POKOJNINSKI NAČRT

POKOJNINSKI NAČRT

ZA KOLEKTIVNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZA JAVNE USLUŽBENCE

(PNJU K)

UVODNE DOLOČBE

1. člen

(Ureditev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence)

Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence ureja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence.

Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence je pripravljen v skladu z določbami Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 s spremembami in dopolnitvami), Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 43/06, 66/07, 103/09, 11/12 in 18/16), Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 2, Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami in dopolnitvami).

Pokojninski načrt izvaja Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev, ki izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla in je ustanovljen s preoblikovanjem Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU) v podsklad Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev (KPSJU), ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo.

Dodatno pokojninsko zavarovanje po tem pokojninskem načrtu ureja obdobje varčevanja.

2. člen (Pomen izrazov)

Posamezni izrazi v tem pokojninskem načrtu pomenijo:

- ZKDPZJU: Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15);

- ZPIZ-1: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999, s spremembami in dopolnitvami);

- ZPIZ-2: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami in dopolnitvami);

- KPnd: Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, s spremembami in dopolnitvami);

- Aneks: Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 73/03);

- KPOPNJU: Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04 - popr., 43/06 - ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12, 18/16, 64/19)

- KPSJU: Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev je krovni pokojninski sklad, oblikovan na podlagi ZKDPZJU, KPOPNJU, Aneksa in ZPIZ-2, ustanovljen s preoblikovanjem Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence

(ZVPSJU) v podsklad KPSJU, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo;

- podsklad: je premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca KPSJU in ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačili iz naslova

kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in ustvarjeno z upravljanjem s temi sredstvi; Podskladi krovnega sklada se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, katerim so prvenstveno namenjeni;

- ustanovitelj: Vlada Republike Slovenije v imenu Republike Slovenije kot delodajalca;

- upravljavec: Modra zavarovalnica, d. d., Ljubljana;

- zavarovalnica: Modra zavarovalnica, d. d., Ljubljana;

- javni uslužbenec: oseba iz 1. člena ZKDPZJU;

- član KPSJU: javni uslužbenec, ki po 1. členu ZKDPZJU in KPOPNJU, izpolnjuje pogoje za vključitev v KPSJU;

- delodajalec: Republika Slovenija, lokalne skupnosti in osebe javnega prava iz 3. člena ZKDPZJU;

- zavezanec za plačilo: izvrševalci pravic in obveznosti delodajalca, ki so v skladu s KPOPNJU in 3. členom ZKDPZJU zavezani plačevati premijo na osebni račun člana KPSJU;

- upravičenec za primer smrti: oseba, ki jo določi član KPSJU in katera je po smrti člana KPSJU upravičena zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja, ki so bile vplačane na podlagi kolektivnega zavarovanja na osebni račun umrlega člana KPSJU, v skladu s Pokojninskim načrtom PNJUK;

- obvezno zavarovanje: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti;

- kolektivno zavarovanje: kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence;

- Pokojninski načrt PNJU K: Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, v nadaljevanju tudi: pokojninski načrt;

- dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;

- predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;

- čista premija: znesek premije, vplačane po Pokojninskem načrtu PNJUK, zmanjšan za vstopne stroške;

- zajamčena donosnost: je donosnost za katero jamči upravljavec članom podsklada, ki je namenjen najstarejši starostni skupini;

- skrbnik: oseba, ki v skladu z 263. členom ZPIZ-2 opravlja skrbniške storitve za KPSJU;

- izjava o naložbeni politiki: izjava, ki jo v skladu z določili ZPIZ-2 sprejme upravljavec.

3. člen

(Vsebina pokojninskega načrta)

Pokojninski načrt PNJUK vsebuje:

- opredelitev, da je pokojninski načrt namenjen kolektivnemu zavarovanju za javne uslužbence;

- opredelitev, da gre za dodatno zavarovanje, v okviru katerega upravljavec izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla;

- pogoje za vključitev v kolektivno zavarovanje,

- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v takšnih primerih;

- opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec KPSJU, članom podsklada, ki je namenjen najstarejši starostni skupini;

- pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine;

- postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente;

- pogoje izrednega prenehanja zavarovanja;

- pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja.

SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

(Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev)

Kolektivno zavarovanje je oblika zavarovanja, ki predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih javnih uslužbencev – članov KPSJU, vključenih v to obliko zavarovanja z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ter pod pogoji, določenimi s Pokojninskim načrtom PNJU K, zagotovijo pravice do dodatne starostne pokojnine oziroma do predčasne dodatne starostne pokojnine ali druge pravice, določene s Pokojninskim načrtom PNJU K.

Izvajalec Pokojninskega načrta PNJU K je KPSJU, ki ga sestavljajo trije podskladi, ki so oblikovani kot ločeno premoženje in izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla. KPSJU v svojem imenu in za račun članov KPSJU upravlja Modra zavarovalnica, d. d., ločeno od drugega premoženja.

Kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K ureja obdobje varčevanja.

5. člen

(Pokojninski načrt)

S Pokojninskim načrtom PNJU K se določajo pogoji za pridobitev pravic, vrsta in oblika pravic iz kolektivnega zavarovanja, v katerega se vključujejo posamezniki iz 1. člena ZKDPZJU.

Odnosi med članom KPSJU in upravljavcem, kakor tudi vse njune pravice in obveznosti, so urejeni s tem pokojninskim načrtom, s pravili upravljanja krovnega sklada ter s pisnimi izjavami člana KPSJU.

6. člen

(Pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K je zavarovanje za kritje dodatne starostne pokojnine z možnostjo pridobitve predčasne dodatne starostne pokojnine.

Pravice iz kolektivnega zavarovanja po Pokojninskem načrtu PNJU K so neprenosljive, razen v primerih, določenih v ZPIZ-2.

Zastava pravic iz enot premoženja KPSJU, vpisanih na osebnem računu člana KPSJU, ni dovoljena.

7. člen

Črtan

IZVAJALEC POKOJNINSKEGA NAČRTA

8. člen

Črtan

9. člen

Črtan

VKLJUČITEV V KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE

10. člen

(Pogoji za vključitev)

Pogoj za vključitev v Pokojninski načrt PNJU K in članstvo v KPSJU je, da ima posameznik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu.

V kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K se vključijo vsi javni uslužbenci, za katere velja KPnd.

V kolektivno zavarovanje iz prejšnjega odstavka se vključijo tudi javni uslužbenci iz drugega odstavka 1. člena ZKDPZJU, in sicer:

javni uslužbenci, ki so izgubili status funkcionarja po 1. avgustu 2003, zaposleni, ki niso zajeti v prvem odstavku 1. člena ZKDPZJU, sredstva za njihovo plačo pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost.

V kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K se pod enakimi pogoji kot ostali javni uslužbenci vključijo tudi pripravniki in javni uslužbenci, zaposleni za določen čas.

Posamezniki, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju po

31. juliju 2003, se vključijo v kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi, oziroma pridobitve statusa javnega uslužbenca.

V kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K se vključijo tudi zaposleni v osebah javnega prava, ki z začetkom uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03 in 126/03) postanejo javni uslužbenci.

11. člen

(Vključitev in začetek zavarovanja)

Javni uslužbenec je vključen v kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K na podlagi KPOPNJU in določb ZKDPZJU ter ZPIZ-2.

Začetek zavarovanja po Pokojninskem načrtu PNJU K je prvi dan meseca za katerega je bila vplačana premija za javnega uslužbenca.

12. člen

(Obvestilo o vključitvi)

O vključitvi v Pokojninski načrt PNJU K, javnega uslužbenca obvesti upravljavec s pisnim obvestilom.

Upravljavec Krovnega sklada člana vključi v podsklad, ustrezno starostni skupini člana. Upravljavec člana KPSJU hkrati z obvestilom o vključitvi, obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi z različnimi naložbenimi politikami.

Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad, ki ustreza starostni skupini tega člana.

13. člen

(Osebni račun)

Osebni račun člana KPSJU vsebuje:

- podatke za vzpostavitev osebnega računa člana KPSJU (priimek in ime, naslov, EMŠO, davčna številka),

- podatke o zavezancu za plačilo (naziv, sedež, registrska številka, matična številka, davčna številka),

- številko obvestila o vključitvi člana KPSJU v kolektivno zavarovanje,

- finančno-računovodski del osebnega računa člana KPSJU, ki obsega:

• vplačano premijo z datumom vplačila,

• višino vstopnih stroškov,

• znesek čiste premije,

• število enot premoženja,

• ločeno evidenco enot premoženja, ki jih je vplačal zavezanec za plačilo, in ločeno evidenco enot premoženja, ki jih je vplačal član KPSJU,

• datum konverzije čiste premije,

• evidenco realizirane donosnosti KPSJU in zajamčene donosnosti,

• evidenco zajamčene vrednosti sredstev člana KPSJU,

• evidenco vplačane premije za potrebe obveščanja davčnih organov in obveščanje člana KPSJU ter zavezanca za plačilo,

• obračun in višino izplačane odkupne vrednosti.

Delodajalec mora obvestiti upravljavca o vseh spremembah, ki vplivajo na članstvo v KPSJU oziroma na kolektivno zavarovanje člana KPSJU, najkasneje na dan plačila premije v mesecu za pretekli mesec.

Ne glede na prejšnji odstavek je delodajalec dolžan upravljavcu vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke novo zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.

14. člen

(Podatki za izvajanje zavarovanja)

V primeru, ko podatki, pomembni za vključitev in za pravilno vodenje evidenc ter izvajanje kolektivnega zavarovanja po Pokojninskem načrtu PNJU K niso popolni oziroma so nepravilni, se zavezanca za plačilo pozove, da poskrbi za njihovo dopolnitev oziroma popravo.

PREMIJA

15. člen (Plačevanje premij)

Zavezanec za plačilo vplačuje premijo v korist in na osebni račun

člana KPSJU skladno z ZKDPZJU in KPOPNJU. Upravljavcu je dolžan posredovati obračun premij najkasneje na dan izplačila plač, za mesec, za katerega so bile plače obračunane.

Član KPSJU lahko pod pogoji, ki jih določa KPOPNJU, tudi sam plačuje premijo v skladu z ZPIZ-2.

Premije, vplačane na način iz prvega odstavka tega člena, se izkazujejo ločeno od premij, vplačanih na način iz prejšnjega odstavka tega člena, stroški za obe vrsti premij pa so enaki.

16. člen (Višina premije)

Višina premije za kolektivno zavarovanje po ZKDPZJU je določena

in se valorizira v skladu s KPOPNJU.

17. člen

(Rok za plačilo premije)

Zavezanec za plačilo vplačuje premijo v korist in na osebni račun člana KPSJU v roku, določenem z ZKDPZJU in KPOPNJU. Upravljavcu je dolžan posredovati obračun premij najkasneje na dan izplačila plač, za mesec, za katerega so bile plače obračunane.

Mesečna premija, ki jo vplačuje član KPSJU, mora biti plačana najkasneje do 25. v mesecu za tekoči mesec.

Polletna premija, ki jo vplačuje član KPSJU, se plača do 25. v prvem mesecu zavarovalnega polletja.

Letna premija, ki jo vplačuje član KPSJU, se plača do 25. v prvem ali zadnjem mesecu zavarovalnega leta.

Šteje se, da je dan plačila premije tisti dan, ko denar prispe na račun KPSJU.

18. člen

(Način plačila premije)

Zavezanec za plačilo vplačuje premijo v korist in na osebni račun člana KPSJU hkrati z izplačilom plač, skladno z ZKDPZJU in KPOPNJU.

Član KPSJU lahko premijo, ki jo po Pokojninskem načrtu PNJU K vplačuje sam, vplačuje na enega od naslednjih načinov:

- z odtegljajem od neto plače,

- preko direktne obremenitve,

- s plačilnim nalogom.

19. člen

(Pripis premije odkupni vrednosti)

V primeru, da član KPSJU umre in je bila v mesecu, v katerem je nastopila smrt, že vplačana premija na njegov osebni račun in če ni bila konvertirana, se ta premija prišteje odkupni vrednosti, ki se izplača upravičencu za primer smrti oziroma dediču, če član KPSJU ni določil upravičenca za primer smrti.

19.a člen

(Napake v obračunu premij)

V primeru da zavezanec za plačilo naknadno ugotovi, da je za posameznega člana KPSJU plačal previsok znesek premije, presežka ne more poračunati v korist drugega člana KPSJU pri tekočem plačilu premij.

V primeru naknadno ugotovljenega presežka plačila premije za posameznega člana KPSJU mora zavezanec za plačilo pisno zahtevati vračilo razlike.

Zavezanci za plačilo lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahtevajo vračilo razlike najkasneje do dneva konverzije oziroma znotraj enega obračunskega obdobja (od 1. v mesecu do zadnjega delovnega dne v mesecu plačila premije). Po konverziji zavezanec za plačilo ne more več zahtevati vračila preveč vplačanih premij.

20. člen

Črtan

NALOŽBENA POLITIKA

20.a člen (Naložbena politika)

Naložbena politika je določena s Pravili KPSJU, podrobneje pa je opredeljena v Izjavi o naložbeni politiki.

Izjava o naložbeni politiki je pripravljena z namenom podrobnejše seznanitve zavarovanca z naložbenimi pravili sklada, upravljanjem in merjenjem tveganj ter z informacijami o upravljavcu ter drugih osebah in organih.

21. člen

Črtan

22. člen

Črtan

DOLOČILA, KI SESTAVLJAJO IZJAVO O NALOŽBENI POLITIKI

23. člen

Črtan

24. člen

Črtan

STROŠKI IN PROVIZIJA ZA UPRAVLJANJE

25. člen

(Stroški in provizija za upravljanje)

Stroški in provizija za upravljanje so določeni v Pravilih KPSJU.

ZAJAMČENA DONOSNOST

25.a člen (Splošno)

Upravljavec krovnega sklada jamči zajamčeno donosnost na čisto

vplačilo dodatnega zavarovanja zgolj članom podsklada, ki je namenjen najstarejši starostni skupini.

Čisto vplačilo je vplačana premija, zmanjšana za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu.

25.b člen

(Stopnja zajamčenega donosa)

Zajamčena donosnost znaša 50 % povprečne donosnosti, ki je izračunana skladno z metodologijo, predpisano s strani ministrstva za finance.

26. člen

Črtan

27. člen

Črtan

ODKUPNA VREDNOST ENOT PREMOŽENJA

28. člen

(Pravica do izplačila odkupne vrednosti)

Odkupna vrednost enot premoženja se izračuna glede na vrednost enote premoženja podsklada, ki velja na obračunski dan obdobja, ko je bila podana popolna zahteva.

Člani KPSJU, upravičenci za primer smrti oziroma dediči pridobijo pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, ki so bile vplačane na podlagi kolektivnega zavarovanja, v primerih, ki so določeni s tem pokojninskim načrtom oziroma z ZPIZ-2.

29. člen

Črtan.

PRAVICE IZ ZAVAROVANJA

30. člen

Črtan

31. člen (Splošno)

Članu KPSJU se ob izpolnitvi pogojev, ki so določeni s tem

pokojninskim načrtom, zagotovi pravica do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine v obliki doživljenjske rente.

32. člen

(Pridobitev pravice do dodatne pokojnine)

- do invalidske pokojnine ali

- do vdovske pokojnine ali

- do poklicne pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju.

33. člen

(Pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine)

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko član KPSJU pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred izpolnitvijo pogoja iz prvega odstavka prejšnjega člena, če:

- ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje in

- je dopolnil starost 53 let.

Član KPSJU pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine z dnem, ko so izpolnjeni vsi pogoji, našteti v prejšnjem odstavku tega člena.

34. člen

(Uveljavitev pravice do dodatne oziroma predčasne dodatne pokojnine)

Član KPSJU, ki je pridobil pravico do dodatne pokojnine, le to uveljavi tako, da pri upravljavcu vloži zahtevo za uveljavitev dodatne pokojnine.

Član KPSJU, ki je pridobil pravico do predčasne dodatne pokojnine, le to uveljavi tako, da pri upravljavcu vloži zahtevo za uveljavitev predčasne dodatne pokojnine.

Zahtevi za uveljavitev iz prvih dveh odstavkov tega člena, mora član KPSJU priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice, določenih v tem pokojninskem načrtu.

Zahtevo za uveljavitev iz prvih dveh odstavkov tega člena lahko član KPSJU vloži po obračunskem obdobju, ko je zanj zavezanec za plačilo plačal vse pripadajoče premije ter posredoval podatek o prenehanju delovnega razmerja.

Ko upravljavec na podlagi zahteve iz prejšnjih odstavkov ugotovi, da član KPSJU izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do dodatne pokojnine oziroma predčasne dodatne pokojnine po tem pokojninskem načrtu, unovči odkupno vrednost enot premoženja podsklada, vpisanih na osebnem računu člana.

Odkupna vrednost se izplača izplačevalcu pokojninske rente v enkratnem znesku.

35. člen

(Unovčenje odkupne vrednosti in dodatna starostna pokojnina)

Upravljavec mora v imenu in za račun člana KPSJU, ob njegovem soglasju, z zavarovalnico skleniti življenjsko zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bila v enkratnem znesku vplačana čista premija v višini odkupne vrednosti enot premoženja. Upravljavec odkupno vrednost enot premoženja KPSJU iz prejšnjega člena prenese na račun kritnega sklada zavarovalnice, iz katerega se bodo izplačevale dodatne starostne pokojnine.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, lahko član KPSJU tudi sam izbere drugo zavarovalnico ali pokojninsko družbo, ki mu bo izplačevala dodatno pokojninsko rento, s katero upravljavec v njegovem imenu in za njegov račun sklene življenjsko zavarovanje.

Član KPSJU pridobi pravico do dodatne pokojnine, če:

- je uveljavil pravico do predčasne pokojnine ali

- do starostne xxxxxxxxx xxx

36. člen

Črtan.

IZREDNO PRENEHANJE ZAVAROVANJA

37. člen (Izredno prenehanje)

Kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K izredno

preneha v naslednjih primerih:

- če članu KPSJU preneha veljati pogodba o zaposlitvi pri delodajalcu,

- s smrtjo člana KPSJU pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine,

- s prenehanjem KPSJU.

38. člen

(Prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu)

Z dnem, ko članu KPSJU preneha veljati pogodba o zaposlitvi pri delodajalcu, ne more biti več vključen v kolektivno zavarovanje po Pokojninskem načrtu PNJU K.

Član KPSJU, ki mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, lahko zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja KPSJU, ki so vpisane na njegovem osebnem računu in so bile vplačane s strani zavezanca za plačilo, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine ali uveljavi pravico do prenosa sredstev.

Če je kolektivno zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ima član KPSJU možnost, da se v roku 30 dni od dne prejema obvestila o tej pravici, odloči za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja, vpisanih na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.

Če član KPSJU v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavcu KPSJU, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.

Upravljavec KPSJU člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega zavarovanja v roku 8 dni po prejemu obvestila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.

39. člen (Smrt člana KPSJU)

V primeru, ko član KPSJU umre in še ni uveljavil pravice do dodatne starostne pokojnine oziroma ni uveljavil pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine, imajo upravičenci za primer smrti, ki jih je določil član KPSJU, pravico zahtevati od upravljavca, da jim izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti enot premoženja KPSJU, ki so bile vpisane na osebni račun člana KPSJU na podlagi kolektivnega zavarovanja.

Če član KPSJU ni določil upravičenca za primer smrti, imajo pravico zahtevati izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka dediči umrlega člana KPSJU v skladu s predpisi o dedovanju.

Ob uveljavitvi pravic iz prejšnjih odstavkov mora upravičenec predložiti dokumentacijo:

- izpisek iz matične knjige umrlih, v kolikor zahtevek vlaga upravičenec za primer smrti, če zahtevek vlaga dedič pa pravnomočen sklep o dedovanju, v katerem je odločeno tudi o sredstvih, zbranih na osebnem računu člana KPSJU oziroma potrdilo sodišča, če zapuščinska obravnava ni bila opravljena (original) ali original overjene kopije,

- svojo davčno številko,

- številko svojega bančnega računa ali kopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka bančnega računa.

Rok za izplačilo znaša 30 dni po koncu obračunskega obdobja, v katerem je upravljavec prejel popolno zahtevo za izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja.

MIROVANJE ZAVAROVANJA

40. člen

(Uveljavitev mirovanja zavarovanja in prenehanje vplačevanja premije, ki jo vplačuje član KPSJU po ZPIZ-2)

Zavezanec za plačilo ne more uveljaviti mirovanja, razen v primeru, ko za posameznega člana KPSJU nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi v skladu z določili zakona, ki ureja delovna razmerja.

PRENOS SREDSTEV V DRUG POKOJNINSKI NAČRT

41. člen

(Pogoji za prenos sredstev v drug pokojninski načrt)

Član KPSJU, ki mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu lahko zahteva, da se njegova sredstva prenesejo v drug pokojninski načrt.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena član KPSJU lahko prenese le v pokojninski načrt iz prvega odstavka 225. člena ZPIZ-2 ali v pokojninski načrt, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu z ZKDPZJU.

Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos.

Rok za prenos sredstev znaša največ 60 dni od obračunskega dne po stanju, na katerega je izračunana odkupna vrednost premoženja.

Ne glede na določbe tega člena, prenos sredstev med tem pokojninskim načrtom in pokojninskim načrtom individualnega zavarovanja ni dovoljen.

OBVEŠČANJE

42. člen

(Obveščanje upravljavca)

Delodajalec oziroma zavezanec za plačilo in član KPSJU sta dolžna obveščati upravljavca o vseh spremembah, ki vplivajo na članstvo v KPSJU oziroma na kolektivno zavarovanje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.

Član KPSJU je dolžan obvestiti upravljavca zlasti o spremembi svojega prebivališča ter drugih podatkih, pomembnih za pravilno vročitev pošiljke.

Če član KPSJU ni sporočil sprememb podatkov, zadošča, da upravljavec obvestilo, ki ga mora sporočiti članu KPSJU, pošlje na naslov njegovega zavezanca za plačilo.

Obveznosti upravljavca glede obveščanja članov KPSJU so opredeljene v Pravilih Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev.

43. člen

(Osebni podatki članov KPSJU)

Osebni podatki člana se skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo obdelavo in varstvo osebnih podatkov uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje upravljavec.

Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali z namenom vzpostavitve evidenc v skladu z ZPIZ-2 in Zakonom o zavarovalništvu in z namenom obveščanja zavarovanca o novostih in ponudbah upravljavca.

Član dovoljuje upravljavcu, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, uporablja osebne podatke iz prvega odstavka tega člena, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namene neposrednega trženja.

Član lahko dovoljenje za uporabo osebnih podatkov za namene neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo poslano na sedež upravljavca.

44.člen

(Spremembe Pokojninskega načrta PNJU K)

Vlada Republike Slovenije lahko spremeni Pokojninski načrt PNJU K, na način in po postopku, kot je določeno v KPOPNJU.

O spremembi Pokojninskega načrta PNJU K bodo člani KPSJU obveščeni v rokih in na način, določen s Pravili Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev. .

Spremembe Pokojninskega načrta PNJU K začnejo veljati, ko jih sprejme Vlada Republike Slovenije, in se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve pravil upravljanja KPSJU.

PREHODNE DOLOČBE

45. člen

(Enkratno vplačilo premij)

Premija, ki v skladu z določbami ZKDPZJU pripada javnemu uslužbencu od prvega avgusta 2003 do vključno za mesec marec 2004, se vplača na njegov osebni račun najkasneje do 30. aprila 2004 v enkratnem znesku, povečanem za minimalni zajamčeni donos po ZPIZ-1.

46. člen

(Posebna ureditev izplačila odkupne vrednosti)

Član ZVPSJU, ki mu je na dan 1. avgust 2003 manjkalo manj kot deset let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1, pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine še pred potekom desetih let od začetka zavarovanja po Pokojninskem načrtu PNJU K.

Član ZVPSJU iz prejšnjega odstavka, ki ni uveljavil pravice do dodatne starostne pokojnine v skladu s prejšnjim odstavkom, pridobi pravico do izplačila odkupne vrednosti ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju.

Ne glede na določbe 359. člena ZPIZ-1, se izplačilo odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka pri odmeri dohodnine šteje kot dohodek, ki izvira iz več let in se obdavči po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine enoletnih dohodkov se prejeto izplačilo odkupne vrednosti razdeli na toliko enakih delov, za kolikor let je bila premija vplačana.

Xxxxx od prometa zavarovalnih poslov v primeru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, ki jim na dan 1. 8. 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1, bremeni delodajalca.

46.a člen

(Ohranitev pravice do izplačila odkupne vrednosti)

Član KPSJU, ki je do uveljavitve tega pokojninskega načrta pridobil pravico do izplačila odkupne vrednosti, pa je ni uveljavil, ohrani to pravico.

46.b člen

(Obveščanje članov po preoblikovanja ZVPSJU v podsklad KPSJU)

Po preoblikovanju ZVPSJU v podsklad KPSJU, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo, upravljavec obvesti vse člane podsklada, ki je nastal iz ZVPSJU, katerih starost še omogoča izbiro podskladov z agresivnejšo naložbeno politiko, o tej možnosti, v roku 6 mesecev od zaključenega preoblikovanja.

Če član KPSJU ne obvesti upravljavca o izbiri drugega podsklada, se šteje, da ostane v podskladu, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo.

KONČNE DOLOČBE

47. člen

Spori med strankami se rešujejo prvenstveno sporazumno, v primeru, da sporazum ne bo mogoč, bodo stranke poskušale reševati spore po izvensodni poti. V kolikor tudi izvensodna rešitev ne bo možna, bo za rešitev spora pristojno sodišče.

48. člen

Pokojninski načrt PNJU K ter njegove naknadne spremembe in dopolnitve začno veljati, ko jih sprejme Vlada Republike Slovenije..

Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev (PNJUK), se uporablja od 1. 1. 2017.