredstev);
usmerjala bo upravljanje vseh sredstev Unije z namenom, da bo njihova poraba učinkovita in komplementarna ter da bomo s sredstvi dosegali največje možne sinergijske učinke in učinkovito preprečevali tveganja, povezana z dvojnim financiranjem;
v ta namen bo pripravila posebne smernice, ki bodo ministrstvom in drugim izvajalskim institucijam zagotavljale skladno delo, hkrati s tem pa tudi jasne razmejitve glede porabe sredstev iz različnih virov Unije. V smernicah bodo vključene tudi vsebine, s katerimi bomo zagotovili, da so v primerih, ko se ukrep financira iz različnih virov Unije, pogoji za financiranje izpolnjeni za vsakega od njih;
v vsakem tekočem letu bo za vsako naslednje leto pripravila okvirni pregled načrtovanih ukrepov po posameznih virih Unije in s tem opredelila vsebinski, finančni in časovni okvir izvajanja relevantnih programov.

Članstvo delovne skupine bo dopolnjeno tako, da bodo v njeno delo vključeni predstojniki in strokovnjaki za NOO v okviru Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organov upravljanja vseh skladov in drugih relevantnih/sodelujočih ministrstev ter predstavniki organa s področja zagotavljanja enakih možnosti. Kot zunanji deležniki bodo pri delu lahko sodelovali predstavniki Fiskalnega sveta in predstavniki Umarja.

Poleg tega bomo zagotovili redno in tesno sodelovanje med koordinatorjem NOO in Organom upravljanja za ESI in ESPRA.

Na razmejitev in komplementarnost med različnimi viri financiranja smo še posebej pozorni na področju digitalizacije, zato smo v Priročniku o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost predvideli, da je treba za vsak ukrep iz tega področja pridobiti pisno soglasje za to pristojnega ministrstva. Tak ukrep omogoča, da se ukrepi iz različnih resorjev ne podvajajo in da ima za to pristojni resor pregled nad ukrepi in jih lahko tudi usmerja. Tudi v Navodilih za izvajanje kohezijske politike bo previden tovrstni ukrep, da bo zagotovljena ustrezna konsistentnost. Poleg tega pa bo to tudi del pregleda, ki ga bo upravljala za to ustanovljena delovna skupina. V Priročniku MF o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost (april 2022) je tudi predvideno, da resorji za ukrepe oz. razpise, ki prispevajo k izvajanju S5 zaprosijo SVRK za mnenje o skladnosti s S5.

Cilj politike 1

V okviru CP1 se bosta na področju podjetništva dopolnjevala ESRR in EKSRP:

Podpora EKSRP bo na področju podjetništva, MSP, start-upov in turizma namenjena kmetijam oz. nosilcem dopolnilnih dejavnosti na ozemlju celotne Slovenije, medtem ko bo pri podpori investicijske politike MSP s povratnimi sredstvi iz ESRR v okviru CP1 kmetijska dejavnost izločena.
Na področju industrijske tranzicije in podjetništva bodo iz EKSRP enotno podprte naložbe velikih podjetij v predelavo kmetijskih proizvodov, katere rezultat predelave je nekmetijski proizvod. V okviru podpor ESRR za področje podjetništva velika podjetja ne bodo vključena.
Na področju digitalizacije bo ESRR podprl razvoj digitalizacije prostora in okolja z gradniki umetne inteligence, prehod v večdimenzionalni virtualni svet na podlagi državnih podatkov ter spodbudil razvoj inovativnih digitalnih rešitev na podlagi celotne državne prostorske in okoljske digitalne podatkovne infrastrukture. Komplementarnost s področjem kmetijstva se kaže v sistemu pridobivanja vhodnih podatkovnih virov, kjer bodo digitalni podatki državne prostorske infrastrukture ključni za spremljanje sprememb stanja v prostoru tudi na območjih kmetijskih zemljišč in izvajanja kmetijske politike. Komplementarnost omogoča razvoj digitalnega dvojčka, ki bo s povezovanjem obstoječih podatkov omogočal primerno hitrost vizualizacije, modeliranja in interaktivnosti ter lažje odločanje in ukrepanje ob ekstremnih vremenskih dogodkih.

Na področju RRI se bodo ukrepi ESRR dopolnjevali z ukrepi NOO⁸⁴:

Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (znanstveno raziskovalni-inovacijski programi: TRL 3-6) ter podjetniški RRI projekti: TRL 6-8), skladno s Strategijo pametne specializacije. Z ukrepi bo zagotavljana stabilnost in večja predvidljivost RR instrumentov.
Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte. Podpora bo namenjena podjetjem in konzorcijem podjetij in raziskovalnih organizacij, ki bodo izvajali prebojne in inovativne projekte, usmerjene v zeleni prehod (usmerjenost v zelene raziskave, razvoj in inovacije v okviru izbrane kode intervencije za krožno gospodarstvo). Z ukrepi predvidenimi v okviru CP1 (SC 1.1) bodo podprta vsa prednostna področja Strategije pametne specializacije, vključno s krožnim gospodarstvom.
Sofinanciranje projektov spodbujanja mednarodne mobilnosti in reintegracije raziskovalcev.
Ustanovitve nove raziskovalne organizacije in financiranje raziskovalne infrastrukture - vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano (investicija se v celoti izvede s sredstvi NOO).

Na področju dviga produktivnosti gospodarstva se bodo ukrepi ESRR dopolnjevali z ukrepi NOO⁸⁵:

Podpora investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva ter za ohranjanje delovnih mest. Podpora investicijam podjetij v osnovna sredstva za podporo rasti produktivnosti, ki je skladno z Zakonom o spodbujanju investicij osredotočena na globalne verige vrednosti, skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa na problemska območja (večje investicije, medtem ko se preko CP1 spodbuja investicije MSP, ki so manjšega obsega). Ukrep NOO v obliki subvencij za spodbujanje investicij se bo dopolnjeval s CP1, ki bo spodbujal MSP prek finančnih instrumentov (garancije s subvencijo obrestne mere, lastniško financiranje). V zvezi s podporo investicijam za dvig produktivnosti je predviden ukrep v okviru NOO, medtem ko v CP1 spodbude s subvencijami za investicije niso predvidene (razmejitev VFO in NOO).
Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture kot komplementaren ukrep krepitvi trajnostnih verig vrednosti specifičnih sektorjev. Ukrep zajema izgradnjo in ureditev poslovnih con v lasti občin, ki so namenjene MSP, ter vzpostavitev osnove za učinkovito upravljanje (financiranje študije, vzpostavitve IT platforme ter pilotnega projekta upravljanja poslovnih con). Na podlagi rezultatov pilotnega projekta oz. oblikovanja in testiranja modelov upravljanja ter izvedbe IT rešitev bo mogoče vzpostaviti oz. izboljšati upravljanje poslovnih con na ozemlju RS, kar bo imelo sinergijske učinke in bo vplivalo na doseganje ciljev optimalnega privabljanja investitorjev in racionalnejše načrtovanje novih poslovnih con oz. ekonomsko-poslovne infrastrukture. Dopolnjevanje z ukrepi spodbujanja investicij podjetij v okviru CP1 (SC 1.2) bo zato lahko izboljšalo sodelovanje, simbiozo podjetij in imelo sinergijske učinke med podjetji v poslovnih conah (kot na primer: podjetje je lahko dobavitelj drugim podjetjem v poslovni coni, idr.) in dosegali specializacijo poslovnih con za specifične dejavnosti, s čimer se bodo dosegali cilji izboljšanja produktivnosti gospodarstva in skladnega regionalnega razvoja. Urejanje okolij v ekonomsko poslovnih conah v okviru VFO bo vsebinsko dopolnjevalo ukrepe inovativnih ekosistemov EPI, ki se financirajo iz NOO. Predviden mehanizem izvajanja - dogovor za razvoj regij - bo omogočal, za razliko od javnega razpisa v okviru NOO, dodaten čas za strateško načrtovanje in izvedbo regijsko in nacionalno pomembnih projektov urejanja okolij ekonomsko poslovne infrastrukture.

Na področju spodbujanja digitalne preobrazbe MSP, družbe, države (javne uprave) in lokalnih skupnosti ter digitalne povezljivosti se bodo ukrepi ESRR dopolnjevali z ukrepi NOO⁸⁶:

Ukrepi za modernizacijo digitalnega okolja javne uprave ter krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev.
Digitalizacija različnih področij javnega sektorja⁸⁷ (notranja varnost; izobraževanje, znanost in šport; prostor in okolje, narava, vode, nepremičnine; kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo; kultura; pravosodje).
Izgradnja gigabitne infrastrukture za 8.500 gospodinjstev⁸⁸.
Podpora digitalni transformaciji predvsem večjih podjetij, v podporo gospodarstvu. Ukrepi CP1 so usmerjeni izključno v projekte MSP – tako na področju spodbujanja podpornega okolja kot tudi neposrednih spodbud (subvencij) za digitalizacijo in digitalno transformacijo; predvideni so finančni instrumenti za digitalno transformacijo MSP. Ukrep NOO (hibridni oblak) dopolnjuje podporo storitev podpornega okolja prek CP1.

Na področju IKT infrastrukture, bomo ESRR vlagali komplementarno s tistimi iz NOO. Podprta bo gradnja visokozmogljive širokopasovne infrastrukture do gospodinjstev na geografsko zahtevnih področjih. Iz sredstev InvestEU bodo podprte zasebne naložbe na področjih, kjer so operaterji izrazili tržni interes. Iz sredstev IPE2 Digital bo podprto financiranje 5G koridorjev za zagotovitev čezmejne povezljivosti.

Sinergije so predvidene med sredstvi kohezijske politike EU, AMIF, SNV in IUMV in programom Obzorje Evropa:

Združevanje sredstev programa Obzorje Evropa in skladov EU (npr. Teaming, kjer se podpišeta dva sporazuma, ki skupaj pokrijeta 100 % upravičenih stroškov, nacionalno financiranje je usmerjeno v financiranje potrebne raziskovalne infrastrukture).
Financiranje nacionalne udeležbe v partnerstvih; v prihajajočem okvirnem programu Obzorje Evropa bo pomemben del raziskovalnih aktivnosti usmerjen v t. i. partnerstva.
Financiranje projektov, ki pridobijo t.i. pečat odličnosti. Gre za projekte, ki so ocenjeni kot odlični v evalvacijskih postopkih na EU ravni, vendar zaradi omejitev v proračunu niso sofinancirani (predvsem za programe EIC, MSCA in ERC).
Misije Obzorja Evropa bodo naslovljene skozi kombinacijo politik, ki bodo podprle domene S5, ki spadajo v posamezne Misije, zlasti v okviru CP1 in skozi dopolnilno financiranje iz drugih CP, vključno s SPP in NOO.

Sinergije so predvidene med sredstvi kohezijske politike EU, AMIF, SNV in IUMV in Programom Digitalna Evropa:

Združevanje sredstev Program Digitalna Evropa in skladov EU (npr. EDIH kjer se podpišeta dva sporazuma, ki skupaj pokrijeta določen % upravičenih stroškov, program določa kaj se krije iz nacionalnih sredstev, različno po področjih tehnologij).
Financiranje nacionalne udeležbe v partnerstvih oziroma konzorcijih; v programu Program Digitalna Evropa bodo določene aktivnosti usmerjene v t. i. partnerstva oziroma konzorcije, predvsem mednarodne.
Financiranje projektov, ki pridobijo t.i. pečat odličnosti. Gre za projekte, ki so ocenjeni kot odlični v postopkih ocenjevanja na EU ravni, vendar zaradi omejitev v proračunu programa niso sofinancirani (npr. EDIH).
Sofinanciranje evropskih digitalnih infrastrukturnih konzorcijev (EDIC), ki predstavlja nov instrument za izvajanje večdržavnih projektov, ki bodo sofinancirani preko evropskih programov (Program Digitalna Evropa, CEF II Digital, Obzorje Evropa, Invest EU ) skupaj z NOO in sredstvi kohezijskih skladov

Na področju spodbujanja digitalizacije se tudi SNV in IUMV dopolnjujeta z ukrepi NOO. Zaznane so pomembne razmejitve, komplementarnosti in sinergije med IUMV, SNV in NOO na področju naložb v digitalizacijo, ki so usmerjene predvsem v prenovo informacijskih sistemov in nakup opreme, kar je izrednega pomena, saj predstavlja osnovo za optimalno delovanje Policije. Poleg tega pa predstavlja osnovo za ostale naložbe v digitalizacijo, ki bodo financirane iz SNV in IUMV (interoperabilnost, veliki sistemi, PNR, ETIAS, itd). Glede na to bo vzpostavljeno enotno načrtovanje in spremljanje, da ne bo prihajalo do prekrivanj.

Cilj politike 2

V okviru CP 2 se bodo sredstva ESRR in ESPRA dopolnjevala s sredstvi EKSRP na področjih:

Enovit Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023−2027 bo za celotno ozemlje Slovenije vključeval zaveze iz evropske okoljske zakonodaje^⁸⁹ in NEPN. Vsebinske usmeritve in podlago predstavlja Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«^⁹⁰. Tudi s sredstvi EKSRP bo podprt razvoj ogljično nevtralnega in krožnega gospodarstva. To bo prispevalo k uresničevanju CP1, CP2 in CP4.
V okviru spodbujanja krožnega gospodarstva bodo iz EKSRP podprte nekmetijske dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter naložbe na kmetijskih gospodarstvih in živilskih obratih, ki se nanašajo na krožno in bio gospodarstvo. Iz EKSRP bodo tako podprte naložbe na kmetijah oziroma kmetijskih gospodarstvih in živilskih obratih, ki se nanašajo na ponovno uporaba stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, naložbe v zmanjšanje porabe vode in ponovno uporabo odpadne vode zmanjšanju odpadkov, naložbe v povezavi z recikliranjem oziroma kompostiranjem, naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije za potrebe kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva, uvajanjem biorazgradljive embalaže in embalaže iz recikliranih materialov, naložbe v večjo snovno učinkovitost proizvodnih procesov.
Sredstva EKSRP bodo namenjena tudi za ohranjanje in izboljšanje stanja biodiverzitete, trajnostno rabo energije ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu in gozdarstvu.

Sredstva kohezijske politike za ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti se bodo dopolnjevala z viri iz programa LIFE+, s katerimi bodo podprti strateški projekti za naravo. Organi upravljanja si bodo prizadevali ustvariti priložnosti za izkoriščanje morebitnih komplementarnosti in sinergij s tem programom. To bi lahko vključevalo podporo strateškim projektom za naravo oz. strateškim integriranim projektom in ohranjanju rezultatov in učinkov projektov, nagrajenih s pečatom odličnosti v okviru programa LIFE. Doseganje ciljev ohranjanja in obnove biotske raznovrstnosti bomo med drugim omogočili s skladi EKSRP, ESPRA (zlasti na cilju 1.3, 1.6 ter 4. prednostni nalogi Unije), čezmejnimi programi ter programi INTERREG. Vsi ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnost na morju in v obalnem pasu, se financirajo iz ESPRA in niso upravičeni za financiranje v okviru EKP 2021-2027. Vsi ukrepi ohranjanja in izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti, ki se izvajajo v celinskem delu države, se financirajo v okviru EKP 2021-2027 in niso upravičeni za financiranje iz ESPRA. Dodatno prioritete za financiranje z navedbo vira za njihovo financiranje (ESPRA ali EKP) določi vladni Program upravljanja območij Natura 2000.

Z ESPRA bomo prispevali k večji učinkovitosti in prepoznavnosti pomorskega nadzora tudi v mednarodnih razsežnostih. Izbrane aktivnosti bodo prispevale k aktivnostim A.1.7, A.2.9 ter B.2.7 Akcijskega načrta Strategije pomorske varnosti EU (EUMSS) v povezavi s ciljem medsektorskega pristopa in upravljanja s tveganji EUMSS. Izbrane aktivnosti pomorskega nadzora, skupaj z aktivnostmi v okviru nadzora in izvrševanja prve prednostne naloge Unije, bodo sinergične naložbam, predvidenim v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja, natančneje v okviru točke a) 2. odstavka 3. člena Uredbe EU 2021/1148.

Sredstva za ukrepe kohezijske politike se bodo dopolnjevala s sredstvi NOO:

Na področju učinkovite rabe energije je s sredstvi NOO predvidena aktivacija dodatnega potenciala za energetsko prenovo javnih stavb, ki pred energetsko prenovo potrebujejo tudi druge elemente trajnostne prenove oziroma so po svoji namembnosti specifične in jih uvrščamo med posebne vrste stavb.
Investicije v okviru NOO na področju OVE so namenjene spodbujanju prenove obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja in proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije iz hidro- in geotermalne energije, ki se po potrebi nadgradi s postavitvami sončnih elektrarn na prostih površinah javnih stavb. Na področju krožnega gospodarstva se ključni ukrep v okviru NOO nanaša na izvajanje nekaterih programov Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo (CSP – KG v horizontalnem sodelovanju s ključnimi ministrstvi in partnerji Climate KIC, EIT Raw materials, JRC). Preostali programi bodo podprti s sredstvi skladov ESI pa tudi s sredstvi sklada ESKRP in Sklada za podnebne spremembe. Sredstva slednjega bodo namenjena tudi za orkestriranje same izvedbe in vzpostavitev sistema sprotnega spremljanja, vrednotenja in učenja, na podlagi katerega bomo sprotno prilagajali tudi (vsebino) izvajanja programov. S sredstvi NOO bodo podprta vlaganja v izgradnjo podpornega okolja za prehod podjetij in verig vrednosti v smeri nizkoogljičnih in krožnih praks, podpora bo namenjena tudi identifikaciji in razvoju rešitev, ki bodo podjetjem pomagala pri transformaciji njihovega delovanja. Sredstva skladov ESI bodo namenjena za vlaganja v spremembo poslovnih modelov, ki podpirajo prehod različnih gospodarskih subjektov v krožno gospodarstvo in izboljšanje emisijske produktivnosti.
S sredstvi NOO je načrtovana podpora dvigu kapacitet za industrijsko predelavo lesa.
Za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda je med sredstvi NOO in sredstvi skladov ESI jasna razmejitev. Sredstva NOO za odvajanje in čiščenje odpadne vode za aglomeracije pod 2.000 PE bodo prednostno namenjena za investicije na območjih Natura 2000 ali vodovarstvenih območjih. Na področju oskrbe s pitno vodo bodo sredstva NOO namenjena za sisteme manjše od 10.000 prebivalcev.
S sredstvi NOO bodo podprti ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe in obvladovanje podnebno pogojenih nesreč. V NOO so na tem področju predvidene štiri reforme in pet investicij, in sicer v vseh fazah obvladovanja podnebno pogojenih nesreč: preventivo delovanje, pripravljenost, odziv in obnova oziroma okrevanje. Skladno z razdelilnikom virov financiranja investicij v sklopu reforme NOO je predvideno, da se s sredstvi KS 2021–2027 nadaljuje nadgradnja pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč s posebnim poudarkom na zagotavljanju infrastrukturnih in drugih zmogljivosti ter programov za usposabljanje za odziv na žled in ujme. . Z namenom krepitve dolgoročne odpornosti slovenskih gozdov na podnebne spremembe in zagotavljanja zadostnih količin lesa za nadaljnjo izgradnjo verige vrednosti gozd–les bo s sredstvi NOO podprto oblikovanje centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, kar bo posredno prispevalo k ohranjanju biotske raznovrstnosti (od genetske pestrosti dalje kot osnove za ohranjanje prilagodljivosti na podnebne spremembe). Ukrepi za obvarovanje gozdnih ekosistemov pa bodo podprti s sredstvi skladov ESI in Skupne kmetijske politike 2023–2027.

Cilj politike 3

V okviru CP3 se bodo sredstva ESRR in KS dopolnjevala z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE/ CEF – Connecting Europe Facility), programom financiranja, ki podpira razvoj prometne, energetske in digitalne infrastrukture znotraj vseevropskih omrežij. Glavne usmeritve v okviru instrumenta IPE bodo razvoj infrastrukturnih omrežij, pomoč pri odpravi tržnih nepopolnosti in spodbujanje nadaljnjih naložb javnega in zasebnega sektorja. Nepovratna finančna sredstva iz Kohezijskega sklada in Instrumenta za povezovanje Evrope za prometni sektor sta osredotočena na razvoj Vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), tako jedrnega kot celovitega omrežja. Tudi v obdobju 2021–2027 bodo za ta namen identificirani ustrezni projekti na slovenskem TEN-T omrežju, ki bodo lahko kandidirali na enega teh evropskih virov. Instrument za povezovanje Evrope bo podpiral razvoj infrastrukture in razvoj horizontalnih ukrepov, npr. alternativna goriva, digitalizacijo upravljanja prometa, telematske aplikacije ipd., zato bo ministrstvo pristojno za promet nadaljevalo informiranje potencialnih slovenskih upravičencev o razpisih Evropske komisije v okviru programa IPE.

Ukrepi se bodo dopolnjevali tudi z ukrepi načrtovanimi v NOO:

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu (mreža električnih polnilnic).
Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture: nadgradnja železniških postaj Domžale, Grosuplje in Ljubljana, glavne železniške proge št. 20 Ljubljana-Jesenice-d.m in opremljanje lokomotiv in motornih garnitur z ETSC napravami, celovita prenova železniške proge Ljubljana - Brezovica – Borovnica.
Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture (opremljanje lokomotiv in motornih garnitur z ETSC napravami + DARS in MZI za področje cest).

Cilj politike 4

V okviru CP4 se bodo sredstva ESS+ in ESRR dopolnjevala s programom Erasmus+, v okviru katerega bodo podprti ukrepi za večjo mobilnost in večjo relevantnost, privlačnost in vključujočo naravo programa.

V obdobju 2021–2027 bo za povečanje sinergij in preprečitev prekrivanja med instrumenti financiranja EaSI združen v sklad ESS+, in sicer v drugi sklop, ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, zajema ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in socialnih inovacij (EaSI) in temelji na členu 175(3) PDEU. Sklop EaSI bo osredotočen na projekte z inovativno razsežnostjo in jasno dodano vrednostjo EU, pri katerih bo za dosego kritične mase in zmanjšanje upravnega bremena ukrepanje EU učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Prepoznana so naslednja dopolnjevanja in sinergije: (1) med AMIF, SNV in IUMV na področju zunanje razsežnosti EU migracijske in varnostne politike z zunanjimi instrumenti, kot sta Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in Instrument za predpristopno pomoč (IPA), (2) med AMIF in Erasmus+, (3) med SNV in Programom Digitalna Evropa, (4) med SNV in programi Obzorje Evropa, XXXX XXXXXXX XX, PERICLES IV, nepovratnimi sredstvi EGP in Norveške, NOO, Programom Evropa za državljane (CERV) in Programom za pravosodje (JUST) ter (5) med IUMV in instrumentom za nadzor carinske opreme (CCEI).

Mehanizmi za zagotavljanje komplementarnosti in sinergij bodo potekali predvsem preko izmenjave informacij v okviru medresorskih delovnih skupin, odborov, odbora za spremljanje ter drugih sestankov.

Ukrepi na področju izobraževanja in trga dela se bodo dopolnjevali z ukrepi načrtovanimi v NOO:

Prenova kurikulov in učnih načrtov, predvsem za zeleni in digitalni prehod. V okviru skladov ESI se bo podprlo navedene ukrepe NOO na način izvajanja razvojnih projektov, ki bodo vzgojno-izobraževalnim institucijam omogočili uvajanje prenovljenih kurikularnih dokumentov ter podporo pri nadaljnjem razvoju didaktike, načina poučevanja ter ostalih elementih pedagoškega procesa.
Izvedba pilotnih projektov v podporo prenovam izobraževalnih programov. Z ukrepi NOO na področju visokega šolstva je predvidena posodobitev kurikulov visokošolskih strokovnih študijskih programov z umestitvijo vsebin za digitalni in zeleni prehod, medtem ko bomo v okviru EKP 2021–2027 naslavljali predvsem področja celovitega podpornega okolja za študente z namenom zaključevanja študija v roku, povezovanja z okoljem (gospodarskim in negospodarskim) preko izvajanja praktičnega usposabljanja in različnih drugih oblik povezovanja ter izboljšanja usposobljenosti visokošolskih učiteljev, predvsem z uporabo IKT.
Ukrepi za zmanjšanje neskladij med kompetencami šolajočih in potrebami na trgu dela. V okviru NOO bomo prenovili 41 izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višješolskih študijskih programov. S sredstvi EKP 2021–2027 pa bomo nadaljevali s prenovo srednješolskih izobraževalnih in višješolskih študijskih programov, ki ne bodo predmet NOO, in podprli implementacijo prenovljenih programov, tako iz NOO kot EKP 2021–2027. EKP in NOO bosta namenjena spodbudam delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja oz. praktičnega izobraževanja dijakov in študentov, pri čemer bosta naslavljala različne programe.
V okviru NOO bo večji poudarek na kompetencah, potrebnih za digitalni in zeleni prehod, medtem ko bomo v okviru ESI skladov sredstva vlagali v krepitev vseh ostalih ključnih kompetenc šolajočih in krepitev kompetenc nadarjenih. Velik poudarek bo tudi na financiranju ukrepov na področju vseživljenjskega učenja, saj so v NOO za to področje predvideni zgolj ukrepi na področju finančne pismenosti.
V okviru NOO bomo preko posodobitve učnih načrtov pedagoških študijskih programov v okviru začetnega izobraževanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter preko nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja dvigovali zlasti digitalne kompetence, kompetence za trajnostni razvoj in finančno pismenost, v okviru ESI skladov pa bomo razvijali vse druge kompetence že zaposlenih, izvajali ukrepe za dvig privlačnosti in ugleda učiteljskega poklica vključno s krepitvijo usposobljenosti in kariernega razvoja strokovnih delavcev in vodstvenega kadra v vzgoji in izobraževanju. Komplementarno bomo iz nacionalnih sredstev financirali štipendiranje pedagoških študijev iz področja naravoslovja in tehnike.
Ozelenitev izobraževalne infrastrukture bo predmet podpore v EKP in NOO, saj so potrebe na tem področju izredno velike, mehanizma pa bosta naslavljala različne infrastrukturne projekte.
Vlaganja v prožnejše načine organizacije dela in prilagajanje delovnih mest invalidom.
Ukrepi za delodajalce, ki bodo spodbujali hitrejši vstop mladih na trg dela.
Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, predvsem nizko izobraženih in starejših delavcev.

Ukrepi na področju zdravstva in socialne varnosti se bodo dopolnjevali z načrtovanimi v NOO:

Vlaganja v infekcijski kliniki (Ljubljana Maribor).
Vlaganja v infrastrukturo in opremo oddelkov za psihogeriatrično obravnavo v okviru psihiatričnih bolnišnic.
Ukrepi za dvig kompetenc zaposlenih v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskrbe.
Naložbe za zagotavljanje celostne obravnave oseb, ki potrebujejo večji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve (negovalni in oskrbni domovi ter mreža rehabilitacijskih centrov za upravičence do dolgotrajne oskrbe).
S sredstvi NOO bosta na državni ravni vzpostavljena sistem za enotno oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in enotna vstopna točka, z naložbo bodo podprti tudi ukrepi za prenos, integracijo in preglednost informacij s področij zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Podprto bo tudi izboljševanje varnosti bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih, vključno z osebami v institucionalnem varstvu. Komplementarno s tem bodo s sredstvi ESI skladov zagotovljene kakovostne in varne storitve v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi ter podpora prehodu iz institucionalizirane oskrbe v oskrbo na domu.

Ukrepi za krepitev vloge turizma in kulture se bodo dopolnjevali z ukrepom razvojne komponente Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino v NOO:

investicija C: »Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah«. S sredstvi ESRR bo ukrep nadgrajen z namenom zapolnitve strukturne vrzeli slovenskega turizma, ki se kaže v nizki urejenosti javne turistične infrastrukture.
investicija D: »Trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem«. Sredstva ESRR bodo komplementarno z NOO namenjena za investicije manjše vrednosti (do 1 milijona EUR brez DDV) v obnovo in revitalizacijo kulturnih spomenikov in spodbujanje kulturno turističnih produktov, prilagojenih novim generacijam in medijem.

Cilj politike 5

V okviru CP 5 se bodo sredstva ESRR in ESPRA dopolnjevala s sredstvi EKSRP:

Področje spodbujanja lokalnega razvoja podeželja (CLLD) bo v okviru EKSRP podprto skozi pristop LEADER, pri katerem bodo upravičena vsa naselja manjša od 10.000 prebivalcev. V okviru LEADER bo podprto zmanjševanje strukturnih težav (kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, staranje prebivalstva), ustvarjanje delovnih mest, osnovne storitve, socialna vključenost, okoljske vsebine in druge prepoznane potrebe na podeželju. Tudi izvajanje razvoja območij po konceptu Pametnih vasi in obnova kulturne dediščine na podeželju se bo komplementarno podpirala tako iz EKSRP kot iz ESRR na območju celotne Slovenije.
CLLD se bo v okviru ESRR in EKSRP izvajal kot skupen pristop, CLLD v okviru ESPRA pa se bo izvajal samostojno. Sinergije med EKSRP in ESPRA bodo na cilju c) ESPRA (Krepitev vitalnosti skupnosti z večanjem družbene vključenosti, privabljanjem žensk in mladih ter ohranjanjem in ustvarjanjem novih delovnih mest na področju ribištva in akvakulture) in potrebah Strateškega načrta za kmetijstvo (P27, P28), in sicer predvsem v zagotavljanju osnovnih storitev na izbranem območju, ustvarjanju delovnih mest, dvigu kakovosti življenja, spodbujanju zaposlovanja in podjetništva na podeželju. Sinergije med ESRR, EKSRP in ESPRA bodo tudi v projektih sodelovanja. Projekti, izbrani v okviru CLLD, pa bodo zagotovo tudi komplementarni drugim nacionalnim projektom (npr. projektom Slovenske turistične organizacije). Če bodo LAS izbrane na območjih, ki jih pokriva Sklad za pravični prehod, bodo izbrani projekti komplementarni.

Ustanovljena je bila Medresorska delovna skupina, v kateri so predstavniki organov upravljanja in posredniških organov vseh skladov, ki izvajajo CLLD. Cilj je kar najbolj poenotiti in poenostaviti vsebine, ki so skupne vsem skladom, da se izvajanje ukrepa čim bolj olajša deležnikom na terenu.

Specifični cilj SPP

Sredstva SPP se bodo dopolnjevala s sredstvi kohezijske politike in NOO pri ukrepih za podporo gospodarstvu (naložbe v dvig produktivnosti obstoječih podjetij in ustanavljanje novih, kar bo podprto z naložbami v RRI ter digitalizacijo) in za podporo razvoju človeških virov. Posebna pozornost bo namenjena spodbujanju prehoda na čisto in cenovno dostopno energijo (nove tehnologije, naložbe v OVE, sanacija in nadgradnja daljinskega ogrevanja) ter sanaciji, preurejanju degradiranih površin in vzpostavitvi pogojev za spremenjeno rabo teh površin.

Prav tako se bodo sredstva SPP dopolnjevala s podporo v okviru drugih stebrov mehanizma za pravični prehod, za kar se bodo območnih načrtih za pravični prehod določili sektorji in tematska področja, ki bodo predvidoma podprti v okviru teh stebrov.

Invest EU

Ob upoštevanju izbora izvajalca storitve se pričakuje, da bodo ocene vrzeli trga in naslavljanje vrzeli s finančnimi instrumenti podrobno predstavljene najkasneje konec 2. četrtletja 2022. Šele tedaj bo mogoča naslovitev posameznih vrzeli na različnih naložbenih področjih in oblikovanje naložbene strategije izvajanja finančnih instrumentov, ki bodo najučinkoviteje naslavljali ugotovljene vrzeli. Med drugim, naj bi predhodna ocena naslavljala tudi možnost učinkovite uporabe kombinacije finančnih instrumentov z drugimi oblikami podpore kohezije v naslovljenih ciljnih politikah/sektorjih programa za boljše učinke in sprejemljivost finančnih instrumentov s strani zasebnih so-investitorjev kot tudi s strani končnih prejemnikov. V okviru predhodne ocene bo naslovljena tudi primerjava in swot analiza uporabe finančnih instrumentov v okviru Invest EU glede na različna področja in cilje, ki jih naslavlja kohezijska politika v naslednjem obdobju. V tem trenutku v Sloveniji torej še ni podlag, ki bi dajale usmeritev za del sredstev ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA v jamstvu EU v okviru sklada InvestEU. Skladno s pravnimi podlagami razumemo, da če se naknadno pokaže relevantno usmeriti del sredstev ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA, to lahko storimo tudi naknadno.

3. Prispevek k proračunskemu jamstvu v okviru InvestEU z obrazložitvijo

V okviru predhodne ocene potreb trga vrzeli financiranja na trgu za izvajanje finančnih instrumentov v programskem obdobju 2021–2027 v Sloveniji bo naslovljena tudi primerjava in swot analiza uporabe finančnih instrumentov v okviru Invest EU glede na različna področja in cilje, ki jih naslavlja kohezijska politika v naslednjem obdobju. V tem trenutku v Sloveniji še ni podlag za prispevek proračunskemu jamstvu v okviru InvestEU iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA. Skladno s pravnimi podlagami razumemo, da če se naknadno pokaže relevantno usmeriti del sredstev ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPRA, to lahko storimo tudi naknadno.

4. Prerazporeditve

Država članica zahteva

☐	prerazporeditev med kategorijami regije

☐ prerazporeditev za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

prerazporeditev med ESRR, ESS+, Kohezijskim skladom ali drugim skladom ali skladi

☐	prerazporeditev sredstev ESRR in ESS+ kot dopolnilno podporo za SPP

☐	prerazporeditve iz cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ v cilj „naložbe za delovna mesta in rast“

4.1 Prerazporeditev med kategorijami regije

Prerazporeditev med kategorijami regije ni predvidena.

4.2 Prerazporeditve za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja

Prerazporeditev za instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja niso predvidene.

4.3 Prerazporeditve med ESRR, ESS+ in Kohezijskim skladom ali drugim skladom ali skladi

Razpredelnica 5A: Prerazporeditve med ESRR, ESS+ in Kohezijskim skladom ter drugim skladom ali skladi (razčlenitev po letih)

Prerazporeditev iz		Prerazporeditev v		Razčlenitev po letih
Sklad	Kategorija regije	Sklad	Kategorija regije	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Skupaj
ESRR	Bolj razvite regije										-
	Regije v prehodu										-
	Manj razvite regije										-
ESS+	Bolj razvite regije	ESRR	Bolj razvite regije		10.876.017	10.876.017					21.752.033
	Regije v prehodu										-
	Manj razvite regije		Manj razvite regije		34.479.349	34.479.349					68.958.698
Kohezijski sklad	Ni relevantno										-
ESPRA	Ni relevantno										-

Razpredelnica 5B: Prerazporeditve med ESRR, ESS+ in Kohezijskim skladom ali v drug sklad ali sklade (povzetek)

		ESRR			ESS+			Kohezijski sklad	ESPRA	AMIF	SNV	IUMV	Skupaj
		Bolj razvite regije	Regije v prehodu	Manj razvite regije	Bolj razvite regije	Regije v prehodu	Manj razvite regije	Kohezijski sklad	ESPRA	AMIF	SNV	IUMV	Skupaj
ESRR	Bolj razvite regije												-
	Regije v prehodu												-
	Manj razvite regije												-
ESS+	Bolj razvite regije	21.752.033											21.752.033
	Regije v prehodu												-
	Manj razvite regije			68.958.698									68.958.698
Kohezijski sklad	Ni relevantno												-
ESPRA	Ni relevantno												-
Skupaj		21.752.033	-	68.958.698	-	-	-	-	-	-	-	-	90.710.731

Utemeljitev

Stanje na področju trga dela se je v zadnjih letih bistveno spremenilo od izhodišč, ki so zapisane v Poročilu o državi - Slovenija 2019, ki ga je izdala Evropska komisija. Urad za makroekonomske analize in razvoj v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2021⁹¹ vezano na področje trga dela izpostavlja:

Po prekinitvi večletnih ugodnih gibanj na trgu dela v prvem valu epidemije se zaposlenost od druge polovice leta 2020 vztrajno povečuje, brezposelnost pa zmanjšuje.
Ob rasti povpraševanja po delovni sili se v nekaterih dejavnostih v zadnjih mesecih znova krepi pomanjkanje ustrezne delovne sile.

Stopnja prostih delovnih mest se je v nekaterih dejavnostih v zadnjih mesecih močno zvišala.
Pomanjkanje delovne sile ponekod omejuje običajno poslovanje.
Zaposlenost se bo v nadaljevanju letošnjega leta postopoma še povečevala, brezposelnost pa zniževala; še naprej bo pomemben vpliv epidemičnih razmer; v prihodnjih dveh letih se bodo ugodna gibanja nadaljevala, a bodo v ospredje zaradi demografskih gibanj prišle vedno večje omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile.
Kratkoročno pričakovanje o zaposlovanju nakazujejo nadaljnjo, a zmernejšo rast zaposlenosti.
Participacija na trgu dela je v najbolj aktivni starosti (30-54 let) že visoka, zato se bo participacija v prihodnje zviševala zlasti med starejšimi.
Neugodna demografska gibanja (povečevanje deleža starejšega prebivalstva) se bodo v prihodnje nadaljevala in povzročala pomanjkanje delovne sile.

Slovenija je v sprejetem NOO vključila nekatere ukrepe na področju trga dela, ki so bile izhodiščno del usmeritev EK v naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za Slovenijo.

Ključni cilj NOO na področju trga dela je krepitev odpornosti trga dela, večja participacija na trgu dela in kakovostna delovna mesta. NOO v tem delu opredeljuje strukturne napore oz. reforme ter s tem povezane investicije. Zgolj investicije (podpora prožnejšim načinom organizacije dela, prilagoditev delovnih mest invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, prožnejše oblike dela, hitrejši vstop mladih na trg dela ter usposabljanje in izobraževanje zaposlenih) v tem delu znašajo okvirno 56 milijonov EUR (prispevek EU).

Vlada RS je z interventnimi ukrepi nemudoma pristopila k obvladovanju situacije in dolgoročnemu zmanjševanju škodljivih posledic novega koronavirusa za gospodarstvo in prebivalstvo. Za te ukrepe je bilo na nacionalni ravni že angažiranih okoli 727 milijonov EUR (od tega s sofinanciranjem iz evropske kohezijske politike okoli 74 milijonov EUR, ostalo pa iz nacionalnih integralnih virov). Z navedenimi sredstvi protikoronski ukrepi s področja trga dela naslavljajo več kot 285 tisoč oseb in skoraj 40 tisoč poslovnih subjektov.

Naslavljanje področja aktivne politike zaposlovanja je bilo in bo tudi v prihodnosti zagotovljeno z nacionalnimi integralnimi viri in viri kohezijske politike. Ukrepi evropske kohezijske politike v Sloveniji v delu ESS+ sredstev bodo osredotočeni predvsem v povečanje vključenosti v vseživljenjsko učenje, dvig splošnih in poklicnih kompetenc (za področje finančne pismenosti je dvig kompetenc načrtovan v NOO) ter ukrepe, vezane na negativne demografske trende (aktivno staranje, zaposlovanje mladih ipd.). S tem bomo zasledovali priporočila aneksa D tako, da bomo nadgradili znanja in spretnosti odraslega prebivalstva ter povečali skupno udeležbo v vseživljenjskem učenju. V delu, ki pa se nanaša na trg dela oziroma zaposljivost v aktivni starosti, pa ocenjujemo, da bo namesto klasičnih ukrepov iz sredstev sklada ESS+ (ki so sicer v določeni meri že predvideni iz NOO ter iz nacionalnih virov), bolj optimalno načrtovanje dodatnih ukrepov iz ESRR na področjih razvoja znanj, spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo; S sredstvi ESS+ pa bomo dodatno okrepili področje ukrepov v okviru Cilja politik 4, pri čemer bomo predvsem naslovili izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijske ukrepe za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva; spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje in spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti. Če bo ugotovljena potreba, pa tudi posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti.

S tem v zvezi predlog prerazporeditve sredstev ESS+ na ESRR pomeni v največji meri krepitev predvidenih ukrepov CP1.

4.4 Prerazporeditev sredstev ESRR in ESS+ kot dopolnilna podpora za SPP, z obrazložitvijo

Prerazporeditev sredstev ESRR in ESS+ kot dopolnilna podpora za SPP ni predvidena.

4.5 Prerazporeditve iz cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v cilj „naložbe za delovna mesta in rast“

Prerazporeditve iz cilja »evropsko teritorialno sodelovanje« (Interreg) v cilj »naložbe za delovna mesta in rast« niso predvidene.

5. Oblika prispevka Unije za tehnično pomoč

Izbira oblike prispevka Unije za tehnično pomoč

☐	Tehnična pomoč na podlagi člena 36(4)

Tehnična pomoč na podlagi člena 36(5)

Tehnična pomoč se bo izvajala v skladu s členom 36(5) za vse sklade.

V programskem obdobju 2014–2021 izvajanje tehnične podpore teče dobro, a glede na razdrobljenost aktivnosti predstavlja samo upravljanje s sredstvi tehnične pomoči nesorazmerno upravno breme za upravičence, zaradi česar je tehnična pomoč bolj ali manj omejena na udeležence sistema upravljanja in nadzora. Z namenom, da se tehnična pomoč diverzificira, uporabi tudi za krepitev usposobljenosti upravičencev in za zmanjšanje upravnega bremena ter poenostavitve izvajanja, se je Slovenija odločila, da se bodo sredstva tehnične pomoči v programskem obdobju 2021–2027 izvajala po pavšalni stopnji na podlagi napredka pri izvajanju programa. S tem bo storjen še korak bliže k t.i. rezultatom usmerjenemu upravljanju, tudi same tehnične pomoči. To pomeni, da se sredstva tehnične pomoči povrne po pavšalni stopnji (odstotki, ki so predvideni Uredbi EU 2021/1060 ), glede na sklad, regijo in upravičene izdatke, ki jih bo Republika Slovenija vključila v zahtevek za izplačilo in posredovala Evropski komisiji.

Tehnična pomoč bo namenjena zagotavljanju učinkovitega izvajanja vseh programov iz Sporazuma o partnerstvu. Prvenstveno bo namenjena opravljanju sistemskih nalog (zagotavljanja nalog organa upravljanja, posredniških organov …), pozornost pa bo posvečena tudi drugim deležnikom evropske kohezijske politike, še posebej dvigu upravne usposobljenosti v okviru teritorialnih pristopov oziroma v okviru predvidenih novosti v programskem obdobju 2021–2027. Slovenija bo s pomočjo sredstev tehnične pomoči s spodaj navedenimi področji izoblikovala programe, ki bodo prispevali k boljšemu in učinkovitejšemu izvajanju evropskih kohezijskih sredstev, in sicer:

usposabljanja in izobraževanja,
študije in vrednotenja,
informacijski sistemi,
komunikacijske aktivnosti (podrobneje v spodnjem odstavku);
krepitev upravne administrativne in tehnične zmogljivosti za učinkovito izvajanje ESI skladov,
druga podporna področja za zagotavljanje nemotenega izvajanje nalog evropske kohezijske politike,
podporna področja, ki bodo namenjena ukrepom za krepitev zmogljivosti vseh udeležencev pri porabi sredstev evropske kohezijske politike za učinkovito upravljanje in uporabo skladov,
drugi stroški, nastali na podlagi »ad hoc« potreb med izvajanjem programskega obdobja, ukrepe, ki se nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja, ki so potrebni za učinkovito izvajanje evropske kohezijske politike in stroške, potrebne za zagotavljanje sinergij in komplementarnosti med različnimi viri financiranja. Predvsem v odnosu do cilja evropsko teritorialno sodelovanje ter področij, ki bodo financirana iz EKSRP in ESPRA ter tudi sredstev na podlagi NOO, ter sredstev za financiranje načrtov za pravični prehod (Sklad za pravični prehod, Mehanizem za pravični prehod).

Iz tehnične pomoči bodo financirane tudi aktivnosti, izvedene izven območja upravičenosti, v kolikor bodo te aktivnosti predstavljale korist za upravičeno območje (npr. usposabljanja v tujini, izmenjava dobrih praks ipd.).

Financiranje podpornih aktivnosti (financiranje sekretariatov, priprava projektov ipd.) za vsebine za ostale akterje (podjetja, nevladne organizacije, socialni partnerji ipd.) bo praviloma potekalo iz vsebinskih ciljev politik in specifičnih ciljev (in ne ločeno iz tehnične pomoči).

Vsak sklad lahko podpre ukrepe/področja tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.

Komunikacijske aktivnosti

Slovenija bo aktivnosti za zagotavljanje prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja za sklade ESI izvajala skladno z določbami Členov 46 - 50 Uredbe (EU) 2021/1060.

Aktivnosti bodo potekale usklajeno in usmerjeno preko Nacionalne mreže za komuniciranje Evropskih strukturnih in investicijskih skladov INFORM-SI, ki jo sestavljajo uradniki za programsko komuniciranje vseh skladov ESI, vključno z Interreg programi, komunikatorji posredniških organov in kohezijskih regij, delovanje mreže pa usmerja nacionalni koordinator za komuniciranje.

Nacionalna mreža INFORM-Sl se bo sestajala redno, vsaj dvakrat letno, občasno tudi z udeležbo drugih deležnikov (predstavništvo Evropske komisije, predstavništvo EP v Sloveniji, Europe Direct točke, komunikatorji Instrumenta za okrevanje in odpornost ter drugih programov). Komuniciranje skladov ESI bo potekalo preko skupnih komunikacijskih kanalov – prenovljenega enotnega spletnega portala xxxxxxxxxxxxxxxx.xx ter družbenih omrežij (predvidoma Facebook, Instagram in LinkedIn). Nacionalna mreža bo za svoje delovanje uporabljala nacionalno komunikacijsko strategijo in za operacionalizacijo izvedbe področne letne komunikacijske načrte. V prvi fazi bo fokus komuniciranja na informiranju o priložnostih novega programskega obdobja, v drugi fazi pa preko ambasadorjev dobrih zgodb na izvedenih projektih.

IS e-MA, ki ga Republika Slovenija uporablja za izvajanje EKP 20214-2020 bomo nadgradili v skladu s spremembami EU zakonodaje in optimizirali tako, da bo zagotavljal nemoteno izvajanje EKP 2021-2027.

Postopki nadgradnje in optimizacije že tečejo.

6. Tematska osredotočenost

Država članica se odloči, da:

☐	upošteva tematsko osredotočenost na nacionalni ravni

upošteva tematsko osredotočenost na ravni kategorije regije

☐	upošteva sredstva Kohezijskega sklada za namen tematske osredotočenosti

Država članica izpolnjujejo zahteve glede tematske osredotočenosti

33,25 % socialne vključenosti

Programirano v okviru specifičnih ciljev (h)–(l) člena 4 uredbe o ESS+

Načrtovani programi ESS+

1 Program EKP 2021–2027

3,64 % podpore za najbolj ogrožene

Programirano v okviru specifičnega cilja (m) in v ustrezno utemeljenih primerih (l) člena 4 uredbe o ESS+

Načrtovani programi ESS+

1 Program EKP 2021–2027

2 Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji za obdobje 2021–2027 (specifični cilj m).

… % podpore za zaposlovanje mladih

Programirano v okviru specifičnih ciljev (a), (f) in (l) člena 4 uredbe o ESS+

Ni relevantno za Slovenijo.

Načrtovani programi ESS+

1 Program EKP 2021–2027

… % podpore za boj proti revščini otrok

Programirano v okviru specifičnih ciljev (f), (h)–(l) člena 4 uredbe o ESS+

Ni relevantno za Slovenijo.

Načrtovani programi ESS+

1 Program EKP 2021–2027

… % krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev in nevladnih organizacij

Programirano v okviru vseh specifičnih ciljev, razen (m) člena 4 uredbe o ESS+

Še ni podatka.

Načrtovani programi ESS+

1 Program EKP 2021–2027

7. Predhodna finančna dodelitev iz vsakega sklada, ki ga zajema sporazum o partnerstvu, po ciljih politike, specifičnih ciljih SPP in tehnični pomoči na nacionalni in po potrebi regionalni ravni

Razpredelnica 8: Predhodna finančna dodelitev iz ESRR, Kohezijskega sklada, SPP, ESS+, ESPRA po ciljih politike, specifičnih ciljih SPP in tehnični pomoči

Cilji politike, specifični cilj SPP ali tehnična pomoč

ESRR

Dodelitev iz Kohezijskega sklada na nacionalni ravni

SPP**

ESS+

Dodelitev iz ESPRA na nacionalni ravni

Skupaj

Dodelitev na nacionalni ravni

Kategorija regije

Dodelitev po kategoriji regije

Dodelitev na nacionalni ravni

Sredstva v skladu s členom 3 uredbe o SPP

Sredstva v skladu s členom 4 uredbe o SPP

Dodelitev na nacionalni ravni

Kategorija regije

Dodelitev po kategoriji regije

Cilj politike št. 1

Bolj razvite regije

244.148.861

Bolj razvite regije

731.446.640

Regije v prehodu

Manj razvite regije

487.297.780

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Cilj politike št. 2

Bolj razvite regije

115.105.612

295.095.119

Bolj razvite regije

13.685.863

815.132.964

Regije v prehodu

Manj razvite regije

391.246.370

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Cilj politike št. 3

Bolj razvite regije

405.142.679

Bolj razvite regije

512.529.619

Regije v prehodu

Manj razvite regije

107.386.940

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Cilj politike št. 4

Bolj razvite regije

151.508.447

753.447.369

Regije v prehodu

Manj razvite regije

141.265.808

Manj razvite regije

460.673.114

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Cilj politike št. 5

Bolj razvite regije

17.627.973

Bolj razvite regije

8.808.000

94.038.785

Regije v prehodu

Manj razvite regije

67.602.812

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Specifični cilj SPP

248.375.561

248.375.561

Tehnična pomoč na podlagi člena 36(4) uredbe o skupnih določbah (kadar je ustrezno)

Bolj razvite regije

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Tehnična pomoč na podlagi člena 36(5) uredbe o skupnih določbah (kadar je ustrezno)

Bolj razvite regije

13.669.312

17.954.815

10.348.982

Bolj razvite regije

5.822.852

1.435.778

111.026.156

Regije v prehodu

Manj razvite regije

43.334.704

Manj razvite regije

18.459.713

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Tehnična pomoč na podlagi člena 37 uredbe o skupnih določbah (kadar je ustrezno)

Bolj razvite regije

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Skupaj

Bolj razvite regije

390.551.757

718.192.613

258.724.543

Bolj razvite regije

157.331.299

23.929.641

3.265.997.094

Regije v prehodu

Manj razvite regije

1.238.134.414

Manj razvite regije

479.132.827

Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije

Sredstva v skladu s členom 7 uredbe o SPP v povezavi s sredstvi v skladu s členom 3 uredbe o SPP

Sredstva v skladu s členom 7 uredbe o SPP v povezavi s sredstvi v skladu s členom 4 uredbe o SPP

skupaj

Skupaj

1.628.686.171

718.192.613

258.724.543

636.464.126

23.929.641

3.265.997.094

Utemeljitev

Opredelitev predhodne finančne dodelitve glede na cilj politike in specifični cilj je skladno s členom 3 (2.a) Uredbe 372/2018 opredeljen ob upoštevanju tematske koncentracije ESRR na ravni kategorij regij (Kohezijska regija zahodna Slovenija kot bolj razvita regija skladno s členom 3 (4.a) Uredbe 372/2018, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija kot manj razvita regija skladno s členom 3 (4.c) Uredbe 372/2018).

Slovenija se prvič srečuje s situacijo, ko ima na ravni kohezijskih regij dve diametralno nasprotni stopnji razvitosti, zahodna kohezijska regija kot bolj razvita in vzhodna kohezijska regija kot manj razvita. Zaradi navedenega je treba najti uravnoteženost med nujno potrebnimi vlaganji v povečanje odličnosti, rast produktivnosti skozi vlaganja v RRI, MSP, veščine ter digitalizacijo na eni (nacionalni) strani ter specifikami obeh kohezijskih regij, ki sta na zelo različnih stopnjah razvoja (kljub relativnosti razlik, saj na ravni NUTS III obstajajo bolj specifične razlike, ki niso enoznačne le v smeri vzhodna in zahodna kohezijska regija, ter ob nezanemarljivem dejstvu, da je okolica glavnega mesta v celoti del zahodne kohezijske regije, kar delno tudi izkrivlja sliko). Zaradi navedenega se je Slovenija odločila, da pri finančno najobsežnejšem skladu (ESRR) uporabi regionalno merilo pri upoštevanju tematske osredotočenosti, ki navedeno razliko med kohezijskima regijama najbolj intenzivno naziva. Hkrati Slovenija predlaga, da se zaradi objektivnih (pozitivnih) okoliščin na trgu dela del sredstev ESS+ (12,5 %) prerazporedi na ESRR.

Na ravni posameznih ciljev politik pa, z namenom čim bolj tesnega prileganja evropskih in slovenskih nacionalnih prioritet Slovenija predlaga, da se sredstva načrtujejo v okviru enega programa na nacionalni ravni, in sicer na 10 prednostnih nalogah, pri čemer se izkorišča sinergijski učinek skladov tako, da se ukrepanje z enega sklada poskuša v kar najboljši meri uskladiti z ukrepanjem iz drugega sklada (primer ESRR in ESS pri naslavljanju kompetenc za prihodnost).

Število prednostnih nalog je minimalno možno, pri čemer posebej izpostavljamo združevanje trga dela in kompetenc, izobraževanja in vseživljenjskega učenja v skupni prednostni nalogi, podobno velja za socialno vključenost in zdravje. Navedeno izhaja iz dosedanjih dobrih izkušenj pri povezovanju in dopolnjevanju skladov, ki rezultira v boljši multiplikacijski učinek evropskih kohezijskih sredstev. V okviru ukrepanj preko 10 vsebinskih prednostnih nalog bodo horizontalno predvidena tudi ukrepanja za lokalni razvoj skupnosti (preko mehanizma CLLD), trajnostni razvoj mest (preko mehanizma CTN) ter endogene regionalne politike (preko nacionalnega orodja za naslavljanje regionalno specifičnih razlik na ravni razvojnih regij, torej NUTS III).

8. Seznam načrtovanih programov v okviru skladov, zajetih v sporazumu o partnerstvu, z ustreznimi predhodnimi finančnimi dodelitvami po skladih in ustreznim nacionalnim prispevkom po kategoriji regije

Razpredelnica 9B: Seznam načrtovanih programov s predhodnimi finančnimi dodelitvami

Naziv [255]	Sklad	Kategorija regije	Prispevek EU		Nacionalni prispevek	Skupaj
Naziv [255]	Sklad	Kategorija regije	Prispevek EU brez tehnične pomoči v skladu s členom 30(5)	Prispevek EU za tehnično pomoč v skladu s členom 30(5)	Nacionalni prispevek	Skupaj
Program EKP 2021-2027	KS		700.237.798	17.954.815	126.739.873	844.932.486
	SPP		248.375.561	10.348.982	45.657.272	304.381.815
	ESRR	Bolj razvite regije	376.882.446	13.669.312	585.827.636	976.379.393
		Regije v prehodu
		Manj razvite regije	1.194.799.710	43.334.704	218.494.308	1.456.628.723
		Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
	ESS+	Bolj razvite regije	139.748.447	5.822.852	218.356.948	363.928.246
		Regije v prehodu
		Manj razvite regije	443.033.114	18.459.713	81.439.911	542.932.738
		Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji za obdobje 2021-2027	ESS+	Bolj razvite regije	11.172.000	588.000	1.306.667	13.066.667
		Regije v prehodu
		Manj razvite regije	16.758.000	882.000	1.960.000	19.600.000
		Najbolj oddaljene in severne redko poseljene regije
Skupaj	ESRR, KS, ESS+		3.131.007.075	111.060.378	1.279.782.614	4.521.850.067
PESPRA	ESPR		22.493.863	1.435.778	10.255.560	34.185.201
Skupaj	Vsi skladi		3.153.500.938	112.496.156	1.290.038.175	4.556.035.269

Razpredelnica 10: Seznam načrtovanih programov Interreg

Program 1	za čezmejno sodelovanje: Italija-Slovenija
Program 2	za čezmejno sodelovanje: Slovenija-Madžarska
Program 3	za čezmejno sodelovanje: Slovenija-Hrvaška
Program 4	za čezmejno sodelovanje: Slovenija-Avstrija
Program 5	transnacionalni: Območje Alp
Program 6	transnacionalni: Srednja Evropa
Program 7	transnacionalni: Jadransko-jonski program
Program 8	transnacionalni: Sredozemlje
Program 9	transnacionalni: Podonavje
Program 10	medregionalni: INTERREG EUROPE
Program 11	medregionalni: INTERACT
Program 12	medregionalni: ESPON
Program 13	medregionalni: URBACT

9. Povzetek ukrepov, načrtovanih za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov, ki jih zajema sporazum o partnerstvu

Za izvajanje kohezijske politike EU za obdobje 2021–2027 podrobneje naslavljamo področje kakovosti upravljanja v okviru posebnega načrta »Krepitev dobrega upravljanja in upravne zmogljivosti za kohezijsko politiko 2021–2027«. Načrt kot vzporedni dokument Sporazumu o partnerstvu nastaja na podlagi Praktične zbirke orodij EK »Načrti za krepitev upravne zmogljivosti« (ta temelji na izkušnjah, pridobljenih pri pilotnem ukrepu o največji krepitvi upravnih zmogljivosti v začetni fazi za pripravo na programsko obdobje po letu 2020, ki ga je OECD izvajala v imenu REGIO in v tesnem sodelovanju z njim). V tem delu tako izhajamo iz v načrtu opredeljenih prednosti in pomanjkljivosti ter s tem povezanih ukrepov za krepitev dobrega upravljanja in upravne zmogljivosti za kohezijsko politiko EU glede na ključna področja izzivov (kamor so smiselno vključena tudi priporočila EK iz Naložbenih smernic za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za Slovenijo).

V okviru ukrepov za upravljanje ljudi in organizacijsko upravljanje bomo podpirali predvsem:

razširitev načinov iskanja usposobljenega kadra ter ustrezno uvajanje novo zaposlenih,
strokovna usposabljanja in
posebna usposabljanja vodstvenega kadra.

V okviru ukrepov za strateško izvajanje programa bomo podpirali predvsem:

pripravo in izvajanje načrta »Krepitev dobrega upravljanja in upravne zmogljivosti za kohezijsko politiko 2021–2027«,
vzpostavitev nove spletne strani xxx.xxxxxxxxxxxxxxxx.xx,
pomoč pri iskanju informacij,
vzpostavitev novega informacijskega sistema (da se omogoči ustrezno spremljanje in izvajanje sredstev EU),
redno pregledovanje in prilagajanje organizacijske strukture,
spodbujanje medsektorskega sodelovanja in komuniciranja,
okrepljen dialog in večje zmogljivosti posredniških organov in končnih upravičencev za pripravo in izvajanje projektov; osredotočanje na povečevanje upravne zmogljivosti posredniškega organa, pristojnega za celostne teritorialne naložbe in
ustrezno nagrajevanje zaposlenih.

V okviru ukrepov za omogočitvene okvirne pogoje bomo podpirali predvsem:

redna posvetovanja z deležniki,
organiziranje srečanj z različnimi deležniki vključenimi v sistem izvajanja,
razširitev kanalov, kjer se objavljajo javni razpisi,
redno zbiranje in analiziranje povratnih informacij od vseh vključenih v sistem upravljanja in nadzora,
zmanjšanje upravnega bremena, izboljšane in poenostavljene postopke ter odpravo pretiranih zahtev glede dokumentacije in birokracije za predloge projektov,
organiziranje srečanj članov in strateško sodelovanje z OzS,
izmenjavo podatkov preko IT sistemov, informacij z rednimi srečanji,
spodbujanje medobčinskega /medregijskega sodelovanja,
pripravo strategij/usmeritev za inovativne pristope dela z deležniki,
sodelovanje pri pripravi nabora potencialnih projektov za sofinanciranje,
pripravo načrta vrednotenj (ob odpravi predhodnih slabih praks) in nadgradnja IT sistema OU v delu spremljanja in poročanja,
redne tehnične sestanke z EK in ostalimi relevantnimi deležniki,
večjo učinkovitost sistema javnega naročanja z zagotavljanjem zadostne upravne zmogljivosti, podpore, pa tudi z znižanjem deleža razpisov s posameznim ponudnikom, enim ponudnikom ali brez ponudb,
usposabljanje in dvig kompetenc, vzpostavitev mehanizma za medresorsko sodelovanje (razvoj digitalnih orodij za podporo boljšemu sodelovanju),
izboljšane in učinkovitejše ukrepe za preprečevanje in odpravljanje nasprotij interesov, goljufij in korupcije tudi s smiselno uporabo in vključevanjem orodij, ki so nastali v okviru Pakta integritete (Integrity Pacts – Civil Control Mechanism for Safeguarding EU Funds),
širšo uporabo finančnih instrumentov in prispevkov za dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke ali prihranke,
zagotavljanje sinergij z drugimi skladi EU,
upoštevanje izkušenj, pridobljenih v okviru različnih pobud, kot sta na primer pobuda za premogovniške regije v tranziciji, zlasti glede vpliva novih tehnologij, razogljičenja in spodbujanja vključujoče rasti.
oblikovanje laboratorija politik (zagotavljanje večnivojskega in večsektorskega sodelovanja) in
izvedbo ciljnih raziskovalnih programov, s katerim se posodobi sistem in spremljanje.

V okviru ukrepov za upravičence in deležnike bomo podpirali predvsem:

podporo in udeležbo socialnih partnerjev, lokalnih organov in drugih javnih organov, deležnikov, ki so bistveni za učinkovito izvajanje,
povabilo partnerjem k sooblikovanju in reprogramiranju programskih dokumentov (npr. tudi prek spletne strani in v Viziji koheziji),
organiziranje posvetovanj z deležniki za pripravo programskih dokumentov in za izvajanje programov s posveti z deležniki,
vzpostavitev platforme za dialog z različnimi zainteresiranimi stranmi (različni deležniki in širše); ažurno objavljanje sporočil za javnost, projekte, projekte strateškega pomena (s tem bo EKP dosegla čim širši krog ljudi, s tem pa tudi možnost dialoga z več zainteresiranimi stranmi),
izvedbo delavnic in usposabljanj,
mehanizem za identifikacijo potreb relevantnih deležnikov,
odprt kanal za podajanje predlogov, mnenj in kritik ter
organizacijo delavnic/webinarjev/specialističnih usposabljanj.

Sredstva tehnične pomoči bodo, kjer relevantno, v bodoče angažirana v obliki pavšala ter namenjena predvsem usposabljanju in izobraževanju subjektov, ki opravljajo naloge upravljanja in nadzora, subjektom in drugim akterjem, na katera organi opravljanja in nadzora prenesejo opravljanje nalog ter ostalim akterjem, ki bodo vključeni v izvajanje evropske kohezijske politike z namenom uspešnega in učinkovitega izvajanja, spremljanja in upravljanja. Sredstva tehnične pomoči se bodo uporabila tudi za zagotovitev ustrezne upravne zmogljivosti obeh kohezijskih regij, drugih akterjev za uspešnejšo črpanje sredstev na regionalni in lokalni ravni ter za zunanjo strokovno podporo (strokovnjaki posameznih področij za boljšo pripravo in izvedbo projektov).

10. Celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij (po potrebi)

Ob upoštevanju poglavja II. Skupne kohezijske Uredbe EU 2021-2027, bomo v Slovenji celostni teritorialni razvoj predvidoma podpirali na naslednje načine:

za trajnostni razvoj mest - celostne teritorialne naložbe (CTN);
za lokalni razvoj – lokalni razvoj ki ga vodi skupnost (CLLD) in
za endogeno regionalno politiko - drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica.

Celostni teritorialni pristopi se bodo predvidoma izvajali na ciljih politik od 2 do 5. Vsi trije pristopi temeljijo na pripravljenih teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah in se medsebojno dopolnjujejo. Razmejevanje med njimi se zagotavlja preko njihovega predhodnega usklajevanja, prav tako same strategije potrdijo organi ali telesa, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih teritorialnih organov ali teles pri izvajanju teritorialnih strategij, bodo ti organi ali telesa sodelovali pri izboru operacij, ki bodo podprte v okviru izvajanja teritorialnih pristopov.

Trajnostni razvoj mest (CTN)

Trajnostni razvoj mest z obravnavo gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov bo podprt na podlagi teritorialnih strategij, pri čemer so v ospredju mestne občine. Posebna pozornost se nameni reševanju okoljskih in podnebnih izzivov, zlasti prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za inovacije, revitalizaciji mestnih območij (socialni, gospodarski) in podpori razvoju mestnih območij. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v okviru trajnostnega razvoja mest so trajnostne urbane strategije (TUS). Pri pripravljenih TUS se je posebno pozornost namenilo zagotavljanju načela partnerstva. Geografsko območje TUS so mestne občine ali mestne občine z občinami funkcionalnega območja, ki ga TUS zajema (torej območje ukrepanja, kjer je mestna občina središče). Predvideno je, da se za trajnostni razvoj mest nameni vsaj 8 % sredstev ESRR, kot izhaja iz Uredbe (EU) 2021/1058.

Lokalni razvoj (CLLD)

Za pripravo in izvajanje skupnega pristopa LEADER/CLLD je z namenom medsebojnega sodelovanja in iskanja ustreznih sinergij med skladi ustanovljena Medresorska delovna skupina CLLD 2021-2027, v katero so vključeni predstavniki organov upravljanja vseh treh v CLLD vključenih skladov, plačilne agencije ter posredniškega organa. Medresorska delovna skupina CLLD 2021-2027 bo koordinacijski organ med skladi ter bo z namenom spremljanja in usklajevanja izvajanja pristopa CLLD na terenu aktivno sodelovala z lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS).

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost bo potekal »od spodaj navzgor« preko lokalnih akcijskih skupin.. Slednje bodo vzpostavljene za komplementarno ukrepanje iz sredstev skupne kmetijske politike (EKSRP) in kohezijske politike (ESRR) ter skupne ribiške politike (ESPRA). V programskem obdobju 2021–2027 se bo CLLD izvajal po sistemu »2+1«. V okviru ESRR in EKSRP se bo skupni pristop LEADER/CLLD na celotnem območju države. Območja LAS bodo povezana v homogeno geografsko in funkcionalno celoto s skupnimi lokalnimi potrebami in izzivi, ki bodo naslovljeni v skupnih strategijah lokalnega razvoja (SLR). Z vidika zagotavljanja kontinuitete izvajanja z obdobjem 2014 - 2020 se bo skupni pristop CLLD izvajal brez glavnega sklada. Izbor LAS in SLR bo temeljil na skupnih merilih in izboru organov upravljanja skladov ESRR in EKSRP. Pogoji za oblikovanje LAS in SLR ter način izvajanja mehanizma bodo opredeljeni v skupnem nacionalnem predpisu, navodilih in smernicah organov upravljanja. S strani organov upravljanja obeh skladov bodo potrjene SLR. LAS bodo izvajale izbrane SLR v skladu z nalogami iz tretjega odstavka 33. člena Uredbe o skupnih določbah in pripravljale ter objavile javne pozive za izbor operacij obeh skladov. Operacije sklada ESRR bo potrdil posredniški organ, operacije sklada EKSRP pa plačilna agencija sklada EKSRP.

S sredstvi EKSRP bo podprt celostni razvoj podeželskih območij, sredstva ESRR pa bodo namenjena za izgradnjo vključujoče družbe in nadaljnji celostni družbeno - gospodarski razvoj v mestnih in podeželskih območjih, s posebno pozornostjo na zmanjšanju razlik med socialno - ekonomsko prikrajšanimi osebami in območji.

CLLD v okviru ESPRA se bo izvajal samostojno. V primerjavi z obdobjem 2014-2020 pričakujemo, da bodo s samostojnim izvajanjem krajši in enostavnejši postopki preverjanja in odobravanja vlog ter projektov, potrjene pa bodo strategije lokalnega razvoja, ki bolje upoštevajo specifike območij, kjer je prisoten reprezentativen sektor ribištva in akvakulture. Širitev CLLD v okviru ESPRA na celotno območje RS, seveda pod določenimi pogoji in merili pa pomeni tudi, da bo koristi od EU sredstev lahko imelo še več deležnikov. Celoten obalni pas (občine Koper, Izola, Piran in Ankaran) bo eno ribiško območje, na celini pa bodo za oblikovanje ribiškega območja uporabljena podobna merila, kot veljajo v programskem obdobju 2014-2020. ESPRA bo naslovil projekte s področja ribiškega in/ali akvakulturnega sektorja v skladu s cilji iz OP ESPRA 2021-2027, upoštevajoč gospodarski, okoljski in družbeni vidik. Izbrani projekti bodo omogočili trajnostni razvoj območij ter njihovo širšo diverzifikacijo, na obali še zlasti v sektorje modrega gospodarstva upoštevajoč Strategijo pametne specializacije in Misijo oceani in morja. .

Endogena regionalna politika

Gospodarski, okoljski, podnebni, demografski in socialni izzivi ter potenciali posameznih regij bodo obravnavani tudi na podlagi strategij endogene regionalne politike, ki je usmerjena v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor. Teritorialne strategije, ki se izvajajo v okviru endogene regionalne politike, so regionalni razvojni programi (RRP), ki so pripravljeni na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Geografsko območje RRP so razvojne regije na ravni NUTS III. Pri usmerjanju sredstev se upošteva indeks razvojne ogroženosti in število prebivalcev. Endogena regionalna politika usmerja predvsem na potenciale in posebna izhodišča oddaljenih lokalnih območij in skupnosti ter na premagovanje negativnih učinkov nizke gostote in obrobnosti (dostop do delovnih mest in storitev, združevanje virov ipd.).

11. Povzetek ocene izpolnjevanja zadevnih omogočitvenih pogojev iz člena 15 ter prilog III in IV

Razpredelnica 11: Omogočitveni pogoji

Omogočitveni pogoj	Sklad	Izbrani specifični cilj (se ne uporablja za ESPRA)	Povzetek ocene
Učinkoviti mehanizmi spremljanja trga javnih naročil	Kohezijski sklad, ESRR, ESS+, SPP, ESPRA	VSI	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. V skladu s 114. členom ZJN-3 ministrstvo, pristojno za javna naročila, zagotavlja spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih. Ministrstvo o rezultatih tega spremljanja poroča Evropski komisiji vsaka tri leta. Poročilo vključuje informacije o najpogostejših razlogih za zlorabo ali pravne dvoumnosti, vključno z morebitnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, stopnjo udeležbe MSP pri javnih naročilih ter preprečevanjem, odkrivanjem in ustreznim poročanjem o goljufijah, korupciji in konfliktih interesov in podobne resne nepravilnosti pri javnih naročilih. Poročilo je javno objavljeno. V skladu s 106. - 108. členom ZJN-3 ministrstvo, pristojno za javna naročila, pripravi statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji z uporabo podatkov o oddanih naročilih v preteklem letu. Vsi zahtevani podatki so del obvestil o oddaji javnega naročila, ki jih naročniki objavijo na portalu javnih naročil, ki predstavlja dostop do informacij o javnih naročilih na enem mestu in zagotavlja objavo vseh ustreznih podatkov v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.
Orodja in zmogljivosti za učinkovito uporabo pravil o državni pomoči	Kohezijski sklad, ESRR, ESS+, SPP, ESPRA	VSI	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. V skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči organi, ki dodelijo sredstva, o vseh ukrepih/shemah obvestijo centralno enoto državne pomoči - Sektor za spremljanje državnih pomoči na MF. Le-ta jih oceni in izda zavezujoče mnenje o skladnosti z določbami GBER. V Sloveniji imamo izčrpno in obsežno bazo podatkov o pomoči, dodeljenih od leta 2000 dalje. SSDP redno izvaja usposabljanja za dajalce pomoči. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je odgovorna za registracije poslovnih subjektov ter zbiranja, objavljanja in posredovanja podatkov za zagotavljanje preglednega poslovnega okolja. Za sheme državnih pomoči v sektorju ribištva in akvakulture oceni mnenje o skladnosti z določbami FIBER izda MKGP, ki je v skladu s 35. členom Zakona o morskem ribištvu pristojni organ za spremljanje ukrepov državne pomoči in pomoči de minimis v ribištvu in akvakulturi. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podjetjem dodeljuje sredstva državnih pomoči, s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani AJPES, presodi, ali je podjetje v težavah oziroma presoja glede njegove povezljivosti.
Dejanska uporaba in izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah	Kohezijski sklad, ESRR, ESS+, SPP, ESPRA	VSI	Omogočitveni pogoj še ni izpolnjen. Način izpolnitve horizontalnega omogočitvenega pogoja (HOP) je SVRK opisal v dokumentu Postopkovnik za zagotovitev izpolnitve HOP, sestavni del katerega je konkretizacija izvedbenega okvirja za uresničitev HOP. V le-tem je, predvsem ob upoštevanju Smernic o zagotavljanju spoštovanja Listine Evropske unije ... (UL C 269, 23.7.2016) in Strategije za okrepitev uporabe Listine ... (COM(2020) 711 final, 2. 12. 2020), ter z ozirom na nacionalno izvedbeno strukturo EKP opisano na kakšen način se bo na različnih nivojih upravljanja, spremljanja in nadzora ter izvajanja ukrepov uresničilo spoštovanje Listine (Merilo 1). Nadalje postopkovnik predvideva upoštevanje temeljnih pravic in načela partnerstva pri sestavi Odbora za spremljanje (OzS) ter predvideva mehanizme, ki bodo vzpostavljeni za zagotovitev poročanja XxX o neskladnosti operacij z Xxxxxxx oziroma o vloženih pritožbah (Merilo 2). V nadaljnji fazi bo v posameznih aktih (nacionalna uredba o izvajanju EKP, OSUN, navodila, uredba o OzS, poslovnik OzS ipd.) zagotovljen vnos vsebin, kontrolnih listov ipd. skladno s postopkovnikom.
Izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES.	Kohezijski sklad, ESRR, ESS+, SPP, ESPRA	VSI	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Akcijski program za invalide 2022 - 2030 določa 13 ciljev, ki pokrivajo različna področja delovanja in ukrepe za večjo integracijo invalidov. Za izvajanje ciljev so odgovorne posamezne institucije, ki letno poročajo o izvedenih aktivnostih. Komisijo, pristojno za spremljanje in nadzor ciljev, imenuje Vlada RS, Komisija pa vladi letno poroča o izvajanju akcijskega programa. Vsi projekti, ki so podprti / financirani iz skladov, bodo skladni z zahtevami Konvencije ZN o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48 / ES (zlasti členom 9) in ustreznimi predpisi, ki bodo sprejeti tudi za izpolnitev omogočitvenih pogojev. Poslovnik odbora za spremljanje bo vseboval določbo, ki določa, da je odbor obveščen o skladnosti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Resor, pristojen za invalide, poroča o primerih neskladnosti operacij s Konvencijo, , ki jih ugotovijo organi upravljanja, revizijski organ ali drugi pristojni nacionalni in/ali EU organi, ter o sprejetih korektivnih ukrepih. Resor, pristojen za invalide, poroča tudi o pritožbah glede navedene konvencije, predloženih v skladu z ureditvami na podlagi člena 69(7).
1.1 Dobro upravljanje nacionalne ali regionalne strategije pametne specializacije	ESRR	Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo	Strategija S5 (Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy), ki nadgrajuje dosedanjo S4, je načrtovana kot del celostnega pristopa k znanstveno-raziskovalni in inovacijski strategiji in naslavlja vse štiri specifične cilje CP1 ter je tako v sozvočju tudi s Slovensko industrijsko strategijo kot tudi Digitalno Slovenijo – Strategijo za informacijsko družbo ter Strategijo spretnosti Slovenije. Analitično podlago ima v izvedenih empiričnih študijah o uspešnosti različnih delov gospodarstva, nadgrajena je tudi sistemska analitična študija. Za koordinacijo pametne specializacije je zadolžen Sektor za razvoj in upravljanje znotraj Organa upravljanja.-Izvajanje se spremlja in vrednoti preko instrumenta Ciljnih raziskovalnih programov, kjer participiramo SVRK, MGRT in MIZŠ. Izvajanje je omogočeno v krovnem informacijskem sistemu e-MA. Osnutek S5 je bil obravnavan na ožji skupini državnih sekretarjev 23.12.2021 in dan v javno obravnavo 3.1.2022. Nadgrajeni osnutek je bil skupaj s Partnerskim sporazumom in Programom 21-27 posredovan v obravnavo na EK 4.3.2022.
1.2 Nacionalni ali regionalni načrt za širokopasovna omrežja	ESRR	Izboljšanje digitalne povezljivosti	V letu 2021 bo pripravljen osnutek načrta razvoja gigabitne infrastrukture, ki bo do leta 2025 določil tudi nove cilje v skladu z Evropskimi strateškimi smernicami. Na podlagi dosedanjih izkušenj bo v letu 2021 izvedena ocena naložbenih vrzeli, ki bo vključevala testiranje tržnega interesa, analizo obstoječega stanja in tržnega interesa, javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij za naslednje generacije, prenovo načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2025, pokritost glavnih cest in železnic z neprekinjeno brezžično 5G povezavo in polno 5G brezžično pokritost najmanj enega celotnega območja v državi članici. Sprejem novega načrta je predviden v drugem kvartalu leta 2022.
2.1 Strateški okvir politike za podporo prenove za večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih in nestanovanjskih stavb	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost in zmanjšanje toplogrednih plinov	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Vlada RS je 11.3.2021 sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki opredeljuje ukrepe za razogljičenje nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 in je v skladu s cilji, določenimi v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu. Dokument določa kazalnike in mejnike za leta 2030, 2040 in 2050. Vključeni so tudi mejniki, ki prispevajo k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU. V dokumentu so opredeljene naložbe in viri financiranja po posameznih sektorjih in za dosego ciljev NEPN so predvideni tudi novi instrumenti za spodbujanje naložb v prenovo stavb. Strategija vsebuje tudi politike in ukrepe za spodbujanje prenov za energetsko učinkovitost ter mehanizme za promocijo in ozaveščanje.
2.2 Upravljanje energetskega sektorja	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost in zmanjšanje toplogrednih plinov Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno s trajnostnimi merili, ki so določeni v navedeni direktivi	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Vlada RS je 27. februarja 2020 sprejela NEPN. Dokument je skladen z vsemi elementi Priloge I Uredbe (EU) 2018/1999 in vključuje celovit v pregled potrebnih vlaganj in virov financiranja za dosego ciljev in ciljnih vrednosti, ki jih določa NEPN. Za dosego ciljev bo iz zasebnih virov za izvedbo potreben največji obseg virov. Finančne vrzeli bodo zapolnjene z prioritizacijo uporabe EU sredstev in s financiranjem iz EU in nacionalnih finančnih instrumentov. Med nacionalnimi viri so pomembne obstoječe sheme za OVE in visoko učinkovite SPTE, sredstva iz Eko sklada in Podnebnega sklada in iz predvidene okoljske dajatve za emisijo ogljikovega dioksida. Glavni viri za obdobje 2021-2030 (EUR 300 milijonov do EUR 350 milijonov letno) bodo sheme za OVE in visoko učinkovite SPTE, sredstva iz Podnebnega sklada in EU sredstva, ki bodo skupaj predstavljala do EUR 3,1 milijarde v tem obdobju. Za aktivnosti NEPN v obdobju 2021-2027 je iz kohezijskih sredstev načrtovanih EUR 600 - 700 milijonov. Drugi javni viri potrebni za vlaganje v železniško infrastrukturo in povečano vlaganje v raziskovanje in razvoj bodo načrtovani v nacionalnem proračunu.
2.3 Učinkovito spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih in v vsej EU	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, vključno s trajnostnimi merili, ki so določeni v navedeni direktivi	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Pri pripravi NEPN so bili upoštevani vsi do sedaj sprejeti cilji, posodobljene strokovne podlage, predhodna javna obravnava in celovita presoja vplivov na okolje. Upoštevana so bila tudi vsa priporočila EK, razen v delu glede deleža OVE, zaradi posebnih nacionalnih značilnosti. Slovenija je postavila razvojno usmerjene in ambiciozne cilje do leta 2030 na podlagi scenarijev z dodatnimi ambicioznimi cilji [DUA], ki so okrepljeni z nekaj dodatnimi izvedljivimi ukrepi iz REC scenarija (priporočila EK). NEPN vključuje te posodobljene scenarije z dodatnimi ukrepi. Za področje OVE NEPN specificira in upošteva specifične značilnosti, ki vplivajo na ciljne vrednosti za OVE. Z uspešnim izvajanjem načrtovanih politik in ukrepov do leta 2030 tako načrtujemo doseganje vsaj 27 % deleža OVE, pri čemer: 43 % v sektorju električna energija, 41 % v sektorju toplota in hlajenje 21 % v prometu (delež biogoriv je 11 %). Vsi ukrepi, obstoječi in dodatni so z opisi in okvirnimi roki za izvedbo navedeni v NEPN v poglavju 3. Kot del Načrta za okrevanje in odpornost, so načrtovana dodatna sredstva v višini EUR 3 milijonov.
2.4 Učinkovit okvir za obvladovanje tveganja nesreč	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 je celovit program upravljanja s tveganji na nacionalni ravni. Vključuje informacije o preventivnih ukrepih, ki temeljijo na oceni tveganja in ki tehtno upoštevajo vplive podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, finančna sredstva in mehanizme ter oceno specifičnih zmožnosti za upravljanje. V pripravi je nova Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2022 do 2028/2030. Državna ocena tveganj za nesreče in Državna ocena zmožnosti obvladovanja tveganj vključujeta oceno in opise vseh ključnih in pomembnih tveganj ter njihovega preprečevanja, pripravljenosti in ukrepov za odzivanje na ta identificirana tveganja. Vključujeta tudi nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb (poplave, požari, neurja, toča, žled), razen plazov, ki so bili identificirani kot pomembno tveganje. Državna ocena tveganj vključuje tudi opisi drugih ključnih ali pomembnih tveganj v skladu z določili 6(1) člena odločitve št. 1313/2013/EU ali na podlagi ocene odgovornih nacionalnih institucij.
2.5 Posodobljeno načrtovanje potrebnih naložb v vodnem sektorju in sektorju odpadne vode	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri	Veljavni Operativni program odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode je Vlada RS sprejela dne 17. 9. 2020 in vključuje zahtevane informacije, s katerimi bodo izpolnjeni posamezni kriteriji omogočitvenih pogojev. Operativni program vsebuje tudi oceno trenutnega stanja pri izvajanju Direktive 91/271/EEC o čiščenju komunalne odpadne vode za referenčno leto 2018 in določa prednostni vrstni red izvajanja ukrepov. Prva prednostna naloga so aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, med katerimi je vključenih 31 aglomeracij, ki so na podlagi predhodne ocene skladnosti ocenjena kot neskladna z Direktivo 91/271/EEC. Direktiva Sveta 98/83/EC o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi je bila prenesena v Pravilnik o pitni vodi.. Skladno z vsebino revidirane Direktive EU 2020/2184, bosta Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje pripravila nov predpis s področja pitne vode. Novi operativni program oskrbe s pitno vodo, ki je bil sprejet 21. 4. 2022.
2.6 Posodobljeno načrtovanje ravnanja z odpadki	ESRR, Kohezijski sklad	Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri	Operativni program za ravnanje z odpadki in preprečevanja odpadkov je bil sprejet 28.4. 2022. Program ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, ki je bil predložen v presojo JASPERS, vsebuje analizo sestave mešanih komunalnih odpadkov, na podlagi katere je bila pripravljena nacionalna ocena sestave komunalnih odpadkov in recikliranja pri primarni kategoriji. Vsebuje tudi analizo učinkovitosti ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki na podlagi referenčnega leta 2018 ter scenarije možnega razvoja za prihodnjih 20. V programu je tudi pregled obstoječe in načrtovane nadgradnje infrastrukture.
2.7 Prednostni okvir ukrepanja za potrebne ohranitvene ukrepe, ki vključujejo sofinanciranje Unije	ESRR, Kohezijski sklad	Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaženja	Prednostni okvir ukrepanja za omrežje Natura 2000 v Sloveniji za obdobje 2021-2027 je bil poslan EK januarja 2021 in vključuje vse elemente, zahtevane v predlogu za okvir prednostnih ukrepov za obdobje 2021-2027, vključno z oceno potreb po financiranju Nature 2000. Načrt upravljanja območij Natura 2000 za 2022 – 2028 je v pripravi v okviru projekta LIFE IP za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Večina delavnic s strokovnjaki za določitev ciljev ohranitvenih ukrepov je bilo izvedenih, sledi sodelovanje z različnimi sektorji in deležniki pri dopolnjevanju predlogov ukrepov in priprava osnutka predloga Programa upravljanja območij Natura 2000, predvidoma do konca leta 2021. V začetku leta 2022 bo pripravljen dokončen predlog, sprejem programa na Vladi RS pa je predviden v prvi polovici leta 2022.
3.1 Celovito načrtovanje prometa na ustrezni ravni	ESRR, Kohezijski sklad	Razvoj pametnega, trajnostnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, ki je odporna na podnebne spremembe, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Vlada RS je sprejela Strategijo razvoja prometa RS leta 2015. Rok, ki jih strategija določa za večino ukrepov je 2030. Za nekatere nujne ukrepe, ki so potrebni za celovit pregled prometa, pa po 2030. Resolucija o nacionalnem programu za razvoj prometa v RS (nacionalni program) iz leta 2016 je dokument, ki predstavlja prehod s splošnih ukrepov strategije na pripravo in izvajanje konkretnih aktivnosti. Ključne smernice za pripravo nacionalnega programa so rezultat strokovnih analiz (prometnih, funkcionalnih, okoljskih, družbenih in drugih), izdelanih v okviru procesa priprave strategije. Določbe strategije večinoma temeljijo na posebnem analitičnem instrumentu, nacionalnem prometnem modelu, ki upošteva sedanjo in prihodnjo zmogljivost prometnih omrežij (prepustnost, dostopnost) ter sedanje in pričakovano prometno povpraševanje (družbenogospodarski podatki). Strokovnjaki Evropske komisije so nacionalni model prevoza ocenili kot zelo kakovostnega.
4.1 Strateški okvir politike za aktivne politike trga dela	ESS+, ESRR	ESRR: Izboljšanje učinkovitosti in vključenosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve z razvojem socialne infrastrukture in spodbujanjem socialnega gospodarstva ESS+: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijskih ukrepov za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, še posebej prek izvajanja jamstva za mlade, za dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela, ter za neaktivne osebe, pa tudi prek spodbujanja samozaposlovanja in socialnega gospodarstva Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se ocenijo in predvidijo potrebe po znanjih in spretnostih ter zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na prehodov in mobilnosti na trgu dela	Omogočitveni pogoj je izpolnjen. Vlada RS je 7. 1. 2021 sprejela Smernice APZ za obdobje 2021-2025 ki urejajo: zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih oseb; hitrejšo aktivacijo brezposelnih; hitrejši prehod brezposelnih mladih do 29 let na trg dela (Jamstvo za mlade); odpravo strukturnih neskladij na trgu dela z namenom zagotoviti znanja in veščine za potrebe trga dela. Opredeljenih je deset kazalnikov z izhodiščnimi in ciljnimi vrednostmi. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 113. členu določa obveznost izvajanja načrta zaposlovanja. Podrobnejše profiliranje iskalcev zaposlitve ter individualno ocenjevanje njihovih potreb ter ciljev izvaja Zavod RS za zaposlovanje na podlagi Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah. V skladu s 145. členom ZUTD, ministrstvo za delo enkrat letno obvešča Vlado RS in socialne partnerje o izvajanju ukrepov po tem zakonu. S poročilom se socialni partnerji seznanijo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kjer lahko podajo svoje mnenje o poročilu.
4.2 Nacionalni strateški okvir za enakost spolov	ESS+, ESRR	ESRR: Izboljšanje učinkovitosti in vključenosti trgov dela in dostopa do kakovostne zaposlitve z razvojem socialne infrastrukture in spodbujanjem socialnega gospodarstva ESS+: Spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov pri udeležbi na trgu dela, enakih delovnih pogojev ter boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, tudi z dostopom do cenovno dostopnega otroškega varstva in oskrbe za vzdrževane osebe	Nacionalni program je pripravljen na podlagi analize stanja in ocene napredka na področju izvajanja enakosti spolov v RS ter vrednotenja izvajanja Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2015-2020. Upoštevana so tudi priporočila in cilji zajeti v strategiji Evropa 2020, priporočila mednarodnih teles za enakost spolov, zlasti Odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk, in ciljev, opredeljenih v Izhodiščih za ukrepanje s konference v Pekingu. Resolucija z veljavnostjo do leta 2030 bo predvidoma sprejeta v januarju 2022. Resolucija določa ključne cilje in ukrepe na šestih tematskih področjih. med drugimi tudi trg dela in zaposlovanje ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Za spremljanje izvajanja posameznih ukrepov za doseganje opredeljenih ciljev so določeni kazalniki. Področja se spremljajo na podlagi nacionalnih zbirk podatkov ali sprejetih kazalnikov Evropske unije, ki se jim prilagaja nacionalni sistem zbiranja podatkov. V aktivnost zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu, je vključen tudi Statistični urad RS.
4.3 Strateški okvir politike za sistem izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh	ESS+, ESRR	ESRR: Izboljšanje enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja prek razvoja infrastrukture, tudi s krepitvijo odpornosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo in prek spleta ESS+: Izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela, vključno s potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja, da se pridobi pridobivanje ključnih kompetenc, vključno s podjetniškimi in digitalnimi znanji in spretnostmi, ter s spodbujanjem uvedbe dualnih sistemov usposabljanja in vajeništva Spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse ter dostopnostjo za invalide	Omogočitveni pogoj izpolnjujejo trije nacionalni dokumenti na področju izobraževanja in usposabljanja, in sicer: Nacionalni program visokega šolstva 2030 sprejet v Državnem zboru dne 23. 3. 2022 Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji 2022-2030 je Državni zbor sprejel dne 23. 3. 2022 Strategija razvoja višjega strokovnega izobraževanja 2020-2030, ki ga je vlada sprejela 24.7.2020. V Sloveniji je razvit sistem napovedovanja spretnosti in kompetenc za kratkoročne napovedi. Srednjeročno in dolgoročno napovedovanje bo delno razvito v okviru EU projekta „Platforma za napovedovanje kompetenc in spretnosti, , ki se bo izvajal do leta 2023. Nadaljnji razvoj (faza 2) sistema se bo izvajal v finančni perspektivi 2021–2027 (ESS +). Mehanizmi in storitve za spremljanje diplomantov, kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev, zagotavljanje enakega dostopa, usklajevanje vseh ravni izobraževanja in usposabljanja, ter ureditve spremljanja, vrednotenja in pregleda strateškega okvira politike določa več zakonov in podzakonskih aktov.
4.4 Nacionalni strateški okvir politike za socialno vključenost in zmanjševanje revščine	ESS, ESRR	ESRR: Spodbujanje s celostnimi ukrepi, med drugim s stanovanjskimi in socialnimi storitvami, socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki ter prikrajšanih skupin, tudi ljudi s posebnimi potrebami ESS+: Pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine	Sprejetje Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva 2021-2030 je Predvideno v februarju 2022. Podlaga za pripravo je poročilo o izvajanju ReNPSV13-20, ki ga je pripravil Inštitut RS socialnega varstva Skladno s ciljem deinstitucionalizacije mapiranje za identifikacijo potreb za ustanove socialnega varstva upošteva vpliv demografskih sprememb. Resolucija opredeljuje osnovna izhodišča za delovanje in razvoj sistema, cilje in aktivnosti za dosego teh ciljev, razvoj storitev in programov socialnega, način izvajanja in spremljanja izvajanja resolucije ter kadrovske in finančne vire. Podrobni ukrepi bodo opredeljeni v Nacionalnem izvedbenem načrtu. Zakonodaja s področja dolgotrajne oskrbe ne bo imela večjega vpliva na Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva, bo pa potrebno posodobiti zakonodajo s področja socialnega varstva v skladu z zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe.
4.6 Strateški okvir politike za zdravstvo	ESS, ESRR	ESRR: Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva in krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti. ESS+: Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj, in storitvami oskrbe, usmerjene v posameznika, vključno z zdravstveno oskrbo Posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah. Izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe	Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025 - Skupaj za družbo zdravja je nacionalni strateški okvir za področje zdravja, ki ga je Vlada RS sprejela decembra 2015, Državni zbor RS pa marca 2016. ReNPZV 2016–2025 vključuje opis ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti, trajnosti in dostopnosti do storitev in ukrepov za spodbujanje skupnostnih storitev z opisom ukrepov za širitev nacionalnega sistema zdravstvenega varstva, in razvojne strategije z namenom, vizijo in cilji, prednostnimi področji in elementi strateškega načrtovanja. Vlada je v juniju sprejela predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki – glede na starost in iztrošenost opreme – določa področja, v katera je potrebna vlagati. Do konca 2021 bo dopolnjena strategija potreb s kazalniki kakovosti na področju zdravja. Mapiranje potreb po zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi, tudi glede zdravstvenega in negovalnega osebja, za zagotavljanje trajnostnih in usklajenih ukrepov bo predvidoma zaključeno do aprila 2022.

12. Predhodni cilj glede podnebnega prispevka

Sklad	Predhodni podnebni prispevek
ESRR	503.793.123
Kohezijski sklad	265.731.267

1 Evropska komisija. (2021). European Innovation Scoreboard 2021 (Evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2021), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

2Poročilo Evropske komisije o državi - Slovenija 2019 in 2020.

3 Evropska komisija. (2019b). European Innovation Scoreboard 2019 (Evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2019), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

4 Evropska komisija. The Eco-Innovation Scoreboard and the Eco-Innovation Index | Eco-innovation Action Plan (xxxxxx.xx) (Eko-inovacijski kazalnik za leto 2021).

5 Statistični urad RS, dostopno na: xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx/xxxxx/xxxxxXxxxXxxxxx0/

6 European and Regional Innovation Scoreboards 2021. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxxxx-xxx-xxxxxxxxxx/xx/xxxxxxxxxx/xxxxxxxxxxx-xxxxxxxxxx/xxxxxxxx-xxxxxxxxxx-xxxxxxxxxx/xxx#

7 Global Enterprenuership Monitor (2017). Rast podjetniških priložnosti, London.

8 Global Enterprenuership Monitor (2018). Neizkoriščen podjetniški potencial, London.

9 Global Enterprenuership Monitor (2021). Global Report 2020/2021 , London.

10 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021), Poročilo o razvoju 2021, Ljubljana. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxxx.xxx.xx/xxxxxxxxx/xxxx_xxxxxx/xxxxxx_xxxxxxxxx/0000/xxxxxxxxx/XXX0000_xxxxxx.xxx.

11 Eurostat. (2020). Eurostat Portal Page – Science and Technology – Community innovation survey. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxxxx/xxx/xxxxxxxxx/xxxxxxxxx-xxxxxxxxxx-xxxxxx

12 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

13 Evropska komisija (2019b). European Innovation Scoreboard 2019 (Evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2019), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

14 Statistični urad RS. Dostopno na: xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx

15 Število hitrorastočih podjetij in število v njih zaposlenih oseb se je zadnjih nekaj let zviševalo do najvišje ravni v letu 2019, ko je bilo v 1.179 hitrorastočih podjetjih zaposlenih 78.046 oseb. V 2020 beležimo padec na 908 hitrorastočih podjetij in 48.554 zaposlenih oseb v le-teh. Vrednosti obeh kazalnikov so vselej nekoliko nižje v KZVS (Vir: Statistični urad RS. Dostopno na: xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx)

16 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

17 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027, Ljubljana.

18 Zavod RS za zaposlovanje (2019). Napovednik zaposlovanja 2019/11, Ljubljana. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxx.xxx.xx/_xxxxx/00000/
Porocilo_napovednik_zaposlovanja_2019_II.pdf

19 EK, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2021 – Slovenija, 2021. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxxxx/xxx/xxxxxxxxxxx/xxxxxxxx/00000

20 Služba Vlade za digitalno preobrazbo (2022). Lastni preračun.

21 EK, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2021 – Slovenija, 2021. Dostopno na: file:///C:/Users/tstamcar/Downloads/DESI_2021__Slovenia__sl_2YufeG9fQdXFqDRq8mq8hlkjGY_80600.pdf.

22 Statistični urad RS (2021). Dostopno na: xxxxx://xxx.xxxx.xx/XxxxXxx/Xxxx/Xxxxx/0000

23 Podnebno ogledalo 2021.

24 Podnebno ogledalo 2021

25 Poročilo o razvoju (2020). urad za makroekonomske analize in razvoj.

26 LIFE Podnebna pot 2050 (2020). Lokalni semafor podnebnih aktivnosti.

27 Statistični urad RS (2021). Računi snovnih tokov. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxxx.xx/XxxxXxx/Xxxx/Xxxxx/0000

28 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Poročilo o razvoju 20202021, Ljubljana.

29 Evropska komisija (2020). Poročilo o državi - Slovenija 2020, delovni dokument služb Komisije, SWD (2020), 523 final, Bruselj.

30 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Poročilo o razvoju 20202021, Ljubljana.

31 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Poročilo o razvoju 20202021, Ljubljana.

32 Statistični urad RS (2021). Dostopno na xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx/xxxxx/xxxxxXxxxXxxxxx0/

33 Eurostat (2021), Circular material use rate. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxxxx/xxxxxxxxxxx/xxxx/xxx_xxx000/xxxxxxx/xxxxx?xxxxxxx

34 Statistični urad RS (2021). Delež neprečiščene in prečiščene odpadne vode. Dostopno na: xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx/

35 Statistični urad RS (2021). Javni vodovod. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxxx.xx/XxxxXxx/xxxx/Xxxxx/0000

36Škoda je ocenjena na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 in 28/06), Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03, 90/07 in 102/07) ter Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06), dostopno na xxxx://xxx.xxx000.xx/xxx/xxxx.xxx?xxxxxx00.xxx. Zbirno po posameznih vrstah podnebno pogojenih nesreč (poplave, neurja in ujme, suša, pozeba žled, veliki požari v naravnem okolju) so podatki dostopni v dokumentu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Predlog vsebin s področja zaščite, reševanja in pomoči za uvrstitev v EKP 2014 – 2020, VFO 2021 – 2027 in NG EU št. 024-8/2020-10 z dne 13. 8. 2020, ki je dostopen na xxxxx://xxx.xxx.xx/xxxxxx/0000-00-00-xxxxxxxxxxx-xx-xxxxxxx-xx-xx-xxxxxxxx-xxxxxxx-xx-xxxxxxxxx-xxxxxxxxx-xxxxxxxxx-xxxxxxxx-xxxxxxxx/. Ocenjena škoda iz uradnih evidenc ne vključuje škode po požarih v naravnem okolju, saj škoda ni bila v celoti ocenjena, so pa upoštevani intervencijski stroški, ki so v primeru treh požarov v naravnem okolju znašali 0,25 mio EUR.

37 ARSO (2018), Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja, Ljubljana; ARSO (2018), Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–2011, Ljubljana; Ministrstvo za obrambo (2018), Državna ocena tveganj za nesreče, verzija 2.0, št. 84000-3/2018/3 z dne 6. 12. 2018.

38 Ministrstvo za obrambo (2018), Državna ocena tveganj za nesreče, verzija 2.0, št. 84000-3/2018/3 z dne 6. 12. 2018. Poleg skupne stopnje tveganja, ki je najvišja pri poplavah, je za določitev prioritet upoštevana pogostost pojava posamezne nesreče (najpogostejši so veliki požari v naravnem okolju in neurja) in razsežnosti oz. škoda ob pojavu (je bila najvišja ob žledu 2014).

39 Ministrstvo za okolje in prostor RS (2019). Predhodna ocena poplavne ogroženosti RS, Ljubljana.

40 Ministrstvo za obrambo RS (2016). Ocena ogroženosti RS zaradi poplav, Ljubljana.

41 xxxxx://xxx.xxx.xxxxxx.xx/xxxx-xxx-xxxx/xxxxxxx/xxxxx-xx-xxxxxxxx-xxx-xxxxx

42 Poročanje Slovenije po Habitatni direktivi in Direktivi o pticah (2019)

43 Gre za število vseh registriranih osebnih vozil na baterijski električni pogon (BEV - Battery Electric Vehicles), priključni hibridi niso všteti. Do leta 2025 naj bi Slovenija imela že 40.096 registriranih električnih vozil in 7.000 javno dostopnih polnilnic, do leta 2030 pa 129.690 električnih vozil in 22.300 javno dostopnih polnilnic.

44 Vir: Ministrstvo za infrastrukturo, SURS, 2021

45 Statistični urad RS (2022). Dostopno na: xxxxx://xxxxx.xxxx.xx/XxXxxxXxxx/xxxxx/xx/Xxxx/-/0000000X.xx/xxxxx/xxxxxXxxxXxxxxx0/

46 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027, Ljubljana.

47 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020), Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

48 Projekcije prometnega modela

49 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

50 Evropska komisija (2020). Poročilo o državi 2020, Bruselj.

51 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

52 Zavod RS za zaposlovanje (marec 2021). Mladi in trg dela. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxx.xxx.xx/_xxxxx/00000/Xxxxxxx_Xxxxx_xx_xxx_xxxx_0000.xxx.

53 Zavod RS za zaposlovanje (2021). Napovednik zaposlovanja 2021/II. Dostopno na: xxxxx://xxx.xxx.xxx.xx/_xxxxx/00000/Xxxxxxxx_Xxxxxxxxxx_xxxxxxxxxxxx_0000_xxxxx.xxx.

54 CEDEFOP (2018). 20018 Skills Forecast Slovenia, xxxxx://xxx.xxxxxxx.xxxxxx.xx/xxxxx/xxxxxxx_xxxxxx_xxxxxxxx_0000_-_xxxxxxxx.xxx).

55 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Poročilo o razvoju 2021, Ljubljana.

56 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Evropski steber socialnih pravic. Slovenija 2010-2020, Ljubljana.

58 Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2020. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxx/xxx/xxxxxxxxx-xxx-xxxxxxxx-xxxxxxx-0000/xxxxxxxxx/xxxxxxxx_xx.xxxx.

59 Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2020. Dostopno na: xxxxx://xx.xxxxxx.xx/xxxxxx/xxx/xxxxxxxxx-xxx-xxxxxxxx-xxxxxxx-0000/xxxxxxxxx/xxxxxxxx_xx.xxxx.

60 Rupnik Vec idr.(Zavod RS za šolstvo, 2020)

61 Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS, 2020)

62 Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19 (2020), Ljubljana.

63 Evropska komisija (2020). Priporočila Sveta EU, COM (2020) 524 final, Bruselj.

64 xxxxx://xxx.xxxx.xx/xx-xxxxxxx/xxxxxxx/0000/00/XXXX_0000_Xxxxxxxxxxx_Xxxxxxxxx_X0_X.xxx

65 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2020). Poročilo o razvoju 2020, Ljubljana.

66 xxxx://xxx.xx-xx.xx/xxxxxxxxx/xxxx_xxxxxx/Xxxxxxxx/Xxxxxxxx/0000/XXX/XXX-0_XXX_XxxxxxxxxxX.xxx

67 Inštitut RS za socialno varstvo, Socialni položaj v Sloveniji 2018-2019, Ljubljana, 2019. Dostopno na: xxxxx://xxxxx.xx/xxxxxx0/Xxxxxxxx%00xxxxxxx%00x%00Xxxxxxxxx%000000_0000_xxxxxx%00xxxxxxxx.xxx.

68 Hosting (2021). Evalvacija Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 20217-2021. Ljubljana.

69 European Union (2018). Cultural Heritage Counts for Europe.

70 Sklep Sveta EU (2014/C 183/08, z dne 21. 5. 2014) o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo.

71 Ekonomski inštitut Pravne fakultete (2018). Primerjalna analiza davčnih in finančnih mehanizmov na področju kulturne dediščine med Slovenijo in državami članicami Evropske unije, Ljubljana

72 Inštitut za poslovno diagnozo in prognozo Ljubljana (2021). Trajnostni vidiki investicij na področju vzdrževanja objektov nepremične kulturne dediščine v Sloveniji glede na Uredbo (EU) 2020, Ljubljana.

73Poročilo o razvoju 2020. UMAR, Ljubljana. Str. 19, .

74 Razvojni svet KRZS (2019). Izhodišča za Strategijo razvoja KRZS 2030.

75 Razvojni svet KRVZ (2019). Strateška izhodišča razvoja Kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

76 Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021-2027, UMAR, Delovni zvezek 3/2020, letnik XXIX, Str. 25, 26.

77Poročilo o razvoju 2020. UMAR, Ljubljana. Str. 19.

78 Poročilo o državi (2019). Evropska komisija

79 Ministrstvo za infrastrukturo (2021). Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

80 Pri digitalizaciji kulturne dediščine, ki je pomembna tako z vidika trajnostnega razvoja gospodarstva kot celotne družbe, bomo upoštevali Priporočilo Komisije (EU) 2021/1970 z dne 10. novembra 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino.

81 Sporočilo EK (2020), Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo, Bruselj

82 Strategija EU od vil do vilic

83 Okvirna direktiva za morsko strategijo.

84 NOO; razvojno področje Pametna, trajnostna in vključujoča rast.

85 NOO, ukrepi v podporo Produktivnejšemu gospodarstvu za digitalni in zeleni prehod.

86 NOO, razvojno področje Digitalna preobrazba.

87 Digitalna transformacija zdravstva ni predmet financiranja VFO, ampak le NOO v delu razvojnega področja Zdravstvo in socialna varnost.

88 Sredstva EKSRP za gradnjo odprte visokozmogljive širokopasovne infrastrukture niso predvidena.

89 priloga XI Uredbe o strateškem načrtovanju

90 Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, Državni zbor RS (29. januar 2020)

91 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (2021). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2021, Ljubljana.

Document Metadata

Table of Contents

Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027 Ljubljana, maj 2022 (osnutek)

Document Metadata