GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE
PRAVILA
TEKMOVANJE GASILSKIH DVOJIC - FIRE COMBAT
NAMEN IN VSEBINA PRAVIL
Ta pravila urejajo pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizator in tekmovalci gasilskega tekmovanja v tekmovanju gasilskih dvojic – Fire Combat, kot tudi samo izvedbo tekmovanja.
1. ORGANIZACIJSKA NAVODILA
1.1. POGOJI ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU
Tekmovanja se lahko udeležijo vsi operativni gasilci (19. člen Zakona o gasilstvu /ZGas/), ki dopolnjujejo 18 let na dan tekmovanja, imajo najmanj čin gasilec ter veljavni zdravniški pregled za ugotavljanje zdravstvene sposobnosti gasilcev, ki opravljajo najzahtevnejša opravila, za katera je potrebna specialnost nosilec izolirnega dihalnega aparata (5. člen Pravilnika o ugotavljanju zdravstvene sposobnosti operativnih gasilcev) ali poklicni gasilec, zaposlen v podjetju oziroma poklicni gasilski enoti, z opravljenim primerljivim zdravniškim pregledom
Tekmovalna ekipa je sestavljena iz dveh članov, ki skupno premagujeta vse ovire. Pri prijavi pred komisijo A morata biti obvezno prisotna oba tekmovalca, ki podpišeta izjavo, da sta seznanjena s pravilnim in varnim delom z IDA in vrvno tehniko. Pred komisijo A se morata oba tekmovalca identificirati z gasilsko izkaznico.
1.2. RAZVRSTITEV TEKMOVALNIH EKIP
Tekmovalne ekipe so razvrščene v tri tekmovalne kategorije:
−Člani – starost tekmovalca: dopolnjenih 18 let in več;
−Članice – starost tekmovalke: dopolnjenih 18 let in več;
−Mešane ekipe – član/članica:dopolnjenih 18 let in več.
Pri vseh tekmovalnih kategorijah se upošteva leto rojstva; razen pri tekmovalcih, ki dopolnijo 18 let na dan tekmovanja.
Tekmovalcu (M) ni dovoljeno tekmovati za dve moški ekipi (ne glede na kategorijo) in tekmovalki za dve ženski ekipi. Dovoljeno pa je tekmovati tekmovalcu (M) v eni moški ekipi in eni mešani ekipi (moški/ženska), ter tekmovalki (Ž) v eni ženski in eni mešani ekipi (moški/ženska).
Ženske lahko izjemoma (z dovoljenjem komisije za tekmovanja pri GZS) tekmujejo dvakrat v isti kategoriji v primeru, da se zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip, ekipe razporejene v kategorijo
»članice« razporedijo v konkurenco kategorije »mešanih ekip«. A le enkrat za žensko ekipo in enkrat za mešano ekipo.
1.3. OPREMA TEKMOVALCEV (slika 1)
I. gasilska zaščitna čelada – ščitnik vratu ni obvezen (EN 443);
II. dvodelna gasilska zaščitna obleka (EN 469);
III. gasilske zaščitne rokavice: (EN 659 - negorljivost, EN 1149-1 - antistatik, ISO 811-vodoodpornost);
IV. dvoslojna podkapa - (EN 13911 - koda A/ B2/ C2);
V. gasilski zaščitni škornji (EN 469, EN 15090);
VI. kombiniran pas (EN 361, EN 358, EN 813);
VII. vponka (karabin 2 kos.) z varovalom na navoj in vidno rdečo oznako na vratcih (EN 362);
VIII. vrvna zavora (enojna vrvna zavora STOP) EN341 TIP A, za vrv premera 10 – 11 mm;
IX. osmica (nosilnost min. 30kN) (po izbiri obeh tekmovalcev, namesto vrvne zavore)
X. izolirni dihalni aparat z masko (EN 137) in tlačno posodo (V = min. 6 l).
1.4. SPLOŠNA ORGANIZACIJSKA NAVODILA
I. Vsak organizator tekmovanja je individualno odgovoren, da tekmovanje izvede skladno z zakonom, ki ureja javna zbiranja.
II. Organizator tekmovanja v razpisu določi vrsto tekmovanja, kategorije in nagrade. Organizator v razpisu določi tudi pogoje za udeležbo na tekmovanju. Organizator lahko v razpisu določi tudi obvezno uporabo STOP zavoro, kar izključuje uporabo osmice.
III. Organizator mora zagotoviti vso potrebno opremo in orodje za izvedbo tekmovanja, kot je določeno v teh pravilih tekmovanja (slika 2) in imenovati tekmovalni odbor. Člani tekmovalnega odbora morajo dobro poznati ta pravila kot tudi samo tehnično izvedbo tekmovanja.
IV. Organizator mora zagotoviti ustrezno ozvočenje ob tekmovalni progi in povezovalca. Povezovalec mora dobro poznati ta pravila tekmovanja.
V. Povezovalec programa (tekmovanja) s svojimi izjavami in/ali dejanji ne sme kakorkoli vplivati na potek same vaje oz. tekmovanja na splošno in ne sme kakorkoli sugerirati tekmovalcema glede storjenih napak oz. odprave le teh, ter ne sme komentirati oz sugerirati glede dela sodnikov. Dolžnost organizatorja in nadzornika je, da ga pred tekmovanjem o tem seznanijo, prav tako je to dolžnost predsednika ocenjevalne komisije med tekmovanjem.
VI. Za delo komisij (komisija A in komisija C – pregled opreme) mora organizator zagotoviti ustrezen skupen prostor za pripravo ekipe na start (prostor za pripravo opreme). Prostor za pripravo opreme mora biti fizično ločen od gledalcev(npr. policijske ograje). Vstop v prostor za pripravo opreme, gledalcem oz. obiskovalcem ni dovoljen (dovoljen je vstop spremljevalcu ekipe, ki je že opravila prijavo pri komisiji A in tekmovalcem, ki so že opravili administrativno formalnost (prijavo) pri komisiji A). Prostor za pripravo opreme mora biti urejen v bližini startne linije in sicer tako, da imajo tekmovalci po opravljeni formalnosti pred komisijo A dostop samo še do komisije C oz. startne linije. Gibanje tekmovalcev po opravljeni formalnosti pri komisiji A, v povratno smer ni več mogoče. V nasprotnem primeru bo organizator smatral, da ekipa ne želi nastopiti in se jo črta iz časovnega razporeda.
VII. Organizator mora, zaradi usklajevanja nalog na tekmovanju, najmanj 1 (eno) uro (60 minut) pred uradnim začetkom tekmovanja sklicati posvet tehničnega osebja. Na posvetu morajo sodelovati:
- tekmovalni odbor
- nadzornik tekmovanja
- kontrolor ocenjevanja
- predsednik ocenjevalne komisije
- član ocenjevalne komisije - sodnik C (sodnik za pregled opreme – ne ocenjuje vaje) – v nadaljevanju sodnik C
- član ocenjevalne komisije - v nadaljevanju sodnik 1
- član ocenjevalne komisije - v nadaljevanju sodnik 2
VIII. Organizator mora na primeren način, vidno označiti mesto komisij (komisija A, komisija B, komisija C, ocenjevalna komisija,…..).ter označiti smer gibanja ekipe – tekmovalcev, do startnega prostora (startna črta).
IX. Tekmovalna proga mora biti z vseh štirih strani fizično in neprekinjeno ločena (razen za vstop na poligon) od prostora za gledalce (npr. policijske ograje). Razni trakovi, vrvi, druge lahko prestavljive ovire za fizično ločevanje proge in gledalcev niso dovoljeni. Za nemoten potek tekmovanja pa mora organizator zagotoviti zadostno število redarjev (vsaj dva).
X. Tekmovalni poligon mora biti praviloma raven in iz asfaltne podlage in brez kakršnih koli ovir na progi, ki bi ovirali tekmovalce za uspešno izvedbo tekmovanja (npr. razni stebri, in druge podobne in neprimerne ovire). Priporoča se asfaltna podlaga, po predhodnem soglasju komisije za tekmovanja pri GZS pa se izjemoma dovoli tudi drugačne primerna podlaga.
XI. Dovoli se približno 10% odstopanje od predpisanih dimenzij poligona, kljub temu morajo biti vključeni vsi elementi v pravilnem vrstnem redu. Za pokalna tekmovanja GZS mora komisija za tekmovanja na GZS preveriti in odobriti vsako odstopanje od predpisanega v pravilih.
XII. Za nemoten in tekoči potek tekmovanja mora organizator zagotoviti zadostno število tehničnega osebja in sodnikov:
a) Predsednik ocenjevalne komisije (1 član)
b) Član ocenjevalne komisije – v nadaljevanju sodnik 1 (1 član)
c) Član ocenjevalne komisije – v nadaljevanju sodnik 2 (1 član)
d) Član ocenjevalne komisije za pregled opreme – v nadaljevanju sodnik C (1 član)
e) Ustrezno usposobljena oseba iz poznavanja vrvne tehnike – v nadaljevanju tehnik na stolpu (2 člana)
f) Komisija A (najmanj 2 člana ali članici)
g) Pomočnik – tehnična pomoč sodniku C in ekipi pri pripravi opreme (najmanj 1 član ali članica – priporočljivo dva).
h) Kurir – tehnična in administrativna pomoč predsedniku ocenjevalne komisije in komisiji B (najmanj 1 član ali članica). Opremljen(a) mora biti z odsevnim brezrokavnikom. Za odsevni brezrokavnik poskrbi organizator.
i) Redarska služba (najmanj 2 člana ali članici). Opremljena morata biti z odsevnim brezrokavnikom ter z oznakami na levem rokavu (10 cm širok trak rdeče barve). Za odsevne brezrokavnike poskrbi organizator.
j) Osebje za povijanje in pripravo C cevi (najmanj trije člani ali članice)
k) Osebje za pospravljanje in pripravo B oziroma C cevi (najmanj 5 članov ali članic)
l) Xxxxxx za prevoz in pripravo lutke – ponesrečenca (najmanj 2 člana ali članici)
m) Komisija B (najmanj 2 člana ali članici)
n) Povezovalec programa (najmanj 1 član ali članica)
XIII. Predsednika ocenjevalne komisije in sodnika C v primeru, da je tekmovanje del ciklusa pokalnih tekmovanj po razpisu GZS, imenuje in napoti Gasilska zveza Slovenije.
XIV. Tehnično in ostalo osebje na progi mora biti oblečeno v gasilske delovne obleke. (pravila gasilske službe). Izjema pri tem je povezovalec programa. Športna obutev in športna oblačila niso dovoljena. Izjemoma je dovoljeno kot zgornji del oblačila, po odredbi vodje tekmovanja, nošnja sponzorskih ali društvenih majic. Vendar celotno tehnično osebje enako. Preden vodja tekmovanja izda tako odredbo, se mora posvetovati z nadzornikom tekmovanja. Vsi sodniki, tekmovalni odbor in nadzornik morajo biti ne glede na odredbo vodje tekmovanja oblečeni v gasilsko delovno obleko. Neprimerno oblečeno osebje, mora vodja tekmovanja takoj odstraniti s poligona in nemudoma nadomestiti z drugo osebo, ki mora biti predpisano oblečena.
XV. Ob tekmovalni progi mora biti fizično prisotna ustrezno strokovna in tehnično usposobljena ekipa nujne medicinske pomoči (NMP – voznik reševalnega vozila in zdravstveni tehnik – priporočljivo je, da je prisoten tudi zdravnik). Nujno medicinsko pomoč na tekmovanju gasilskih dvojic, lahko opravlja, tudi ekipa gasilcev bolničarjev (v nadaljevanju bolničarji). V primeru, da bo na tekmovanju nujno medicinsko pomoč opravljala ekipa bolničarjev mora organizator, skupaj z razpisom tekmovanja, na GZS poslati:
- kontaktne podatke odgovorne osebe izvajalca zdravstvenega varstva na tekmovanju ( ime in priimek, ID člana – vulkan ),
- poimenski seznam članov ekip izvajalcev zdravstvenega varstva na prireditvi (vsaj dva) in dokazilo o njihovi usposobljenosti, če niso člani ekipe NMP,
- seznam opreme, ki jo bo ekipa bolničarjev uporabljala na tekmovanju,
- navesti oddaljenost od tekmovališča do najbližje NMP (zdravstvena ustanove - reševalno vozilo)
XVI. Vsi člani ekipe bolničarjev (najmanj dva) morajo pri sebi imeti ves čas poteka tekmovanja gasilsko izkaznico ter potrdilo o usposobljenosti za »bolničarja«. Skladnost navedenih podatkov poslanih na GZS in dejansko stanje na samem tekmovališču, večkrat v času poteka tekmovanja preverja nadzornik. Ekipa NMP oz. bolničarji mora(jo) biti prisotna(i) od začetka do konca tekmovalnega dela tekmovanja. V primeru nujne zadržanosti ekipe NMP oz. bolničarjev (npr. prevoz ponesrečenca na urgenco), mora organizator tekmovanja v času odsotnosti ekipe, ki opravlja delo nujne medicinske pomoči, (NMP, bolničarji) zagotoviti nadomestno ekipo, oz. mora biti s prvotno ekipo, ki opravlja delo NMP, sklenjen ustrezen dogovor o zagotavljanju nadomestne ekipe NMP. V kolikor ekipa, ki opravlja NMP iz kakršnegakoli razloga na prizorišču (še) ni prisotna, se tekmovanje NE sme pričeti oz. nadaljevati (npr. prevoz tekmovalca na urgenco ali druge nepredvidene situacije).
XVII. Takoj po končanem nastopu posamezne ekipe mora organizator na primeren način, zagotoviti vsakemu tekmovalcu ekipe po eno brezalkoholno pijačo za osvežitev (ponuditi plastenko hladne vode).
XVIII. Za obdelavo tekočih in končnih rezultatov tekmovanja, mora organizator komisiji B zagotoviti ustrezen prostor za nemoteno opravljanje svojega dela. Prostor mora biti urejen tako, da je onemogočen dostop tekmovalcem in gledalcem do komisije B v času tekmovanja oz. dokler komisija ne konča svojega dela (končni obračun rezultatov). Za ažurno obračunavanje in objavo tekočih rezultatov ter končnih rezultatov, je odgovorna komisija B.
XIX. Za delo sodnikov, kontrolorja in nadzornika tekmovanja mora organizator v bližini starta zaradi nemotenega dela zagotoviti ustrezen pokrit in opremljen prostor (stol in miza), v ekstremnih vremenskih pogojih zaščiten pred soncem ali padavinami. Prostor mora biti na primernem mestu iz katerega imajo sodniki in nadzornik tekmovanja neoviran pogled nad dogajanjem na poligonu.
XX. Organizator mora ob začetku tekmovanja na vidnem mestu objaviti časovni razpored tekmovanja. Lahko je to v elektronski ali pisni obliki. V primeru pisne objave časovnega razporeda mora biti objavljeno vsaj v velikosti A3 formata.
XXI. Najkasneje 60 minut po zaključku nastopa zadnje ekipe na tekmovanju, se izvede razglasitev rezultatov in tekmovanje uradno zaključi (zaključek tekmovanja - v skladu s temi pravili in pravili gasilskih in gasilskošportnih disciplin). V primeru obravnave ugovora – pritožbe s strani katerekoli ekipe, se čas za izvedbo razglasitve rezultatov in s tem uradni zaključek tekmovanja ustrezno podaljša. V tem primeru mora organizator po ozvočenju pojasniti tekmovalcem in gledalcem razloge za časovni zamik razglasitve rezultatov in uradni zaključek tekmovanja.
XXII. Organizator mora uradnim osebam na tekmovanju (nadzornik tekmovanja, kontrolor, sodniki, člani komisij,…..) zagotoviti v času tekmovanja vsaj en topel obrok hrane z eno brezalkoholno pijačo. Poleg tega mora organizator vsem sodnikom, nadzorniku tekmovanja ter vsem članom komisij, med samim tekmovanjem zagotoviti zadostne količine osvežilne brezalkoholne pijače.
XXIII. Med tekmovanjem sme organizator zaradi dodatnih vsebin javne prireditve izvesti največ 2 x 15 minutno prekinitev tekmovanja in sicer eno v dopoldanskem in eno v popoldanskem času. Približno na polovici tekmovanja mora organizator zagotoviti odmor (kosilo) za vse sodelujoče na tekmovanju, ki traja 30 minut. Prekinitev zaradi dodatnih vsebin organizatorja (2 X 15 minut) ne sme biti nadomestilo 30-minutnega odmora, ki je namenjen za kosilo. Prekinitev tekmovanja zaradi dodatnih vsebin tekmovanja (2x15 minut) ter 30-minutni odmor za kosilo mora organizator navesti v časovnem razporedu tekmovanja.
XXIV. Tekmovanje se lahko prekine v primeru;
a. Nepopravljive poškodbe na opremi, potrebne za nemoteno izvajanje tekmovanja. Na predlog predsednika ocenjevalne komisije, tekmovanje prekine tekmovalni odbor.
b. Višje sile – ekstremni vremenski pogoji ipd. Na predlog predsednika ocenjevalne komisije, tekmovanje prekine tekmovalni odbor.
c. Neupoštevanje opozoril ali navodil predsednika ocenjevalne komisije in/ali nadzornika tekmovanja glede spoštovanja (kršitve) tega pravilnika za izvedbo tekmovanja ali navodil pokalnega tekmovanje GZS (v primeru ciklusa pokalnega tekmovanja GZS), s strani organizatorja. V tem primeru tekmovanje prekine nadzornik tekmovanja, ki se pred dokončno odločitvijo o prekinitvi tekmovanja posvetuje z vsemi člani ocenjevalne komisije in kontrolorjem.
V primeru prekinitve tekmovanja se mora tekmovalni odbor sestati nemudoma ob nastalem razlogu za prekinitev tekmovanja, ki je v njegovi pristojnosti (točka a in b) in sprejeti ustrezno odločitev. Pred dokončno odločitvijo se tekmovalni odbor posvetuje z vsemi uradnimi sodniki na poligonu in nadzornikom tekmovanja. V primeru prekinitve tekmovanja se že doseženi rezultati predhodno nastopajočih ekip ne upoštevajo za uvrstitev.
XXV. Organizator lahko glede na program tekmovanja, omeji število prijavljenih ekip.
XXVI. Za vse sodelujoče ekipe na posameznem tekmovanju mora organizator pripraviti priznanja ali podobna potrdila, s katerimi ekipa lahko dokaže udeležbo na tekmovanju gasilskih dvojic.
XXVII. Tekmovanje mora biti organizirano skladno s temi pravili, ki jih na predlog Komisije za tekmovanja pri Gasilski zvezi Slovenije potrdi Poveljstvo Gasilske zveze Slovenije. To določilo velja tudi za spremembo oziroma dopolnitve teh pravil.
1.5. PROTOKOL TEKMOVANJA
1.5.1. Organizator tekmovanja imenuje tekmovalni in organizacijski odbor.
1.5.1.1. Tekmovalni odbor
Tekmovalni odbor sestavljajo:
− predsednik tekmovalnega odbora,
− vodja tekmovanja,
− predsednik komisije A za sprejem tekmovalnih enot,
− predsednik komisije B za izračun rezultatov tekmovanja,
− predsednik komisije za red in varnost.
− kontrolor tekmovanja (v primeru pokalnega tekmovanja GZS).
Celoten tekmovalni odbor mora dobro poznati organizacijska pravila, kakor tudi samo izvedbo vaje (tekmovanja). Vodja tekmovanja je lahko le gasilec z opravljenim izpitom za sodnika gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin. Za pomoč pri svojem delu vodja tekmovanja po potrebi določi svojega pomočnika, ki opravlja delo tehničnega vodje. V primeru, da je tekmovanje organizirano po razpisu za pokalna tekmovanja GZS, kontrolorja tekmovanja določi Komisija za tekmovanja na GZS,
Tekmovalni odbor izdela tehnični načrt tekmovanja, ki obsega:
− program otvoritve tekmovanja,
− program zaključka tekmovanja,
− načrt nastopa tekmovalnih ekip,
− načrt razporeda tekmovalnega prostora,
− načrt potrebne tehnične opreme,
− komisijo A za sprejem tekmovalnih ekip,
− komisijo B za izračun rezultatov,
− načrt kurirjev in redarjev,
− načrt varnosti in prve pomoči,
Tekmovalni odbor skrbi za nemoten potek tekmovanja, za brezhibnost tekmovalnega orodja in naprav.
Tekmovalni odbor odloča o pritožbah (ugovor) tekmovalnih ekip. Dolžan je skrbeti za nemoten in pravilen potek tekmovanja. Odločitve tekmovalnega odbora o pritožbah (ugovorih), sporih in poteku tekmovanja so obvezne in dokončne za vse člane komisij.
1.5.1.2. Organizacijski odbor:
− organizira spremljajoče aktivnosti tekmovanja,
− skrbi za ureditev tekmovališča in okolice,
− skrbi za sprejem gostov po programu.
1.5.2. Naloge članov tekmovalnega odbora
1.5.2.1. Predsednik tekmovalnega odbora:
− skrbi, da tekmovanje poteka po programu
− nadzira delo posameznih komisij, ali so le-te pri svojem delu ažurne in opravljajo naloge, ki so jim bile določene.
− z vodjem tekmovanja podpisuje zbirnik točk, ki so jih dosegle tekmovalne enote.
1.5.2.2. Vodja tekmovanja:
Vodja tekmovanja je pooblaščena oseba organizatorja in ga na samem tekmovanju tudi zastopa:
− sestavi načrt razporeditve tekmovalnega orodja na tekmovalnem prostoru, pripravi orodje in opremo potrebno za tekmovanje in ureja tekmovalni prostor po načrtu tekmovanja,
− skrbi za vrstni red nastopajočih tekmovalnih enot,
− koordinira delo s predsedniki ocenjevalnih komisij,
− skrbi za kvaliteto tekmovalnega orodja določenega za tekmovanje,
− skrbi za rezervno opremo, da se v primeru okvare opreme le-ta pravočasno zamenja,
− skrbi za ozvočenje tekmovalnega prostora.
− skrbi, da tekmovanje poteka v skladu s temi pravili in v primeru pokalnega tekmovanja GZS tudi v skladu z navodili pokalnega tekmovanja GZS in pravili GŠTD,
− s predsednikom tekmovalnega odbora podpisuje zbirnik točk, ki so jih dosegle tekmovalne enote.
1.5.2.3. Predsednik komisije A:
− vodi delo komisije A,
− ugotavlja oziroma primerja prijavne pole tekmovalcev z osebnimi podatki tekmovalcev,
− razvršča tekmovalne ekipe po časovnem razporedu na pregled opreme.
1.5.2.4. Predsednik komisije B:
− vodi delo komisije,
− sprejema ocenjevalne liste tekmovalnih enot in jih razvršča po skupinah in kategorijah in je odgovoren za končni izračun oziroma vrstni red tekmovalnih ekip,
− preverja pravilnost seštevkov doseženih točk, vpisanih v ocenjevalni list,
− sestavlja zbirnik točk za posamezno tekmovalno enoto,
− skrbi za tekočo objavo vmesnih rezultatov,
− sestavlja vrstni red tekmovalnih enot.
1.5.2.5. Predsednik komisije za varnost in red:
− skrbi za kurirsko in redarsko službo,
− skrbi za vodenje ekip na tekmovalnem prostoru,
− skrbi za vzdrževanje reda na tekmovalnem prostoru ter okoli njega,
− koordinira delo podpornih ekip (tehničnega osebja) na poligonu.
1.5.2.6. Kontrolor ocenjevanja:
− nadzira delo ocenjevalnih komisij,
− sodeluje pri spornih dogodkih s predsednikom in člani ocenjevalne komisije (brez navzočnosti tekmovalcev),
− poda predlog za izključitev člana ocenjevalne komisije, ki je kršil določila Pravil gasilske službe prostovoljnih gasilcev in Pravila gasilskih in gasilkošportnih tekmovalnih disciplin,
− tekmovalnemu odboru poda predlog za diskvalifikacijo tekmovalne enote,
− po končanem tekmovanju za komisijo za tekmovanja na GZS izdela pisno oceno dela ocenjevalnih komisij.
Predsednik tekmovalnega odbora, vodja tekmovanja, predsednik komisije A in B ter predsednik komisije za varnost in red ter člani teh komisij in redarji morajo med opravljanjem funkcije na levem rokavu nositi ustrezne oznake. Oznake priskrbi organizator. Oznako kontrolorja zagotovi organizacija, ki ga imenuje.
Oznake:
1.6. NADZORNIK TEKMOVANJA
Na vsakem pokalnem gasilskem tekmovanju mora biti prisoten pooblaščeni nadzornik tekmovanja, ki ga za nadzor imenuje in pooblasti:
- za tekmovanja GZ: regijski poveljnik,
- za regijska tekmovanja: poveljnik GZS,
- za pokalna tekmovanja GZS: poveljnik GZS.
Nadzornik tekmovanja nadzira potek tekmovanja, če le-to poteka v skladu z razpisom tekmovanja, pravili gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin, pravili gasilske službe, pravili gasilske službe prostovoljnih gasilcev, temi pravili in navodili pokalnega tekmovanja GZS (v primeru, da tekma šteje za pokal GZS) ter ocenjuje delo članov tekmovalnega odbora, ocenjevalnih komisij, sodnikov ter vseh ostalih za delo na progi zadolženih gasilcev.
O poteku tekmovanja poroča v pisnem poročilu nadrejenemu poveljniku najkasneje v 2. (dveh) dneh po zaključku tekmovanja, na katerega je bil imenovan za nadzornika.
Nadzornik tekmovanja mora med opravljanjem funkcije nositi na levem rokavu predpisano oznako nadzornika tekmovanja. Oznako nadzornika tekmovanja priskrbi organizator.
Oznaka nadzornika:
V kolikor je tekmovanje vključeno v ciklus pokalnih tekmovanj za prehodni pokal GZS, oznako nadzornika priskrbi GZS.
1.7. OTVORITEV TEKMOVANJA
1.7.1. Otvoritev tekmovanja poteka po sledečem vrstnem redu:
I. tekmovalne enote prikorakajo na tekmovalni poligon (pred tribuno) v predpisani opremi (delovna obleka) in po naslednjem vrstnem redu:
- gasilski znak,
- vodja tekmovanja,
- tekmovalna zastava,
- ešaloni tekmovalcev in sodnikov,
- v primeru manjšega števila enot, ki so prisotne na otvoritvi, mimohod ni obvezen, temveč se lahko enote razvrstijo pred tribuno v smislu teh navodil.
II. poročanje;
III. igranje državne himne;
IV. pozdravni govori;
V. igranje koračnice »gori, gori« in dvig tekmovalne zastave na jambor ob pozdravu (tekmovalni odbor določi 2 ekipi za dvig tekmovalne zastave – praviloma sta to domači ekipi, ekipi organizatorja);
VI. otvoritev tekmovanja;
VII. odhod tekmovalnih ekip s poligona in začetek tekmovanja.
Če je predviden kulturni program, mora biti kratek in se le-ta izvede pred pozdravnimi govori.
1.8. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA
1.8.1. Zaključek tekmovanja poteka po sledečem vrstnem redu:
a) razvrstitev tekmovalnih ekip z vsemi tekmovalci v predpisani opremi (delovna obleka);
b) poročanje;
c) igranje državne himne;
d) pozdravni govori;
e) objava rezultatov in razvrstitev prvih treh ekip iz vsake kategorije pred tribuno;
f) igranje koračnice »gori, gori« in spust tekmovalne zastave z jambora ob pozdravu (tekmovalni
odbor določi ekipi za spust tekmovalne zastave – praviloma sta to ekipi, ki sta dosegli prvi mesti v kategoriji članov a in članic),
g) zaključek tekmovanja,
h) odhod tekmovalnih enot s poligona.
Če je predviden kulturni program, mora biti kratek in se le-ta izvede pred pozdravnimi govori.
Najboljšim tekmovalnim ekipam se podelijo pokali, priznanja, medalje, druge nagrade, v skladu s programom organizatorja.
1.9. SESTAVA in DELO OCENJEVALNE KOMISIJE
Vajo gasilskih dvojic nadzoruje in/ali ocenjuje ocenjevalna komisija 3 (treh) sodnikov, sodnika C in usposobljeni osebi (tehnika) na stolpu.
1.9.1. Sestava ocenjevalne komisije, ki ocenjuje ali nadzira izvedbo vaje:
I. Predsednik ocenjevalne komisije
II. 2 (dva) člana ocenjevalne komisije (sodnik 1 in sodnik 2)
III. Ocenjevalno komisijo sestavlja tudi sodnik za pregled opreme (sodnik C, ki ne ocenjuje izvedbe vaje). Poleg sebe ima usposobljeno osebo (zaželjeno dve - pomočnik (a)), za pomoč sodniku C in tekmovalcema pri pregledu in pripravi opreme, ki jo potrebujeta za izvedbo vaje. Pomočnik(a) mora(ta) dobro poznati določbe teh pravil in tekmovanje FC na splošno. Pomočnika zagotovi organizator. Priporočljivo je, da ima (ta) pomočnik(a) opravljeno specialnost sodnik GŠTD.
IV. Med tekmovanjem morata biti na stolpu dve ustrezno usposobljeni osebi iz poznavanja vrvne tehnike (tehnika na stolpu), ki skrbita za varno delo na stolpu (nista člana ocenjevalne komisije). To so lahko člani GRS, jamarskega društva ali gasilca z opravljenim usposabljanjem za pravilno uporabo vrvne tehnike. Pri svojem delu morata uporabljati ustrezno opremo, ki se zahteva za varno delo na višini.
1.9.2. Oprema in orodje članov ocenjevalne komisije (sodnikov):
a. Gasilska delovna obleka – opremljeni morajo biti vsi člani ocenjevalne komisije, izjema sta izključno tehnika na stolpu.
b. Štoparica – opremljeni morajo biti vsi člani ocenjevalne komisije.
c. Piščalka – opremljen mora biti predsednik ocenjevalne komisije.
d. Ocenjevalni list – opremljen mora biti predsednik ocenjevalne komisije.
1.9.3. Delo članov ocenjevalne komisije(sodnikov)
1.9.3.1. Predsednik ocenjevalne komisije:
I. Sprejme poročilo sodnika 2 o pravilno nameščeni opremi na poligonu, ki je potrebna za nemoteno izvedbo vaje.
II. Od sodnika 1 prevzame ekipo (z ocenjevalnim listom), pripravljeno za izvedbo vaje in vizualno pregleda nameščeno opremo tekmovalcev.
III. Predsednik ocenjevalne komisije se postavi pred tekmovalca (med startno črto in prostorom za orodje) ter vpraša tekmovalca »ali sta oprema in orodje na poligonu v redu?«, kar morata tekmovalca potrditi z jasnim znakom,
IV. Pred izdajo povelja za start (povelje za start je glasno in se glasi: »POZOR, pisk piščalke«), se predsednik ocenjevalne komisije postavi na desno stran prostora za pripravo orodja v smeri izvedbe vaje, ob zunanji liniji prostora za orodje.
V. Skupaj s sodnikom 2 nadzira in ocenjuje delo tekmovalcev na startni črti oz. v prostoru za pripravo orodja (spenjanje cevi) v skladu s točko 2.5.1. teh pravil.
VI. Predsednik ocenjevalne komisije se po ustreznem povelju za start ekipe giblje po desni strani, ob zunanji črti prvega dela poligona v smeri izvedbe vaje ter skupaj s sodnikom 1 in sodnikom 2 nadzoruje in ocenjuje izvedbo vaje obeh tekmovalcev v skladu s točko 2.5.2. ter 2.5.3. teh pravil. Pri tem mora paziti, da ne ovira sodnika 2, ki za njim nadzira in ocenjuje tekmovalca 2.
VII. Pri spuščanju tekmovalca 1 in tekmovalca 2 s stolpa se predsednik ocenjevalne komisije postavi ob lutki – pravokotno na stolp oziroma tako, da lahko skupaj s sodnikom 1 in sodnikom 2 nadzira in ocenjuje delo tekmovalcev na stolpu ter spust tekmovalcev s stolpa, v skladu s točko 2.5.4. teh pravil.
VIII. Pri prenosu lutke je pozicija predsednika ocenjevalne komisije za tekmovalcema, ki prenašata lutko in se giblje po sredini drugega dela poligona v smeri izvedbe vaje, ter skupaj s sodnikom 1 in sodnikom 2 nadzira in ocenjuje prenos lutke (točka 2.5.5. teh pravil)
IX. Pri vlečenju B-voda (oz. C-voda pri članicah) je pozicija predsednika ocenjevalne komisije na levi strani tretjega dela proge v smeri izvedbe vaje, med sodnikom 1 in sodnikom 2, odvisno od načina vleke B- voda ter skupaj s sodnikom 1 in sodnikom 2 nadzira in ocenjuje delo tekmovalcev v skladu s točko
2.5.6. teh pravil. Če sta tekmovalca pri vleki B-voda postavljena tik eden za drugim se predsednik ocenjevalne komisije giblje ob sodniku 2 (pri prvem tekmovalcu – pri ročniku).
X. Izda povelje tehničnemu osebju na poligonu za pospravljanje in istočasno pomočniku na startni črti za pripravo opreme za naslednjo ekipo (daljši pisk s piščalko in iztegnjena roka).
XI. Koordinira delo s tehnikom na stolpu.
XII. S štoparico ročno meri čas izvedbe vaje.
XIII. Je odgovoren za elektronsko merjenje časa izvedbe vaje.
XIV. Skupaj s sodnikoma 1 in 2 oceni vajo in je odgovoren za sestavo končne ocenjevalne liste.
1.9.3.2. Sodnik 1:
I. V trenutka izdaje povelja predsednika ocenjevalne komisije za pripravo opreme (daljši žvižg s piščalko in iztegnjena roka) sprejme ekipo z ocenjevalnim listom na startni črti, nadzira časovno in tehnično pravilno postavitev orodja v startnem prostoru.
II. Pred startom poroča predsedniku ocenjevalne komisije o poteku priprave ekipe na start.
III. Ob startu tekmovalca sodnik 1 stoji na levi strani prvega dela poligona v smeri izvedbe vaje in sicer vzporedno z visoko oviro. Pri svojem delu nadzira in ocenjuje tekmovalca 1 (tekmovalec 1 je tekmovalec, ki prvi premaga oviro). V prvem delu poligona (do stolpa) se sodnik 1 pri svojem delu giblje po xxxx strani prvega dela poligona v smeri izvedbe vaje ter nadzira in ocenjuje izvedbo vaje tekmovalca 1 v skladu s točko 2.5.2. in 2.5.3. teh pravil.
IV. Pri vzpenjanju tekmovalca 1 po lestvi se sodnik 1 postavi na levo stran lestve (v smeri izvedbe vaje - vzporedno z lestvijo) in nadzira ter ocenjuje delo tekmovalca 1 (pravilno vzpenjanje po lestvi) v skladu s točko 2.5.4. teh pravil.
V. Ko se tekmovalec 1 povzpne na stolp. sodnik 1 počaka na svojem položaju pri stolpu na prihod tekmovalca 2 in ocenjuje njegovo delo v skladu s točko 2.5.4. teh pravil (navezava ročnika, pravilno vzpenjanje po lestvi).
VI. Ko se tekmovalec 2 povzpne na stolp, se sodnik 1 postavi na levo stran stolpa (gledano proti steni za spust s stolpa) in sicer vzporedno s stolpom, da mu je omogočen boljši pregled nad izvajanjem spusta obeh tekmovalcev(točka 2.5.4. teh pravil). Pri menjavi pozicije mora paziti, da pri tem ne ovira tekmovalcev in sodnika 2.
VII. Pri prenosu lutke je pozicija sodnika 1 za nadzor in ocenjevanje tekmovalca na desni strani drugega dela poligona ob tekmovalcih (točka 2.5.5. teh pravil).
VIII. Pri vlečenju B-voda (oz. C-voda pri članicah) je pozicija sodnika 1 na levi strani tretjega dela proge v smeri izvedbe vaje, ob drugem tekmovalcu, ki vleče B-vod oz. C-vod in v skladu s točko 2.5.6. teh pravil nadzira in ocenjuje delo drugega tekmovalca.
IX. Ob zaključku vaje ponovno preveri ali imata oba tekmovalca na cilju vso svojo opremo.
X. Meri čas izvedbe vaje (ne glede na način merjenja časa izvedbe vaje).
XI. Skupaj s predsednikom ocenjevalne komisije in sodnikom 2 sestavi končno ocenjevalno listo.
XII. Nadzira gibanje spremljevalca ekipe na poligonu in v primeru prekoračitve časa za pomoč tekmovalcema izda povelje za umik le-tega s poligona.
1.9.3.3. Sodnik 2:
I. Ob izdaji povelja predsednika ocenjevalne komisije za pripravo oz. pospravljanje opreme (daljši žvižg s piščalko in dvignjena roka), nadzira tehnično osebje na poligonu, ki pripravlja opremo za izvedbo naslednje vaje (priprava B-voda oz. C-voda, pravilno nameščena lutka, pravilno nameščeno stojalo za STOP zavore, spuščene cevi s stolpa, pravilno nameščene blazine, pravilno pripravljena tarča, od tehnika na stolpu sprejme znak, da je stolp pripravljen za začetek vaje, da je voda v B ceveh pripravljena . ipd….).
II. Na startni črti (pred startom) poroča predsedniku ocenjevalne komisije o svojih ugotovitvah pri nadzoru oz. pripravi opreme za izvedbo vaje.
III. Ob startu, skupaj s predsednikom ocenjevalne komisije nadzira in ocenjuje delo tekmovalcev na startni črti oz. v prostoru za pripravo orodja (spenjanje cevi).
IV. Ob startu tekmovalca, sodnik 2 stoji na desno stran prvega dela poligona v smeri izvedbe vaje in sicer vzporedno s tekmovalcema (startna črta) kjer nadzira in ocenjuje delo tekmovalca 2 (tekmovalec 2 je tekmovalec, ki spoji C-cev na MB). V prvem delu poligona (do stolpa) se sodnik 2 giblje po desni stran prvega dela poligona in nadzira in ocenjuje delo tekmovalca 2 v skladu s točko 2.5.2. ter 2.5.3. teh pravil.
V. Ko tekmovalec 2 prične z navezovanjem ročnika, se sodnik 2 postavi na primerno razdaljo ob desni strani prvega dela proge, da lahko nadzira ter ocenjuje delo tekmovalca 1 na stolpu (vleka C-cevi za zalogo in pritrditev cevi s cevnim pritrdilcem na predpisano mesto).
VI. Ko tekmovalec 1 konča z delom na stolpu se sodnik 2 postavi na desno stran stolpa (gledano proti steni za spust s stolpa) in sicer vzporedno s stolpom. Zavzame takšno pozicijo nadzora in ocenjevanja, da mu omogoča najboljši pregled nad izvajanjem spusta obeh tekmovalcev s stolpa (točka 2.5.4. teh pravil).
VII. Pri prenosu lutke je pozicija sodnika 2 za nadzor in ocenjevanje tekmovalca na levi strani drugega dela poligona ob tekmovalcih (točka 2.5.5. teh pravil).
VIII. Pri vlečenju B-voda (oz. C-voda pri članicah) je pozicija sodnika 2 na levi strani tretjega dela poligona v smeri izvedbe vaje, ob prvem tekmovalcu, ki vleče B-vod oz. C-vod ob tekmovalcu ter v skladu s točko
2.5.6. teh pravil nadzira in ocenjuje delo prvega tekmovalca.
IX. Na zahtevo enega izmed članov ekipe sodeluje pri pregledu postavitve elementov in opreme na poligonu, potrebne za nemoteno izvedbo vaje.
X. Meri čas izvedbe vaje.
XI. Po končani izvedbi vaje ponovno preveri pravilno odloženo lutko v prostor (padec okončine na in/ali izven črte prostora za odlaganje lutke) med izvedbo vaje.
XII. Skupaj s predsednikom ocenjevalne komisije in sodnikom 1 sestavi končno ocenjevalno listo.
1.9.3.4. Sodnik C (pregled opreme)
I. Sprejme ekipo in ocenjevalni list.
II. Preverja opremo tekmovalcev v skladu s predpisanimi standardi in temi pravili.
III. Tehnična pomoč komisiji A.
1.9.3.5. Tehnik na stolpu
I. Kontrolira pravilno vpetje vrvi v STOP zavoro ali osmico in v primeru pravilnega dela tekmovalca na stolpu dovoli spust tekmovalca s stolpa. Dokler tekmovalec ni pravilno vpel vrvi, mu tehnik ne dovoli spusta!
II. Poroča predsedniku ocenjevalne komisije o delu tekmovalcev na stolpu.
III. Sodniku 2 poroča o pripravi orodja in opreme na stolpu, potrebne za izvedbo vaje.
IV. Pomaga tehničnemu osebju na poligonu (spuščanje opreme s stolpa – cevi….).
V. Zadolžen za menjavo vrvi za spuščanje (po 50. ekipah).
Ko sodnika (sodnik 1 in sodnik 2) pred startom zavzameta vsak svoj položaj dvigneta roko v kateri imata štoparico. S tem dejanjem obvestita predsednika ocenjevalne komisije, da sta pripravljena za svoje delo.
Sodniki pri svojem gibanju po poligonu ter pri nadzoru in ocenjevanju tekmovalcev, ne smejo kakorkoli ovirati dela tekmovalcev. Prav tako pa se sodniki ne smejo kakorkoli ovirati med seboj in onemogočati nadzora in ocenjevanja dela tekmovalcev.
Osebje na stolpu mora imeti ustrezno zaščitno in reševalno opremo, ter morajo biti varnostno navezani.
Ocenjevalna komisija (trije sodniki v polju) morajo biti ustrezno označeni;
- predsednik ocenjevalne komisije ima na levem rokavu 10 cm širok trak modre barve; sredi traku je po celi dolžini 1 cm širok trak rdeče barve,
- člani ocenjevalne komisije imajo na levem rokavu 10 cm širok trak modre barve.
Oznake ocenjevalne komisije:
1.9.4. Ostalo
I. Sodniki uspeh tekmovalne ekipe ocenjujejo z ocenjevalnim listom, ki ga mora vodja ekipe na koncu izvedene vaje podpisati. Predsednik ocenjevalne komisije je dolžan vodji ekipi obrazložiti oceno sodnikov oz. morebitne napake storjene v času izvajanja vaje.
II. Pravico odpoklica sodnika s tekmovalnega prostora ima tekmovalni odbor, če argumentirano ugotovi, da ni sposoben za opravljanje te funkcije oziroma se je nedostojno in nekorektno obnašal. Pred odločitvijo o sprejemu takega ukrepa se tekmovalni odbor posvetuje z nadzornikom tekmovanja.
III. Sodniki so na tekmovanju enotno uniformirani v gasilski delovni obleki. V primeru sončnega in toplega vremena so sodniki lahko zgoraj oblečeni samo v predpisanih srajcah (ali majica), vendar vsi sodniki enotno, v skladu z navodili vodje tekmovanja. Ne glede na odločitev vodja tekmovanja glede oblačenja sodnikov, morajo sodniki biti opremljeni s svojimi oznakami, v skladu s temi pravili in pravili gasilskih in gasilskošportnih disciplin.
1.10. OCENJEVANJE
1.10.1. Splošno
Ocenjevanje se opravi na podlagi Pravil gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin in teh pravil. Pravilnost izvedbe tekmovalne discipline ocenjuje ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in s temi pravili določeno število članov. Člani ocenjevalne komisije so lahko le sodniki gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin.
Sodnik gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin je lahko član gasilske organizacije, ki je po činu najmanj nižji gasilski častnik in ima opravljen tečaj za specialnost »sodnik gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin«.
Člani ocenjevalne komisije ocenjujejo tekmovalne enote na podlagi tehničnih pravil tekmovalnih disciplin. Za svoje delo so odgovorni tekmovalnemu odboru. Tekmovalna enota se lahko v roku 30 minut
po izvedbi tekmovalne discipline na delo ocenjevalne komisije v primeru kršitve tehničnih pravil tekmovalnih disciplin pisno pritoži tekmovalnemu odboru. Dokončno odločitev o pritožbi sprejme tekmovalni odbor pred razglasitvijo rezultatov.
Oškodovana tekmovalna enota lahko na odločitev tekmovalnega odbora v osmih dneh vloži pritožbo na Komisijo za tekmovanja pri GZS, ki o pritožbi ponovno odloča. Odločitev Komisije za tekmovanja pri GZS je dokončna.
V primeru, da eden ali več tekmovalcev grobo krši pravila gasilskega tekmovanja in vedenja, ovira druge tekmovalce ali samovoljno brez večjega razloga prekine tekmovanje, lahko predsednik tekmovalnega odbora, vodja tekmovanja, predsednik ocenjevalne komisije ali kontrolor ocenjevanja poda predlog za diskvalifikacijo tekmovalne enote. O diskvalifikaciji tekmovalne enote odloči tekmovalni odbor dokončno. Vzroki za diskvalifikacijo so našteti v Pravilih gasilskih in gasilskošportnih disciplin, poleg teh pa so v teh pravilih še dodatno opredeljeni vzroki za diskvalifikacijo.
1.10.2. Čas izvedbe vaje se lahko meri na dva načina:
Ročno (s štoparicami – vsak sodnik meri s svojo štoparico) ali elektronsko. Način merjenja časa izvedbe vaje (ročno ali elektronsko), mora organizator navesti v razpisu tekmovanja. Za tekmovanja v ciklusu pokalnih tekmovanj po razpisu GZS se čas izvedbe vaje meri izključno elektronsko. V kolikor to ni izvedljivo, se mora pridobiti pisno dovoljenje Komisije za tekmovanja na GZS.
I. Ročno merjenje časa izvedbe vaje:
Čas se meri od začetka vaje na znak predsednika ocenjevalne komisije s piščalko (povelje se glasi: »pozor
– žvižg«) in vse dokler dvojica ne zbije tarče. Za „ročno” merjenje časa je odgovoren predsednik ocenjevalne komisije, ki ima poleg sebe še dva člana ocenjevalne komisije. Končni rezultat je izmerjen povprečni čas treh merjenj vseh treh članov ocenjevalne komisije v polju. Če ena od treh merilnih naprav za ročno merjenje časa (štoparica) bistveno odstopa, se ta čas izloči iz merjenja in se upošteva povprečni čas dveh merilnih naprav.
II. Merjenje časa izvedbe vaje s fotocelico
Na startni črti (0 m) je postavljena fotocelica. Čas vaje začne naprava meriti, ko tekmovalec prekine žarek na startu, konec vaje pa ko tekmovalec »zbije« tarčo. Da bi preprečili prezgodnje aktiviranje merilne naprave, se pred startno črto odmeri razdalja 1 m, kar se označi. Naprava mora biti tehnično izvedena tako, da ob padcu tarče s stojala, naprava sama prekine merjenje časa.
Odgovoren za upravljanje in merjenje časa s to napravo je predsednik ocenjevalne komisije. Čas izvedbe vaje, pa kljub elektronskemu merjenju časa, merita tudi oba preostala člana ocenjevalne komisije (sodnik 1 in 2). V primeru tehnične napake na napravi ali zelo velikega odstopanja elektronskega merjenja časa, tako da je očitno, da je elektronski čas nepravilen, se upošteva ročno izmerjen čas članov ocenjevalne komisije. V tem primeru se meri povprečni čas merjenj obeh sodnikov.
Za ročno merjenje časa sta odgovorna oba člana ocenjevalne komisije (sodnik 1 in 2).
1.10.3. Sestava končne ocenjevalne liste in objava rezultatov
Končni rezultat vaje je seštevek časa izvedbe vaje (čas se meri v sekundah) in negativnih točk (1 negativna točka = 1 sekunda). Ocenjevalni list je priloga teh pravil.
Organizator mora v času tekmovanja tekoče objavljati vmesne rezultate v elektronski (semafor, TV ekran, itd.) ali pisni obliki (format vsaj A3). V primeru pisnega objavljanja vmesnih rezultatov se mora lista rezultatov osvežiti po koncu nastopa vsake dvajsete (20) ekipe na vidnem mestu.
1.10.4. Skupni seštevek točk v ciklusu pokalnih tekmovanj po razpisu GZS
Vsako posamezno tekmovanje se ocenjuje po stalni praksi tekmovanj v organizaciji GZS in sicer se od začetnih 1000 pozitivnih točk odšteje seštevek časa izvedbe vaje in negativnih točk (1sekunda = 1 negativna točka), razlika je končni rezultat posamezne ekipe na posameznem tekmovanju.
Za skupni seštevek točk v ciklusu pokalnega tekmovanja po razpisu GZS pa se ne sešteva pozitivnih točk, ki jih je ekipa zbrala na posameznem tekmovanju, ampak se sešteva točke, ki jih je ekipa zbrala glede na uvrstitev na posameznem tekmovanju po tabeli št. 1.
Vsaka ekipa za udeležbo na pokalnem tekmovanju prejme po 1 točko ne glede na uvrstitev, razen ekip, ki so uvrščene od 1. (prvega) do 10. (desetega) mesta, ki prejmejo večje število točk po tabeli št. 1:
Mesto | Točke |
1 | 25 |
2 | 20 |
3 | 15 |
4 | 10 |
5 | 8 |
6 | 6 |
7 | 5 |
8 | 4 |
9 | 3 |
10 | 2 |
11 | 1 |
12 | 1 |
in naprej | 1 |
Tabela št. 1: Točkovanje pokalnih tekmovanj GZS
Za končno oceno tekmovalne ekipe v ciklusu pokalnih tekmovanj se štejejo rezultati vseh izvedenih tekmovanj minus 1 (eden) najslabši rezultat v ciklusu pokalnih tekmovanj.
Tekmovalna ekipa mora v ciklusu sodelovati vsaj na 2 (dveh) pokalnih tekmovanjih.
1.11. DOLOČBE PRAVIL ZA TEKMOVALCE
I. Na otvoritveni in zaključni slovesnosti mora biti ekipa (tekmovalca) oblečena po pravilih gasilske službe (delovna obleka, kapa, gasilska obutev) Ekipa je diskvalificirana, če ekipa (oba tekmovalca - ali samo eden) ob otvoritvi ali zaključku tekmovanja ni (sta) predpisano oblečen (a). V primeru diskvalifikacije iz tega razloga, ekipa ne prejme nagrade in točk za doseženo mesto.
II. Tekmovalna ekipa mora biti na prizorišču vsaj 1 uro pred določenim časom na startni listi za prijavo pri komisiji A. V tem času (do prijave pred komisijo A – v skladu s časovnim razporedom) mora ekipa imeti primerno pripravljeno opremo, da si jo lahko tekmovalca nemudoma namestita v primeru predčasnega nastopa.
III. Prvih 5 (pet) ekip razporejenih po časovnem razporedu tekmovanja morajo sodelovati v protokolu pri otvoritvi tekmovanja.
IV. Tekmovalne ekipe, ki so po časovnem razporedu razporejene za tekmovanje v drugem delu tekmovanja (po 30 minutnem odmoru), morajo sodelovati v protokolu ob zaključku tekmovanja.
V. Organizator tekmovanja mora voditi evidenco prisotnih ekip ob otvoritvi in zaključku tekmovanja in seznam prisotnih ekip oddati pooblaščenemu nadzorniku tekmovanja.
VI. V kolikor pri tekmovanju prihaja do časovnega zamika je ekipa, ki je že na prizorišču tekmovanja, dolžna na poziv predsednika ocenjevalne komisije ali organizatorja (preko pooblaščene osebe - komisija A, povezovalec programa) nemudoma predčasno nastopiti. V kolikor ekipa ne upošteva poziva za predčasni nastop in/ali s pripravo opreme zavlačuje je ekipa diskvalificirana.
VII. Tekmovalna ekipa mora v skladu s časovnim razporedom organizatorja, pred pričetkom nastopa (razen v primeru iz prejšnjega odstavka (v tem primeru se upošteva poziv predsednika ocenjevalne komisije oz. komisije A), z vso opremo za tekmovanje pristopiti h komisiji A za ureditev administrativnih formalnosti (prijava na nastop). Po zaključku administrativnih formalnosti (prijava) pri komisiji A, člana ekipe nemudoma pristopita h komisiji C za pregled opreme. Po pregledu opreme in dovoljenju pomočnika lahko člana ekipe začneta z dokončno pripravo svoje opreme ter s pripravo opreme, ki je potrebna na poligonu (cevi, vrvi….. – v prostoru za pripravo opreme). V kolikor ekipe v predpisanem času v skladu s časovnim razporedom, oz. na poziv sodnikov ali komisije A, v skladu z prejšnjim odstavkom ni pred komisijo A, lahko organizator ekipo uvrsti na konec časovnega razporeda v kolikor to dopuščajo tehnične in organizacijske možnosti. V kolikor tehnične in/ali organizacijske možnosti tega ne dopuščajo, organizator ekipi ne dovoli nastopa na trenutni tekmi. Ob taki odločitvi organizatorja, pritožba ni možna.
Spremljevalcu ekipe (lahko je samo eden) je dovoljena pomoč pri pripravi opreme ter na koncu vaje pri snemanju maske. Dve minuti pred pričetkom vaje (vsekakor pa na poziv enega izmed članov ocenjevalne komisije) se mora spremljevalec nemudoma umakniti s poligona. Ravno tako, pa spremljevalcu ni dovoljena prisotnost na poligonu dokler vaja posamezne ekipe ni uradno zaključena (podrta tarča ali v primeru elektronskega merjenja ustavljen semafor).
VIII. Dodatki, ki niso standardni del predpisane opreme, niso dovoljeni (razne improvizacije, vezice, žice…..). Pri pregledu pred ocenjevalno komisijo (sodnik C) lahko le-ta zavrne ekipo za nastop oz. zahteva odpravo nepravilnosti, kar mora ekipa storiti takoj. V kolikor ekipa nepravilnosti ne želi odpraviti takoj oz. so pomanjkljivosti takšne narave, da se jih ne more odpraviti v doglednem času (2 -3 minute) in bi s tem povzročili časovni zastoj in/ali bi bila ogrožena varnost tekmovalcev, se ekipi prepove nastop na trenutni tekmi. Končno odločitev o diskvalifikacije ekipe glede opreme sprejme tekmovalni odbor na predlog sodnika C. Sodnik C se lahko v primeru dvoma posvetuje s kontrolorjem in/ali nadzornikom tekmovanja.
IX. Ob pozivu sodnika 1 za prihod ekipe na poligon (startna črta – prostor za orodje) ima ekipa za pripravo opreme na razpolago največ 5 minut. Po preteku treh (3) minut od prihoda ekipe na poligon, sodnik ekipo opozori, da se jima čas za pripravo opreme izteka. V kolikor ekipa po petih (5) minutah, kljub predhodnemu opozorilu sodnika še nima pripravljene opreme, predsednik ocenjevalne komisije ekipo odstrani s poligona in s tem je ekipa diskvalificirana.
X. Po pregledu pri sodniku C se mora ekipa nemudoma opremiti z vso potrebno opremo za izvedbo vaje (maska dihalnega aparata in rokavice se lahko namestijo tik pred startom, a še vedno v času 5-ih minut za pripravo).
XI. Ekipa lahko uporabi svojo opremo za suhi del vaje (5x C-cevi 15m, 1x ročnik z zasunom, delovna vrv v torbici s trakom za nošenje, cevni pritrdilec), ki mora biti pripravljena pred prijavo na komisiji A in se odloži v prostor za pripravo opreme po pregledu pri sodniku C, ALI pa lahko uporabi opremo za suhi del, ki jo pripravi organizator (2x komplet) v prostoru za pripravo opreme. V primeru naknadne ugotovitve o neskladnosti lastne opreme za suhi del (krajše cevi, prirejena oprema, ipd.) je ekipa diskvalificirana brez možnosti pritožbe.
XII. Ekipa mora imeti pripravljeno orodje za suhi del pred začetkom časa za pripravo in takoj, ko sodniki ocenijo predhodno ekipo, postaviti orodje na predpisano mesto in šele nato si pripravijo STOP zavore (v kolikor jih uporabljajo) pod nadzorom sodnika 2.
XIII. Pri prijavi ekipe morata tekmovalca navesti, za katero društvo tekmujeta. Ekipo lahko sestavljata tekmovalca iz dveh različnih društev, kar morata v prijavi tudi navesti (npr. PGD Litija - Žužemberk 1). Poleg imena društva je ekipi dovoljena tudi uporaba drugih slovnično primernih imen.
XIV. Med potekom nastopa lahko ekipa (ali 1 član ekipe) zaradi kateregakoli razloga (na lastno željo) tekmovanje tudi predčasno zaključi. V tem primeru mora eden izmed tekmovalcev, ki zahteva prekinitev nastopa ekipe, nemudoma prenehati s tekmovanjem (se ustaviti) in prekinitev tekmovanja ekipe nedvoumno potrditi z dvigom roke nad glavo. Ko predsednik ocenjevalne komisije oceni, da je tekmovalec prekinitev tekmovanja zahteval nedvoumno, z dvema žvižgoma piščalke konča nastop ekipe.
XV. V kolikor predsednik ocenjevalne komisije ali kateri drugi uradni sodnik na poligonu ali tehnik na stolpu, oceni, da tekmovalca iz raznih razlogov ne moreta nadaljevati, (poškodovana oprema tekmovalca med nastopom, poškodba tekmovalca, drugi nepredviden zaplet, ogrožena varnost tekmovalcev, ki je razlog, da se tekmovanje ne more uspešno in varno nadaljevati) predsednik ocenjevalne komisije z dvema žvižgoma piščalke prekine nastop ekipe.
XVI. Nastop ekipe se lahko predčasno prekine v primeru, ko med potekom tekmovanja (ko je ekipa že na poligonu), nastane(jo) nepredvidena(e) poškodba(e) na opremi, ki je na poligonu potrebna za izvajanje vaje in bi bil iz tehničnega in varnostnega vidika ogrožen oz. močno moten nadaljni potek tekmovanja ali bi bila s tem ogrožena varnost tekmovalcev. Prekinitev iz tega razloga odredi predsednik ocenjevalne komisije, ki od vodje tekmovanja zahteva, da se pomanjkljivost(i) nemudoma odpravi(jo) v doglednem času (max.15 minut). V tem primeru oz. glede na nastale okoliščine, lahko ekipa nastop (tekmovanje) ponovi če so v nadaljevanju zagotovljeni pogoji za nadaljni potek tekmovanja oz. nastop ekipe. Predsednik ocenjevalne komisije tudi v tem primeru prekine izvajanje vaje z dvema žvižgoma piščalke
1.12. PRITOŽBENE in KAZENSKE DOLOČBE
I. V primeru nepravilnih, nepopolnih, oziroma kakorkoli zavajajočih podatkov s strani kateregakoli člana ekipe pred komisijo A, se ekipi ne dovoli nastopa. Odločitev o tem sprejme tekmovalni odbor na predlog komisije A, ki je dokončna. O tej odločitvi vodja tekmovanja obvesti nadzornika tekmovanja.
II. V primeru, da se naknadno ugotovi kakršno koli zavajanje ali goljufanje posameznih tekmovalcev oziroma ekipe kot celote, pri dokumentih ali opremi, se prepove tekmovati do konca sezone ( velja za ciklus pokalnega tekmovanja GZS). V tem primeru ekipi oz. članoma ekipe ni dovoljeno nastopiti niti pod drugim imenom ekipe ali za drugo društvo (ekipo). Odločitev o tem sprejme tekmovalni odbor, ki je dokončna. O tej odločitvi tekmovalni odbor obvesti nadzornika tekmovanja.
III. V primeru grobega ali namernega kršenja pravil ali neprimernega odnosa enega ali obeh članov ekipe ali spremljevalca ekipe, do organizatorja, posameznih članov komisij, vseh, ki so kakorkoli vpeti v tekmovanje, tekmovanja FC na splošno, žaljenja ali zaničevanja, lahko tekmovalni odbor izključi ekipo iz posameznega tekmovanja ali celotnega ciklusa tekmovanj, v kolikor gre za tekmovanje v ciklusu pokalnih tekmovanj po razpisu GZS.
IV. Ekipa lahko na odločitev tekmovalnega odbora v osmih dneh vloži pritožbo na Komisijo za tekmovanja pri GZS, ki o pritožbi ponovno odloča (velja samo za ciklus pokalnih tekmovanj GZS). Odločitev Komisije za tekmovanja GZS je dokončna.
Na osnovi poročila nadzornika predlaga Komisija za tekmovanje pri GZS sankcije Poveljstvu GZS.
2. VAJA
2.1. TEKMOVALNI POLIGON (v prilogi)
2.1.1. Skica tekmovalnega poligona z ovirami in dimenzijami postavitve opreme je priloga teh pravil.
2.2. PREGLED TEKMOVALNEGA POLIGONA
Pregled tekmovalnega poligona najmanj 1 uro (60 minut) pred začetkom tekmovanja ob prisotnosti vodje tekmovanja opravi komisija, v sestavi: predsednik ocenjevalne komisije (v vlogi predsednika komisije), sodnik C in nadzornik tekmovanja. V kolikor komisija ugotovi nepravilnosti, ki niso v skladu s temi pravili, mora komisija od organizatorja (vodja tekmovanja) zahtevati da se nepravilnosti nemudoma odpravijo. Organizator mora ugotovljene nepravilnosti na poligonu odpraviti, vsaj do 15 minut pred začetkom tekmovalnega dela tekmovanja. V primeru, da so bile ob prvem pregledu poligona ugotovljene določene nepravilnosti, komisija tik pred začetkom tekmovanja, poligon oz. predhodno ugotovljene nepravilnosti, v isti sestavi ponovno pregleda. V kolikor tudi v tem primeru niso odpravljene pomanjkljivosti, in/ali so pomanjkljivosti takšne narave, da je ogrožena varnost tekmovalcev (neustrezno varovanje na stolpu, slabe vrvi, slaba lestev..) ali, da je možnost poškodb tekmovalcev povečana, komisija tekmovanje odpove. Komisija (3 člani) lahko tekmovanje odpove tudi v primeru, da ugotovi, da postavitev (konfiguracija) poligona kot tudi postavitev posameznih elementov tekmovanja ni v skladu s temi pravili in organizator nima pisnega potrdila o ustreznosti poligona s strani Komisije za tekmovanja pri GZS V tem primeru je organizator dolžan o odpovedi tekmovanja nemudoma obvestiti tekmovalce, ki še niso na prizorišču tekmovanja.
2.3. OVIRE in OPREMA (orodje) NA POLIGONU ZA IZVEDBO VAJE
2.3.1. Ovire na poligonu
2.3.1.1. Startna črta
Startna črta je dolžine 2 metra, debeline črte ali traku največ 0,05 metra. Desno ali levo (odvisno od postavitve proge) ob koncu startne črte je postavljena motorna brizgalna (obvezna). Če je na brizgalni potrebna prehodna spojka C, mora le-ta biti ustrezno pritrjena tako, da se ne vrti.
2.3.1.2. Prostor za orodje (slika 3)
Prostor za orodje je pravokotne oblike (notranje mere prostora: 2 metra x 1 meter), oddaljen 1 meter od zunanjega roba startne črte do zunanjega roba črte prostora.
Postavitev orodja tik pred startom ponovno kontrolira predsednik ocenjevalne komisije, ki ne dovoli začetka, dokler ni orodje (oprema za suhi del) v prostoru po pravilih:
− 5 x C-cev, dolžine 15 metrov (brez nosilcev cevi);
− 1 x C-ročnik z zasunom (dvo ali tri položajna pipa);
− xxxxx xxxxxxxxxx;
− delovna vrv v torbici s trakom za nošenje;
Oprema mora biti postavljena kot prikazuje slika 3 (dovoljena je tudi zrcalna postavitev).
Cevi morajo biti postavljene pokončno, s spojkami obrnjenimi v smeri napada. Razdalja med postavljenimi cevmi ne sme biti večja od širine posamezne cevi.
2.3.1.3. Visoka ovira
10 metrov od zunanjega roba startne črte je visoka ovira (višina 1,80 metra, širina 2 metra, s stopnico 0,30 metra od tal in globino stopnice vsaj 0,10 - 0,15 metra). V steni je odprtina za vlečenje C-cevovoda velika vsaj 0,2 metra x 0,2 metra. En meter pred oviro je označena črta. Visoka ovira mora biti postavljena (pritrjena) tako, da se ob preskoku tekmovalca preko ovire le-ta ne more premikati.
2.3.1.4. Rov
Rov je postavljen 5 metrov od lesenega dela ovire (odprtina v visoki oviri) do začetka rova.
Notranje mere so: 0,8 metra x 0,8 metra, dolžine 6 metrov. Pred rovom je postavljena klančina (predvsem zaradi lažjega drsenja cevi), ki mora biti gladka in nameščena oz. pritrjena tako, da se ob vstopu tekmovalca v rov in pri vleki C-cevi, le-ta ne more premikati ali kako drugače ovirati izvajanje vaje (tekmovanja). Pod klančino je tepih, ki mora biti ustrezno pritrjen, da ne ovira vstopa tekmovalca v rov in vleke cevi. Vstop v rov mora biti označen z samolepilnim trakom ali narisano črto (bela, rumena
ali rdeča). Prečke rova morajo biti ustrezno zavarovane proti poškodbam tlačne posode (primerno oblazinjena). Dimenzija tepiha pred rovom je: širina rova X 1m.
2.3.1.5. Stojalo z vrvnima zavorama
Slika 4
Na omenjeno stojalo tekmovalca pred startom (z dovoljenjem sodnika) pripravita obe vrvni STOP zavori (samo v primeru, da se odločita za uporabo STOP zavore) s štirimi vponkami (slika 4). Stojalo za pripravo vrvnih STOP zavor je pravokotne oblike 0,5 m x 0,5 m ter višine 0,8 m in je 10,5 m oddaljen od konca rova in zamaknjeno 1,5 m od srednjice rova.
Stojalo mora biti nameščeno tako, da se med izvedbo tekmovanja ne more premikati oz. mora biti prostor za stojalo vidno označen, da se v primeru premikanja stojala med tekmovanjem, le-ta lahko nemudoma namesti na označeno oz. predpisano mesto.
2.3.1.6. Stolp
Razdalja od konca rova do začetka konstrukcije stolpa je 15 metrov. Stolp mora biti opremljen s podestom in varovalno ograjo višine 1 meter ter dimenzije vsaj 3 metre x 3 metre, stojna višina je 6 – 7 metrov.
Na stolp je pritrjena ustrezna gasilska lestev (priporočena je uporaba stikalne lestve), vrh lestve mora biti nad podestom vsaj 1,5 metra. Lestev je postavljena na zunanji strani (eni ali drugi), spodnji del lestve mora biti oddaljen od stolpa 2,5 metra. Spodnji klin (prečka) mora biti vidno označen. Odprtina na stolpu mora biti med lestvijo in varovalno ograjo 1 meter. Lestev mora biti primerno stabilno pritrjena (pri vzpenjanju tekmovalca po lestvi se le-ta ne sme »zibati«).
Mesto za pritrditev cevnega pritrdilca mora biti označeno na ogrodju stolpa.
Na vrhu stolpa je 0,5 metra pred robom za spust tekmovalca označen prostor (ali črta).
Črta na stolpu mora biti označena z belim, rdečim ali rumenim samolepilnim trakom, lahko je porisana z barvo.
Vrv za spuščanje (statik 10 mm ali 11 mm - EN 1891) je pritrjena na sidrišču, ki je navpično na višini min. 1,80 metra nad podestom. Sidrišče mora biti varovano
Najkasneje po 50. ekipah se mora vrv zamenjati in se ne sme več uporabljati v nadaljnjem (-ih) tekmovanju (-ih).
Športne blazine so postavljena na dnu stolpa, debeline vsaj 5 centimetrov. Dolžina blazin je širina stolpa ter širine vsaj 2 metra. Daljša stranica blazine je postavljena pravokotno (90°) glede na potek poligona.
Na strani za spust sta pritrjeni 2 polici (za zmanjšanje hitrosti) in sicer 2 metra pod podestom in 1 meter nad tlemi. Polici na stolpu morata biti dimenzije vsaj 0,15 metra x 2 metra (š x d). Priporočljiva dolžina police na stolpu je 3 metre.
Priporoča se, da se stena stolpa na strani, kjer je pritrjena lestev v primeru montažnega stolpa prekrije oz. zapolni z cerado ali drugo primerno rešitvijo, da se onemogoči zapletanje vrvi za dvig ročnika s cevjo.
2.3.1.7. Prostor z lutko
Prostor z lutko je na sredini drugega dela poligona (2,5 metra od roba prvega dela poligona) in prečno poravnan s stolpom. Prostor je orientiran v smeri izvajanja vaje. V označenem prostoru je položena lutka (ponesrečenec), težka 70 kg. Noge lutke (ponesrečenca) morajo biti obrnjena v smeri napada.
Dimenzija prostora, kjer leži lutka, je 2 metra x 1 meter (glej skico poligona).
2.3.1.8. Prostor za lutko
34 metrov od prostora, kjer sta tekmovalca dvignila ponesrečenca (lutko), je prostor, kamor tekmovalca položita lutko (ponesrečenca), Prostor je pravokotne oblike dimenzije 1 meter x 2 metra.
2.3.1.9. Prostor za pripravo B-cevovoda (oz. C-cevovoda izključno pri kategoriji članice)
Črta dolžine 0,5 metra, na kateri je postavljen B-ročnik B-cevovoda (oz. C-ročnik C-cevovoda) in je postavljen na sredino tretjega dela proge poligona in je 6,5 metrov oddaljen od startne črte.
Od omejevalca tlaka do črte na kateri je postavljen B ročnik (oz. C ročnik) so položene B cevi (oz. C-cevi) skupne dolžine najmanj 40 metrov.
B-cevovod (oz. C-cevovod) mora biti položen v obliki črke S v širini 5 metrov, na tretjem delu proge poligona. Cevovod lahko sega tudi nazaj preko štartne črte (izven poligona – vendar na ravnem delu). Prve 3 (tri) metre B – voda (oz. C-voda) mora biti položen naravnost v smeri napada (vod ne sme biti v obliki črke S).
2.3.1.10. Prostor za zbijanje tarče
Prostor za zbijanje tarče je pravokotne oblike (notranje mere prostora: 2,5 metra x 2,5 metra), 30 metrov merjeno od zunanjega dela črte za postavitev B-ročnika (oz. C-ročnika) do zunanjega roba prostora za zbijanje tarče.
2.3.1.11. Tarča
Tarča je oddaljena 10 metrov od zunanjega roba prostora za zbijanje tarče. Višina tarče je 1,0 meter. Postavljena mora biti v skladu s sredinsko linijo 3. (tretjega) dela proge.
2.3.1.12. Ostalo
Vse črte na poligonu in črta na stolpu morajo biti označene z belim, rdečim ali rumenin samolepilnim trakom, lahko so tudi porisane z barvo, ne smejo pa biti širše od 50 mm. Ob poligonu mora biti pripravljena rezervna oprema (cevi, vrv…) v zadostni količini (vsaj dvakratni količnik opreme, ki se zahteva za izvedbo vaje – cevi, cevni pritrdilec, delovna vrv….)
Oprema mora biti na celotni tekmi enaka oziroma mora biti ob okvari ali napaki zamenjana z enakovrednim kosom!
V primeru, da se oprema na progi poškoduje (npr. počena B-cev), ko sta tekmovalca že na progi, v tem času ni dovoljeno menjavati opreme (cevi, ipd.).
Dovoljena je tudi zrcalna postavitev proge, kot je prikazana na skici poligona, ki je sestavni del teh pravil.
Ob zaključku vaje posamezne ekipe, mora organizator poskrbeti za ažurno pospravljanje opreme trenutno zaključene vaje in pripravo opreme za naslednjo vajo.
S pospravljanjem opreme na poligonu trenutno zaključene vaje, (zvijanje cevi, prenos lutke,……) lahko organizator prične samo z dovoljenjem predsednika ocenjevalne komisije. V nobenem primeru, pa organizator ne sme pričeti s pospravljanjem oz. pripravljanjem opreme v času, ko je predhodna ekipa še na poligonu oz, dokler vaja trenutno nastopajoče ekipe še poteka. S tem pa tudi ekipa pridobi dovoljenje za namestitev opreme v startni prostor za izvedbo vaje. in prične teči čas (5 minut) za pripravo opreme.
2.3.2. Oprema na poligonu potrebna za izvedbo vaje (slika 2)
2.4. PRIPRAVA NA START
2.4.1. Priprava na start
Ekipa se po časovnem razporedu z vso opremo, ki jo potrebuje za izvajanje vaje, prijavi pri komisiji A. Po opravljeni prijavi se napoti do komisije C, kjer opravi pregled opreme. Po pregledu opreme si v za to pripravljenem prostoru izven tekmovalnega poligona pripravi cevi, reševalno vrv, cevni pritrdilec in ročnik. Opremi se z reševalnim pasom ter IDA, obrazno masko in čelado imata tekmovalca pri sebi. Tako opremljena čakata na dovoljenje sodnika, da pripravita orodje in opremo v prostor za orodje (startna črta- prostor za orodje) na tekmovalnem poligonu. Da lahko ekipa vstopi na poligon, dobi ekipa dovoljenje od sodnika 1, Le-ta pa dobi dovoljenje od predsednika ocenjevalne komisije (daljši pisk s piščalko in iztegnjeno roko nad glavo). Od dovoljenja sodnika (oz. predsednika ocenjevalne komisije) za pripravo opreme v prostor za orodje na štartni črti in ostalo opremo ima ekipa do starta največ 5 minut. V tem času pa lahko eden izmed tekmovalcev na lastno željo preveri opremo na poligonu, ki je pripravljena za vajo, vendar z dovoljenjem enega izmed članov ocenjevalne komisije , ki tudi istočasno sodeluje pri »pregledu« opreme. Zaradi pregleda opreme na poligonu, se čas ekipi za pripravo opreme ne podaljša, razen v primeru ugotovljene nepravilnosti na poligonu oz. poškodbe na ovirah oz. opremi. Med izvajanjem vaje predhodne ekipe, ni dovoljeno gibanje po poligonu oz nameščanje katere koli opreme na poligonu dokler ekipa ne dobi dovoljenja od sodnika.
2.5. IZVEDBA VAJE
2.5.1. Start ekipe
Ekipa stoji za startno črto opremljena tako, kot je opisano v točki 1.3. teh pravil in s priključenim pljučnim avtomatom. Predsednik ocenjevalne komisije vpraša tekmovalca ali sta oprema in orodje na poligonu v redu in po potrditvi tekmovalcev z dvigom palca na roki, izda predsednik ocenjevalne komisije povelje »pozor – žvižg«. Ne glede na način merjenja časa izvedbe vaje, sodnik 1 in sodnik 2 ob vprašanju predsednika ocenjevalne komisije »ali sta oprema in orodje na poligonu v redu« dvigneta roki s štoparicami ter ob startu pričneta z merjenjem in istočasno ob pritisku na štoparico, spustita roki. V primeru ročno merjenje časa, to velja tudi za predsednika ocenjevalne komisije.
V primeru, da tekmovalec starta prehitro, se start ponovi (samo v primeru ročnega merjenja časa). Predsednik ocenjevalne komisije v tem primeru nastop ekipe prekine z dvakratnim žvižgom piščalke. Ponovni prehiter start kateregakoli tekmovalca (ni pomembno kateri in koliko tekmovalcev je v prvem startu startalo prehitro) se šteje kot napaka - prehiter start ekipe. V tem primeru predsednik ocenjevalne komisije ne prekine izvedbe vaje. Ekipi pa se dosodi negativne točke - prehiter start ekipe (napaka prehiter start se ne dosodi v primeru elektronskega merjenja časa).
Med seboj tekmovalca spneta vse C cevi, eno prosto spojko spneta na ročnik, drugo prosto spojko pa na spojko motorne brizgalne. Ta naloga mora biti opravljena preden eden izmed tekmovalcev premaga prvo oviro - visoka ovira.
2.5.2. Visoka ovira
Če se prvi tekmovalec s katerimkoli delom telesa dotakne tal na drugi strani visoke stene, preden so spete vse cevi, se to šteje kot napaka - nepravilno premagana visoka ovira.
Ekipa mora premagati oviro - prenesti torbico in pritrdilec preko visoke ovire ter potegniti C cev z ročnikom skozi odprtino v steni. Noben tekmovalec ne sme metati orodja ali opreme pod ali preko ovire, drugače se dosodi napaka - metanje orodja. En meter pred steno je črta, pred katero se ročnik ne sme dotakniti tal.
V primeru grobega metanja ročnika skozi odprtino v steni ali dotik ročnika pred črto, se dosodi napaka - nepravilno delo z ročnikom. Pri premagovanju visoke ovire si lahko tekmovalca medsebojno pomagata.
Tekmovalcu, ki pomaga sotekmovalcu pri premagovanju ovire in jo je pred tem sam že uspešno premagal, mu le-te ni potrebno ponovno premagati.
V primeru, da se nahajajo spojke, ki niso spete, pred visoko oviro, lahko tekmovalec v povratni smeri izvajanje vaje, zaobide visoko oviro z namenom ponovno pravilno vpetje spojke .V nadaljevanju vaje (v smeri izvajanja vaje) pa mora tekmovalec, ki odpravlja napako, visoko oviro ponovno pravilno premagati, drugače se dosodi napaka - tekmovalec v povratni smeri ni premagal ovire.
2.5.3. Rov
Pred vstopom v rov se morata oba tekmovalca obvezno s koleni in dlanmi dotakniti tepiha, ki je nameščen pred vstopom v rov, pri tem pa morata paziti, da se z dlanmi ali opremo ne dotakneta ali gresta preko črte, ki označuje vstop v rov. Tekmovalca imata lahko ob stiku s tlemi v rokah opremo, a mora biti stik s tlemi nedvoumen. V nasprotnem primeru se dosodi napaka – nepravilno delo pred rovom (ni napaka, če je med dlanmi in tlemi oprema, niti ni napaka, če se tekmovalec dotakne tal s pestjo, stranskim delom dlani ali hrbtnim delom dlani). Tekmovalca morata skozi rov prenesti torbico in pritrdilec ter potegniti med seboj spete C cevi z ročnikom. V primeru metanja orodja ali opreme, skozi ali preko rova, se dosodi napaka - metanje orodja.
Če se razpne spojka pred rovom (ali v rovu) lahko tekmovalec v povratni smeri izvedbe vaje, rov zaobide z namenom ponovno pravilno vpeti spojko. V nadaljevanju vaje pa mora tekmovalec, ki odpravlja napako, rov ponovno pravilno (kot prvi vstop) premagati, drugače se dosodi napaka - tekmovalec v povratni smeri ni premagal ovire.
Razpetih spojk v rovu tekmovalec ne sme ponovno speti iz zunanje strani rova, temveč ob plazenju skozi rov v smeri izvedbe vaje. Če tekmovalec sklopi spojke iz zunanje strani rova se dosodi napaka – nepravilno spete spojke.
2.5.4. Stolp
Slika 4
V kolikor tekmovalca uporabljata STOP zavoro, sta pred lestvijo, na stojalu dve vrvni zavori STOP s karabini (slika 4), s katerima se tekmovalca opremita preden gresta na stolp. Ko se vrvna zavora STOP ne uporablja, mora biti zaprta, sicer se dosodi napaka - nepravilno delo. (samo v primeru uporabe STOP zavore). Tekmovalca lahko za spust s stolpa uporabita tudi predpisano osmico. Tekmovalca se sama odločita za uporabo ali STOP zavore ali osmice. Oba tekmovalca morata uporabiti ali eno ali drugo (oba STOP zavoro ali oba osmico). Svojo odločitev sporočita predsedniku
ocenjevalne komisije ali sodniku 1 ob pozivu na poligon.
Na stolp je pritrjena lestev. Prvi tekmovalec se povzpne po lestvi na stolp. Pri vzpenjanju na stolp se mora prijemati z obema rokama za kline (ni potrebno za vsak klin), pri tem pa v dlaneh ne sme nositi opreme. V primeru, da tekmovalec v dlaneh nosi opremo, se dosodi napaka - nošenje opreme v dlaneh. Od dotika prečke z nogo se prijemanje stranice lestve dosodi napako - nepravilen položaj rok. Tekmovalec z nogami ne sme spuščati klinov (prvi spodnji klin - opornik, se ne šteje), drugače se dosodi napaka – nepravilna hoja po lestvi. Na vrhu tekmovalec spusti torbico z delovno vrvjo na tla in
vrv pritrdi na ogrodje stolpa. Če vrv pade s stolpa ali z lestve in jo gre tekmovalec iskati oziroma jo prinese drugi tekmovalec, ni napaka. Metanje vrvi na stolp je napaka
- metanje orodja. Drugi tekmovalec na tleh mora pravilno navezati ročnik (slika 5) s cevjo in se povzpeti po lestvi. Tudi zanj veljajo enaka pravila za vzpenjanje po lestvi, kot za prvega tekmovalca.
Ob dvigu navezanega ročnika spodnja zanka nima omejitve, kje je na cevi, srednja mora biti med spojko in pipo (zasun), zgornja pa nad pipo (zasunom). Če ne uporabimo pravilnega vozla (slika 5) ali pa če se med dvigom snamejo ali premaknejo srednja ali zgornja zanka, se dosodi napaka - nepravilna navezava
Slika 7
ročnika. V kolikor se med samo vleko C voda (ali že prej) odpne katera od C cevi, jo lahko katerikoli tekmovalec ponovno spoji. Do odpete spojke lahko tekmovalec zaobide vsako oviro po zunanji strani. Ko eno ali več odpetih spojk znova spoji, mora pravilno, kot v prvem prehodu ovire, premagati vsako oviro, katero je predhodno zaobšel, drugače se za vsako nepremagano oviro dosodi napaka. Na stolp je potrebno potegniti eno celo C cev z ročnikom in jo pritrditi za obema spojkama pravilno s cevnim pritrdilcem na označeno mesto na ogrodju stolpa, drugače je napaka – nepravilno nameščena in/oz. pritrjena C-cev
Pred robom stolpa za spust je na vrhu označen prostor (ali črta), kjer tekmovalca pripravita vrvno zavoro STOP ali osmico. Črta je samo pripomoček tekmovalcema, da lažje vizualno določita rob stolpa. Prestop te črte ni napaka. Na stolpu visita dve vrvi za spust. Tekmovalca uporabita vsak svojo vrv za spust. Če uporabita isto vrv, se dosodi napaka – nepravilna uporaba vrvi. Spuščata se lahko istočasno. Tekmovalca uporabita za spust na tla vrvno zavoro STOP (slika 4) ali osmico, katero si
pred spustom pripravita vsak posebej. Vrvna zavora STOP ali osmica se uporablja po navodilih proizvajalca opreme, pri tem pa se pri uporabi STOP zavore zahteva še dodatno varovanje vrvne zavore
STOP. Tekmovalec mora pred spustom pravilno vplesti vrv za spuščanje v vrvno zavoro STOP (ali v osmico). Vrv mora pred spustom potegniti toliko, da je le- ta med sidriščem in vrvno zavoro STOP (ali osmico) napeta (slika 7). Izvesti mora dodatno varovanje (popolno blokado – slika 8 ali pol blokado - slika 9). Če tekmovalcu pade s stolpa (ali kje drugje) vrvna zavora STOP ali vponka ali osmica, le-te ne sme več uporabiti. Lahko pa uporabi rezervno ali od sotekmovalca (prenos sotekmovalčeve STOP zavore ali osmice je dovoljen samo po vrvi za spuščanje). V kolikor tekmovalec narobe vpne (ali sploh ne vpne) vrvno zavoro
STOP ali osmico, lahko poskuša ponovno, vse dokler se tehnik na stolpu ne prepriča, da je zavora ali osmica pravilno vpeta, dodatno varovana in vponka z navojem zavrtena do konca. Nato mu dovoli spust. Če se katerikoli tekmovalec spusti brez dovoljenja tehnika na stolpu, se ekipo diskvalificira.
Če tekmovalcu pade na tla STOP zavora ali vponka ali osmica (ko se vzpenja po lestvi ali ko je na stolpu), le te ne sme več uporabiti oz. ne sme ležeče STOP zavore ali vponke ali osmice pobrati s tal. V kolikor le- to pobere, glavni sodnik prekine izvedbo vaje. V tem primeru ekipi ni dovoljena ponovitev vaje. Tekmovalec lahko uporabi rezervno ali od sotekmovalca. Na tleh ležečo pobere sodnik, v tem primeru ni napaka, da nima opreme. Da je bil tekmovalec že na lestvi se upošteva, ko se tekmovalec z nobenim delom telesa (stopalo) ne dotika več tal pod lestvijo.
Med spuščanjem ob steni se mora vsak tekmovalec z obema stopaloma vidno dotakniti obeh polic (za zmanjšanje hitrosti). V kolikor se polic ne dotakne je napaka. – nepravilen spust s stolpa. Če tekmovalec z eno nogo pravilno izvede spust z drugo pa ne, je ravno tako napaka – nepravilen spust s stolpa. Tekmovalec na tleh izpne vrv iz vrvne zavore STOP (ali osmice), zavoro (ali osmico) pa odnese s seboj do
cilja, v nasprotnem primeru se dosodi napaka - tekmovalec na cilju nima vse svoje opreme. Vsak tekmovalec opisano delo opravlja na svoji vrvi s svojo opremo.
2.5.5. Prenos lutke
Ob stolpu v prostoru na tleh leži lutka (noge lutke mora biti obrnjena v smeri izvajanja vaje), katero morata tekmovalca skupaj prenesti v za to določen prostor, ki je označen na poligonu. Ekipa lahko pri prenosu lutko zaradi počivanja odloži na tla, ne sme pa je vleči ali grobo polagati na tla (metanje lutke) V nasprotnem primeru je to napaka – grobo ravnanje z lutko. V primeru, da tekmovalca želita med prenosom lutke počivati, se morata najprej popolnoma ustaviti (prekiniti izvajanje vaje oz,prenosa lutke) in šele nato lutko pravilno odložiti. V kolikor se tekmovalca odločita, da lutke ne bosta v celoti položila na tla, temveč samo del lutke, to lahko stori samo tekmovalec, ki lutko nosi pri spodnjih okončinah (nogah). V nasprotnem primeru je napaka – grobo ravnanje z lutko. Lutka mora biti po prenosu v celoti v prostoru. Pri tem morata tekmovalca paziti na to, da lutke ne položita pregrobo na tla, v nasprotnem primeru se dosodi napaka – grobo ravnanje z lutko. Če je del lutke na črti ali sega čez črto (gleda se tudi zračna linija) za to določenega prostora, se dosodi napaka – okončina lutke na črti, gleda se tudi zračna linija. Tekmovalca lahko, ko sta že odložila lutko, položaj lutke še popravljata, a le z rokami. Za namerno popravljanje lutke z nogami se dosodi napaka - namerno popravljanje položaja lutke z nogo. V primeru, da tekmovalec eno izmed okončin lutke (roka, noga…) pri polaganju položi na lutko in med preostalo izvedbo vaje okončina lutke »pade« na ali izven črte, gleda se tudi zračna linija, se dosodi napaka – okončina lutke na črti.
2.5.6. Vlečenje B voda (oz. C voda za kategorijo »članice«)
Tekmovalca morata raztegniti oziroma potegniti z vodo napolnjen B vod z ročnikom do označenega prostora ter zbiti tarčo. Če se pri vlečenju B cevovoda odpre ročnik, ga je potrebno zapreti, vendar vsako odprtje ročnika šteje kot napaka - odprt ročnik. Tekmovalec pri ročniku lahko le-tega odpre šele takrat, ko sta oba tekmovalca v označenem prostoru in se oprijemata vsaj z eno roko B cevovoda. Če se tekmovalec ob padcu tarče ali ob zaustavitvi semaforja ne drži z eno roko B- voda je to napaka – nepravilno držanje B-voda. Napaka je tudi takrat, ko prvi tekmovalec medtem, ko čaka sotekmovalca, odpre ročnik in pri tem ne zbije tarče - odprt ročnik v 2 metrskem prostoru, preden pride drugi tekmovalec. Ravno tako se kot napaka šteje, ko prvi tekmovalec, medtem ko čaka sotekmovalca, odpre ročnik in pri tem podre tarčo – prekmalu podrta tarča. Če ima katerikoli izmed tekmovalcev ob padcu tarče ali zaustavitve semaforja, del telesa (okončina) na oz. preko črte, ki označuje prostor za zbijanje tarče, je napaka – prestop. Vaja je končana, ko je tarča podrta.
V kolikor poči cev, imata tekmovalca po odprtju ročnika in nezmožnosti zbitja tarče zaradi pomanjkanja vode na voljo dve možnosti:
• ponoviti vajo ali
• k času odprtja xxxxxxx se jima prišteje 3 sekunde na izmerjen čas.
Svojo odločitev, katero možnost bosta izbrala, tekmovalca povesta predsedniku ocenjevalne komisije pri izpolnjevanju in podpisu ocenjevalnega lista.
V primeru, da se kateremu od tekmovalcev med izvedbo vaje sname pljučni avtomat z maske, si ga mora namestiti nazaj na razdalji dveh metrov, preden nadaljuje z vajo. Neupoštevanje tega pravila pomeni diskvalifikacijo ekipe. Prav tako pride do diskvalifikacije ekipe, če kateremu od tekmovalcu med samo vajo zmanjka zraka v posodi - pisk varnostne piščali.
Prilogi:
- Skica tekmovalnega poligona z ovirami in dimenzijami postavitve opreme.
- Ocenjevalni list.
Ljubljana, 27. 2. 2020 GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE