LETNO

LETNO

POROČILO

JAVNEGA ZAVODA CENTER URBANE KULTURE

KINO ŠIŠKA

ZA LETO 2021

PRORAČUNSKI UPORABNIK: JAVNI ZAVOD

CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA
sedež:	Trg prekomorskih xxxxxx 0, Xxxxxxxxx
šifra proračunskega uporabnika:	38490
šifra dejavnosti:	90.040
matična številka:	3313069000

odgovorna oseba: Xxxxx XXXXXX, direktor

poslovno poročilo pripravili: Xxxxx XXXXXX, direktor s sodelavkami in sodelavci

računovodsko poročilo pripravil: RE plus d. o. o.

sedež: Xxxxxxxx xxxxx 000,

Ljubljana

matična številka: 1646508

davčna številka: 85848638

šifra dejavnosti: 69.200

odgovorna oseba za sestavo: Xxxxx Xxxxx

NAGOVOR DIREKTORJA

Po dvanajstih letih delovanja je bil Kino Šiška v programskem in poslovnem smislu uspešen, še posebej v programskem, navkljub izrednim razmeram, ki jih je povzročila svetovna pandemija in katere prva žrtev so bila prav kulturna prizorišča in vse, predvsem mednarodno omrežene ustanove. Zapleten položaj smo poskušali aktivno, tudi prek raznovrstnih forumov, evropskih in nacionalnih pobud ter mednarodnih video konferenc reševati v svojo in skupno dobro. Če smo bili v dialogu z evropskimi kulturnimi operaterji in odločevalci spodobno prepričljivi, ustanoviteljica pa je v celoti prisluhnila težavam kulturnega sektorja v MOL, si moramo tudi tokrat priznati, da nam podobna prepričevanja državnih oblasti niso uspela. Morda le z eno, simbolno točko: s kulturnim bonom (BON 21).

Zato se mi je ob tej priložnosti utrnila misel, za katero je zaslužen dragi prijatelj Xxxxxxx Xxxxxxx Xxxx. Njen izvorni avtor je Xxxxxxx Xxxxxxx in datira v leto 1793. Xxxxx je dvesto let kasneje v obliki grafiti zapisa (foto Xxxx) na steni Skadarlije v času obleganja Sarajeva prevedel bosanski pesnik Xxxx Xxxxxxxxx Xxxxxx, v slovenski priredbi pa se glasi takole:

Če iščeš pekel,

vprašaj umetnika kje je. Če umetnika ne najdeš, si že tam, v peklu.

Xxxxx Xxxxxx Direktor

V Šiški, 23. 2. 2022

1. POSLOVNO POROČILO, SPLOŠNI DEL

Javni zavod CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA je z odlokom številka 032- 12/08-13 z dne 4. 2. 2008 ustanovila Mestna občina Ljubljana. Namen ustanovitve zavoda je ustanoviti multikulturni center, ki bo deloval na področju sodobne urbane kulture tako na območju Mestne občine Ljubljana kot tudi v širšem slovenskem in mednarodnem okolju.

1.1. ZAKONSKE IN DRUGE PODLAGE, KI UREJAJO DELOVNO PODROČJE JAVNEGA ZAVODA

- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP)

- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg)

- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – XXXXX0000, 13/18 in 195/20 – odl. US)

- Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18)

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB in 177/20)

- Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - UPB, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE in

202/21 – odl. US)

- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17, 84/18 in 204/21)

- Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A in 202/21 – odl. US)

- Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17 in 69/17 in 80/18)

- Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 45/94, 39/96, 39/99 – ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06 – ZKolP,

60/08, 32/09, 32/09, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17 in 2/17 – popr., 80/18, 160/20 in 88/21)

- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 79/19, 61/20 - ZDLGPE, 133/20 in 174/20 - ZIPRS2122)

- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP)

- Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 3/20)

- Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška (Ur. l. RS, št. 18/2008) in Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška (Ur. l. RS, št. 9/2009).

1.2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA PROGRAMA DELA IN STRATEGIJE

Kino Šiška bo v naslednjih štirih letih, v obdobju delno spremenjene in nadgrajene ekipe z istim vodstvom, učvrstil svoj položaj na slovenskem in evropskem kulturnem trgu. Za to obstaja več dobrih razlogov: kakovosten in raznovrsten program, visoka

obiskanost dogodkov, obsežno sodelovalno omrežje z domačimi in tujimi producenti in promotorji, medijska umeščenost, izvrstna logistika ter razpoložljiva infrastruktura, ki je potrebna vsakoletne osvežitve in nadgradnje. Kino Šiška je s svojimi vsebinami postala prepoznaven na mednarodni ravni, hkrati pa skupnostno in družabno stičišče lokalne skupnosti. Prav slednje, namreč odprtost in vključevanje lokalnih pobud, se nam zdi še posebej pomembno. Kino Šiška bo z odprtimi povabili, razpisi in sodelovanji še okrepil raznovrstno paleto svojih raznolikih dejavnosti. S tem mislim tako na konkretne projekte, kot tudi na rezidence, mednarodna mreženja in na izobraževalne programe. Tudi tiste, ki sodijo v okvir predlagane »Akademije za menedžment« (dediščina kandidature Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025). Poseben poudarek bo v Kinu Šiška ostal na glasbeni umetnosti, kjer bomo ob redni dejavnosti še posebej poskrbeli za gostovanjsko in festivalsko politiko na drugih prizoriščih in v tujini. Čaka nas torej nadgrajevanje programa, ki bo stavil na vrhunske glasbene dogodke vseh zvrsti, najprej, razumljivo, s precej okrnjenim programom tujih zasedb. Ob tem še posebej izstopa mednarodno nagrajeni MENT Ljubljana festival (z medletnim predstavljanjem in mreženjem slovenskih promotorjev in glasbenih skupin v okviru MENT Platforme), ter tiste oblike sodobne umetnosti, ki s svojimi konceptualnimi zastavki prebijajo ustaljene okvire (npr. sodelovalni CoFestival). Od večjih festivalskih pojavitvah moram posebej poudariti še festival Tinta in seveda izjemno uspešno zgodbo na področju vizualnih umetnosti, DobroVago, platformo za podporo mladim umetnicam in umetnikom, ki letos praznuje šesto obletnico. Pomembne so seveda tudi premierne in ponovitvene pojavitve na vseh področjih, v mnogočem odvisne od uspešnosti prijav na mednarodnih in državnih razpisih. Nedavno smo na primer postali nosilci rezidenčnega projekta na področju vizualnih umetnosti (Xxxx Xxxxx Foundation), letos pa upamo na uspešnost naših kandidatur na večletnih evropskih razpisih (predvsem na Ustvarjalni Evropi v okviru nove finančne perspektive EU) in večletnih projektih Ministrstva za kulturo. Posebno skrb Kino Šiška posveča ranljivim skupinam, izobraževanju mladostnikov (delavnice in ostali javni dogodki), kulturni vzgoji in angažiranim premislekom o fenomenu

»urbanega« in kulturne politike.

Poleg mednarodnega sodelovanja se aktivno vključujemo tudi v mednarodne mreže. MENT Ljubljana je bil že ob svoji prvi uspešni izdaji povabljen in sprejet v prestižno evropsko mrežo ETEP (European Talent Exchange Programme) in nadaljuje članstvo v festivalski mreži INES. Smo tudi člani glasbene platforme Liveurope. CoFestival in program uprizoritvenih umetnosti sta vključena v največjo evropsko plesno mrežo EDN (European Dancehouse Network).

Družbena odgovornost (solidarnost) in trajnostni razvoj bosta v naslednjih letih ena od prioritetnih nalog. Na programskem področju bomo še naprej bomo zagotavljali vključevanje mladih h kulturnemu udejstvovanju (projekti Špil Liga, cikel mladih ustvarjalcev, Reciklarnica, Kulturni evro ...), na okoljskem področju bomo nadaljevali na menjavi svetlobnih teles z varčnimi, z zmanjševanjem promocije preko tiskovin (plakati, letaki ...) ter na spodbujanju trajnostne mobilnosti (kolesarjenje, uporaba okolju prijaznih izdelkov …) Na socialnem področju bomo še naprej zagotavljali popuste in brezplačen vstop gibalno in senzorno oviranim in njihovim spremljevalcem ter - morda najpomembnejše - nadaljevali z odličnim odnosom z lokalnim okoljem: se odzivali na pobude Xxxxxxxxx, sodelovali s šišenskimi kulturnimi organizatorji (Vodnikova domačija, nevladniki v bivši občinski stavbi, Računalniški muzej, Mladi zmaji ...) in uresničevali zamisel o Umetniški četrti Šiška (v širši zasnovi Kulturna četrt Šiška). Še eden od večjih projektov, zapisan v spodleteli kandidaturi EPK Ljubljana 2025, je največji svetovni glasbeno-konferenčni dogodek Womex, pri katerem napovedujemo naše aktivno sodelovanje.

Zaradi izrazito mednarodnega značaja naše ponudbe, regionalnega mrežnega projektiranja in čezmejnega gravitacijskega območja našega občinstva ustanoviteljici predlagamo, da na podlagi 67. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo tudi v letu 2021 pristojnemu ministrstvu pošlje pobudo o ugotovitvi državnega interesa za večletno dofinanciranje naše redne dejavnosti iz državnega proračuna.

Dolgoročni cilji so skladni s potrjeno strategijo javnega zavoda za obdobje 2021-2025, dne.

Predvidena dinamika napovedanega in realiziranega obsega programa, načina sodelovanja, finančnih virov in zaposlovanja 2020-2025, skladno s potrjeno strategijo javnega zavoda:

LETO	2020		2021		2022	0000	0000	0000
N = nerealizirano R = realizirano	N	R	N	R	N	N	N	N
št. vseh dogodkov*	304	268	255	327	320	320	320	330
št. koncertov/ koncertnih dogodkov	118	107	90	99	000	000	000	140
št. dogodkov v lastni produkciji	153	150	139	160	130	140	140	140
št. dogodkov v koprodukciji	135	113	91	149	130	140	140	140
št. dogodkov zunanjih izvajalcev	16	5	25	18	40	40	40	50
št. prodanih vstopnic	28.200	10.231	22.800	8113	28.000	38.500	39.000	40.000
št. javnih zavodov, sodelovanje (SLO)	15	9	11	11	15	15	15	15
št. nevladnih organizacij, sodelovanje (SLO)	35	35	35	61	40	40	40	45
višina lastnih sredstev, v EUR	351.189	351.189	382.000	365.430	760.000	760.000	760.000	760.000
višina sredstev iz EU, v EUR**	102.756	102.756	99.712	78.490	99.000	99.000	99.000	99.000
višina sredstev MOL, v EUR**	1.035.925	1.035.925	980.000	1.070.487,68	1.236.000	1.230.000	1.290.000	1.300.000
višina sredstev MK, v EUR**	87.176	87.176	85.263	95.078,90	90.000	92.000	92.000	98.000
št. zaposlenih***	10 (1)	10 (1)	10 (1)	10 (1)	10 (1)	11 (1)	11 (1)	11 (1)
xx. xxxxxxxx sodelavcev	27	27	25	26	27	30	30	32

*število dogodkov v živo in preko spleta

**pogodbene vrednosti in zahtevki

***pogodbene zaposlitve (v oklepaju financiranje iz lastnih sredstev)

1.3. LETNI CILJI ZAVODA

V letu 2021 je Kino Šiška nadaljeval z visoko zastavljenimi cilji predvsem na domači kot deloma na tuji sceni, tako na dogodkih z živo, kot virtualno publiko. Zelo pomembna je bila organizacija dogodkov na prostem v poletnem času. Naši ključni cilji so: profilacija raznolike programske ponudbe tudi preko spletnih portalov, participatorni programi, programi mednarodnih aktivnosti in mreženje; poudarki na izjemnih in vrhunskih dosežkih urbane kulture in nudenju pogojev za inovativnost in izumljanje novih produkcijskih in ustvarjalnih modelov.

Vsebinsko gledano je bil letu 2021 program Xxxx Xxxxx delno realiziran zaradi znanih razlogov v času epidemije COVID-19 in obdobja kasneje, ko so pričela veljati nova pravila za organizacijo dogodkov na prostem in v zaprtih prostorih. V primerjavi z letom 2020 je bilo lansko leto še težavnejše zaradi petmesečnega zaprtja, uvedbe pogoja PCT in upoštevanja fizične razdalje med obiskovalci, kar je močno otežilo ali pa celo onemogočilo izvedbo dogodkov, predvsem koncertov.

Glede na nepredvidljive epidemiološke razmere smo prestavili določene programske vsebine, predvsem na področju glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter programa kulturno-umetnostne vzgoje na splet ali pa v hibridni format.

Koncept programa Xxxx Xxxxx je bil tudi v letu 2021 v fazi izvedbe pomembnih koncertnih in drugih dogodkov in profiliranja programa na slovenskem in evropskem kulturnem zemljevidu ter predvsem v znamenju poletnega dogajanja z zaključnim dogodkom ob obletnici. Izvedli smo obsežen, kakovosten in raznovrsten program, krepili sodelovanje z domačimi in tujimi producenti in organizatorji (festival MENT Ljubljana, MENT platforma, CoFestival in Tinta), okrepili medijsko umeščenost v širši regiji, ter z različnimi vizualnimi, debatnimi, humanitarnimi, družbeno odgovornimi in ostalimi projekti socializirali objekt z okolico (Šiška Open in delna revitalizacija Trga prekomorskih brigad). Uspešno smo promovirali slovenske umetnike v tujini in razširili ponudbo na področju razstav, predvsem zaradi DobreVage in spletne prodaje, in AV- umetnosti. Zelo uspešno smo sodelovali s partnerji v mednarodnih projektih in uspešno pridobivali namenska sredstva za posamične projekte (večletni INES projekt v okviru MENTa, Liveurope, EDN, Hydra PACE), in iz naslova večletnih projektov iz državne blagajne. Šiška je svojimi vsebinami in članstvi postala prepoznavna na mednarodni ravni. V skladu s poslanstvom na prvem mestu ostaja glasba, sledijo program na uprizoritvenem in intermedijskem polju, vizualne umetnosti in umetniške intervencije ter odmevna filmski program in program kulturno-umetnostne vzgoje.

Poleg mednarodnega sodelovanja smo se aktivno vključevali tudi v mednarodne mreže. Na glasbenem področju smo nadaljevali Liveurope, katerega član je Kino Šiška postal konec leta 2016. Članstvo je prineslo tudi sredstva za gostovanja tujih glasbenikov v Sloveniji v letu 2021, predvsem v sklopu Poletja v Šiški. MENT Ljubljana nadaljuje uspešno mreženje v prestižni evropski mreži ETEP (European Talent Exchange Programme). V mreži sodeluje več kot 90 evropskih festivalov, ki s svojimi medijskimi partnerji (radijskimi postajami EBU) aktivno pospešujejo kroženje evropskega glasbenega repertoarja tako po festivalih kot tudi v radijskem etru. Partnersko smo aktivno sodelovali pri mednarodnemu projektu XXXX, ki združuje najpomembnejše t.i. predstavitvene festivale v Evropi. CoFestival in program uprizoritvenih umetnosti se vključujeta tudi v evropsko plesno mrežo EDN (European Dancehouse Network). Uspešno smo zaključili mednarodni rezidenčni program Hydra PACE, podprt s sredstvi Xxxx Xxxxx fundacije.

V času izrednih razmer smo z realizacijo zastavljenih programov zagotovili tudi delo in podporo za vse zaposlene in zunanje sodelavce. Ta vidik je ob podpori umetniški sceni in komunikaciji z občinstvom najpomembnejši vidik solidarnosti, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V letu 2021 smo se prijavili na evropske in državne večletne razpise, na rezultate katerih še čakamo. Upamo, da nam uspe, saj nam pozitivni rezultati lahko zagotovijo srednjeročno stabilnost financiranja.

1.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

Trinajsto leto delovanja smo kljub vsem težavam zaradi zaprtja objekta in številnih omejitvah ob izvedbah javnih prireditev, zaključili uspešno. S hitro prilagoditvijo na nove okoliščine smo večinsko realizirali programske enote in izpeljali vse večje programske projekte, s pomočjo ustanoviteljice pa dokupili opremo in dofinancirali investicijska sredstva.

Kot je razvidno iz nadaljevanja vsebinskega poročila po področjih in komentiranih skupnih statističnih podatkih, je Kino Šiška v letu 2021 delno uresničil zadane cilje kot smo jih napovedali v letnem načrtu zavoda. Kljub zvišanju števila dogodkov in skupnim številom obiskovalcem se je v primerjavi z letom 2020 skupno število fizičnih obiskovalcev zmanjšalo, povečal pa spletni obisk. Ohranili smo cenovno dostopnost plačljivih dogodkov. Primerjalno se je v letu 2021 ponovno znatno znižalo število prodanih vstopnic. Prodali smo malo več kot 7.000 vstopnic, kar predstavlja le šestino prodanih vstopnic v primerjavi z letom 2019.

Za leto 2021 smo napovedali večino sodelovalnih dogodkov, zahtevnih mednarodnih in domačih projektov. Zaradi COVID-19 epidemije smo se bili primorani programsko osredotočili na lastno produkcijo in na koprodukcijska sodelovanja s predvsem domačimi organizatorji in umetniki. Izstopali so zahtevni mednarodni projekti, med drugim MENT Ljubljana in MENT sešni, TINTA- stripovski festival in CoFestival ter domači projekti: pomladanski Štream / Hibrid, Poletje v Šiški, finale Špil lige in Šiška Open.

Kljub zmanjšanemu programskem obsegu se je ohranila medijska pozornost in bistveno povečal obisk spletne strani / aplikacije in sledljivost naših socialnih medijev. Posebej izpostavljamo sodelovanja z medijskimi partnerji, med ostalimi z Mladino in Radiom Študent.

Nadaljevali smo s tradicijo kakovostnih tujih in domačih dogodkov, tako s publiko v živo kot virtualno, in nadgrajevali sodelovanja s partnerji. V skladu za projekt Kulturni evro se v letu 2020 ni zbralo dovolj sredstev, zato smo sredstva zbirali tudi v letu 2021. Natečaj za izbrani projekt pa prestavili v letošnje leto. Ohranjamo popuste za ranljive skupine in nudimo brezplačen vstop na vse javne dogodke s publiko v živo senzorno in gibalno oviranim osebam in njihovim spremljevalcem. S Šiška Open in združitvijo urbanega dogajanja ob dvanajsti obletnici Xxxx Xxxxx smo se predstavili na delno revitaliziranem Trgu prekomorskih brigad. Posebno pozornost smo namenili tudi programu za mlade in jesenski izvedbi zaključka festivala Bobri. Pridobili smo več pomembnih sponzorjev/donatorjev za podporo MENT festivala in DobreVage. Poleg večletnih projektov financiranih s strani Ministrstva za kulturo smo bili uspešni tudi na razpisih za enoletne projekte. Sofinanciranju MENT-a, CoFestivala in Tinte so se pridružili še Špil liga, Festival uličnih umetnosti in Zgodbe iz Atlantika.

Z mestnimi in lastnimi sredstvi prenavljamo notranjost objekta (tekoče in investicijsko vzdrževanje) in kupujemo najnujnejše kose nove opreme. Z mestnim finančnim prispevkom smo nakupili osebna računalnika in financirali UVC sistem luči za prezračevalni sistem v obeh dvoranah, za sanacijo strehe in za montažo ALU nosilcev v Komuni. Izredne razmere smo izkoristili za vzdrževalna investicijska dela in redne servise tehnične opreme. Ustanoviteljica pa nam je zaradi COVID ukrepov in višjih stroškov vzdrževanja konec leta še dofinancirala splošne stroške vzdrževanja v višini 30.000 EUR.

S podporo in delom vseh zaposlenih in večine stalnih zunanjih sodelavcev smo dosledno upoštevali vsa navodila za preventivo in z izvajanjem dogodkov poskrbeli tudi za gmotno pomoč najbolj ogroženim v kulturnem sektorju, prekarcem (umetnikom in sodelavcem). Kino Šiška in DobroVago smo opremili z razkuževalniki in potrebnimi usmerjevalnimi infografikami, od ustanovitelljice smo prejeli tudi dobršno količino mask. Izvedli smo evidenčne postopke za računovodske storitve, prodajo vstopnic, nabavo materiala za čiščenje, izposojo glasbene opreme in video produkcijo in snemanje nastopov v živo za MENT.

Kadrovska slika se v letu 2021 ni spremenila. Devet delovnih mest financira MOL, z lastnimi sredstvi pa krijemo stroške dela zaposlene na delovnem mestu Strokovna delavka VII/2.

Ocenjujemo, da je zavod, kljub epidemiološkim ukrepom, z vidika vsebin in po ostalih kazalcih izpolnil zastavljene cilje in naloge. Nepravilnosti upoštevanja Covid protokolov pristojne inšpekcijske službe ob večkratnih obiskih niso ugotovile.

1.5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA

Nedovoljenih posledic v letu 2021 nismo zaznali, pač pa zaradi zaprtja prizorišč (z delno izjemo DobreVage) in omejitev zbiranja na prostem in v notranjih prostorih v času delnega sproščanja program ni mogel biti izveden v celoti, kar je razvidno tudi iz finančnih in statističnih podatkov.

1.6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV GLEDE NA PRETEKLA OBDOBJA

V primerjavi s preteklim letom je zavod realiziral manj programa, kar je posledica zaprtja ali delnega zaprtja ob epidemiji in dosegel občutno nižje prihodke, predvsem zaradi upada lastnih prihodkov (največji manko je pri vstopninah) in nižjih prihodkov iz tržne dejavnosti. Zavod je znižal tudi odhodke (na ravni stroškov dela za honorarne sodelavce). Stroški storitvenih zunanjih servisov (npr. čiščenje in varovanje) pa so se dvignili, še posebej stroški energentov. S pomočjo dodatne namenske podpore MOL za programske stroške, splošne stroške delovanja, tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in nakup opreme so leto vseeno zaključili pozitivno.

1.7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA

Podatki so predstavljeni v računovodskem delu poročila.

1.8. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA

Vodstvo meni, da je sistem notranjih kontrol in finančnega nadzora v zavodu ustrezen. Poročilu prilagamo Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ. Opravljena je bila tudi notranja revizija MOL, ki ni ugotovila nepravilnosti. Priporočili sta bili dve: vzpostavitev registra tveganj in vodenje primerjalnih podatkov po analogiji s sprejeto strategijo (tabelarni prikaz), kar že upoštevamo v tem poročilu.

1.9. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI

Vodstvo ocenjuje, da je zavod, kljub oteženemu delu in zmanjšani realizaciji programa dosegel zastavljene cilje za leto 2021, in hkrati, da je poslovanje zaključil relativno uspešno.

2. POSLOVNO POROČILO, POSEBNI DEL

2.1. ORGANI ZAVODA IN VODSTVO

Zavod vodita:

- svet zavoda in

- direktor.

Svet zavoda od 30. 5. 2019 dalje:

Predsednica Sveta zavoda: Xxxxx XXXXXX (predstavnica MOL)

Namestnik predsednice Sveta zavoda: xxx. Xxxx XXXXXXX (predstavnik zaposlenih) Xxxxx:

Xxx XXXXXXXX XXXXXXX (predstavnica MOL) Xxxxx XXXXXX VRHOVNIK (predstavnica MOL) Xxxx XXXXXXX (predstavnik MOL)

Asist. xx. Xxx XXXXXXX (predstavnica Fakultete za družbene vede – zainteresirane javnosti)

Xxxx XXXXX (predstavnik Asociacije – Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju umetnosti in kulture – zainteresirane javnosti)

Direktor zavoda je Xxxxx XXXXXX. Direktor ima dva pomočnika:

• za menedžment in finance Xxxxx XXXXXXX in

• za glasbeni program Xxxxxx XXXXXX.

2.2. ZAPOSLENI

Zavod ima konec leta 2021 deset (10) zaposlenih za določen čas, vezanih na mandat direktorja.

• Xxxxx Xxxxxx, direktor

• Xxxxx Xxxxxxx, pomočnik direktorja za menedžment in finance

• Xxxxxx Xxxxxx, pomočnik direktorja za glasbeni program

• Xxxx Xxxx, vodja projektov

• Xxx Xxxxx, vodja za stike z javnostjo

• Xxxxx Xxxxx, tehnični vodja

• Xxxxxxx Xxxxxxx, organizatorka kulturnega programa

• Xxxxxxx Xxxxxxx, poslovna sekretarka VI

• xxx. Xxxx Xxxxxxx, samostojni strokovni sodelavec VII/2

• Xxxxx Xxxxx, strokovna delavka VII/2

Enako število zaposlenih smo ohranili preko celega leta. MOL še vedno financira samo 9 zaposlenih, delovno mesto »Strokovni delavec VII/2« (J017132) – 00.xx. razred, ki smo ga v letu 2019 sistemizirali, zaposleno zbrali na javnem razpisu in jo zaposlili dne 1.6.2019, pa še naprej v celoti financiramo iz lastnih sredstev.

Kot to določa 4. člen ZUPPJS17, so s 1. 4. 2021 napredovali: Xxxxx Xxxxx, na delovnem mestu »tehnični vodja« (G027902) - iz 37. na 39. pl. raz. v okviru VII. tarifnega razreda, Xxxxxxx Xxxxxxx, na delovnem mestu »organizator kulturnega programa« (G025028) - iz 25. na 27. pl. raz. v okviru V. tarifnega razreda in Xxxxxxx

Xxxxxxx, na delovnem mestu »poslovni sekretar VI« (J026004) - iz 26. na 28. pl. raz. v okviru VI. tarifnega razreda. Pravico do izplačila so imeli pri decembrski plači 2021.

Na osnovi predloga Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v letu 2021 smo izplačevati redno delovno uspešnost za zaposlene in sicer največ do 2% bruto plače na mesec.

Glede redne delovne uspešnosti pri direktorju in obeh pomočnikih je osnova za redno delovno uspešnost 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki se določa na enak način, kot za javne uslužbence, torej v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor in v skladu z 22. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kjer se skupen obseg sredstev za RDU direktorjev oblikuje in izkazuje ločeno od obsega sredstev javnih uslužbencev. Torej je letni obseg sredstev za RDU za direktorje sestavljen samo iz osnovnih plač direktorja in obeh pomočnikov in ne osnovnih plač vseh zaposlenih in se oblikuje in izkazuje ločeno od obsega sredstev javnih uslužbencev. Višina RDU se izračunava enako kot to velja za ostale javne uslužbence, torej 2% osnovne plače direktorja in obeh pomočnikov za čas rednega dela. Svet zavoda pa lahko predlaga višjo RDU, ki pa v vsakem primeru ne sme preseči 5% letnih sredstev osnovne plače direktorja in obeh pomočnikov.

Ker smo se odločili za polletno ocenjevalno obdobje, smo v letu 2021 izplačali pri januarski plači RDU za 2. polletje leta 2020 (razen za direktorja in oba pomočnika po potrditvi letnega poročila in mestnega sveta) in pri julijski plači RDU za 1. polletje leta 2021. Naslednje izplačilo smo imeli pri plači za december 2021, izplačilo v januarju 2022.

Poleg redno zaposlenih je z nami sodelovalo enako število zunanjih sodelavcev, kot leto prej, torej 30: v tehničnem sektorju 13, na programu 12 in v administraciji 5. Zelo pomemben delež pri produkciji dogodkov so študenti, ki so tudi letos delo v glavnem opravljali v DobriVagi. Pri izvedbi obsežnega projekta festivala MENT, ki se je odvijal v mesecu juniju na več lokacijah, je bila organizacija festivala izjemno zahtevna zaradi COVID-19 situacije, ki nam je tudi v letu 2021 oteževala poslovanje. Pomoč sta nam letos ponudila samo 2 prostovoljca.

Sodelavka Xxxxxxx Xxxxxxx, ki se je v letu 2020 vpisala na izredni študij z namenom pridobiti visokošolsko strokovno izobrazbo (prva bolonjska stopnja) na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, je v letu 2021 uspešno zaključila prvi letnik in se je uvrstila med 5% najboljših študentov v svoji generaciji in dobila s strani Fakultete za upravo potrdilo o uvrstitvi.

2.3. IZVEDBA PROGRAMA

2.3.1. GLASBENE UMETNOSTI

Glasbeni program Xxxx Xxxxx je v letu 2021 zaznamovalo nadaljevanje korona krize in inovativnost pri razvijanju novih formatov posredovanja koncertne glasbene ustvarjalnosti ter prilagodljivost programa glede na zelo nepredvidljive in negotove produkcijske pogoje, ki so močno vplivali na končni programski rezultat.

Vrhunci 2021:

- Uspešna izpeljava drugega dela sezone plačljivih live-stream koncertnih dogodkov pod znamko HIBRID (15 dogodkov med januarjem in majem 2021);

- Uspešna izpeljava 8. sezone kulturno vzgojne serialke ŠPIL LIGA, z odmevnim hibridnim finalnim dogodkom v okviru festivala Junij v Ljubljani;

- Uspešna realizacija programa evropske platforme Liveurope;

- Uspešna in mednarodno odmevna 7. edicija festivala MENT Ljubljana v juniju;

- Okrepljeni poletni program Poletje v Šiški na zunanjem xxxx XX (junij – september 2021);

- Razprodan koncert hrvaške zasedbe Svemirko – prvi z razprodano polno kapacitetu po začetku krize in zadnji pred ponovnim (delnim) zaprtjem koncertnih prizorišč v novembru 2021;

1.S serijo plačljivih neposredno prek spleta prenašanih koncertov (live stream) kvalitetnih domačih izvajalcev avtorske glasbe smo začeli oktobra 2020. Izvedbeno, finančno in tehnično zahtevno inovacijo smo v naš prostor uvedli prvi in kot edini producent glasbenih dogodkov pri nas, v tem formatu izpeljali praktično celo sezono (sredina oktobra 2020 – sredina maja 2021). Visoko kvalitetni spletni prenos videa je potekal preko platforme Entrio, ki je omogočala tudi plačljivost in komunikacijsko interaktivnost z gledalci. Odziv tako izvajalcev, kot tudi publike in medijev (recenzije, najave in reportaže z dogodkov so se vršile na Radiu Študent, RTV SLO, MMC, v Delu in drugih medijih) so bili zelo dobri, za posamezen koncert se je prodalo povprečno med 100 in 500 digitalnih vstopnic, kar je za naše sramežljivo tržišče uspeh.

V dinamiki 1 dogodek tedensko so med januarjem in majem 2021 v okviru HIBRID programa nastopili naslednji izvajalci: Koala Voice, Pantaloons, freekind, Xxxxx, Xxxx, Xxxxx, Xxxxx, Xxxxx, Xxxxx Xxxxx, Wckd Nation, JunioR & T.A.M.Z.Y, Xxxx Xxxxx, Haiku Garden, Regen in Hauptman.

Vsi izvajalci so dobili tudi kvaliteten video/audio posnetek za lastne promocijske potrebe. Pet koncertov je odkupila tudi nacionalna TV. V podobnem, a hibridnem formatu je v zunanji produkciji nastal tudi cikel skupine Kamizdat.

2.Prav tako se je razmeram, nemogočim za izvajanje nastopov pred živo publiko, prilagodil program projekta Špil Liga, ki je namenjen odrskemu opolnomočenju dijaških glasbenih skupin in posameznikov. Trije predtekmovalni večeri in oba polfinalna so bili izvedeni v produkciji in spletnem prenosu naše hišne snemalne in tehnične ekipe, ter prenašani v odprti varianti preko platforme YouTube. Finalni večer je potekal 22. junija na velikem odru Kongresnega trga v okviru festivala Junij v Ljubljani, kjer je bilo prizorišče napolnjeno z mlado publiko, hkrati pa je bil velikega odziva deležen tudi neposredni spletni prenos. Zmagovalni dve skupini – Masaž in Plateau – sta septembra nastopila tudi na velikem skupnostnem dogodku Šiška Open na odprti platformi pred Kinom Šiška.

3.Liveurope je ena izmed največjih in najpomembnejših EU platform za spodbujanje novih evropskih glasbenih talentov. Združuje 20 koncertnih dvoran in klubov širom Evrope in Kino Šiška je že od leta 2016 njen aktiven član. Kljub oteženi razmeram, se je aktivnost, povezana s platformo Liveurope v letu 2021 pravzaprav povečala, saj smo svoje osnovno poslanstvo – promocijo nove glasbene ustvarjalosti – spričo za koncerte in turneje oteženih razmer, morali prilagoditi in smo v ta namen zasnovali več formatov. Skozi osnovni program – koncerti pred živo publiko – smo uspeli realizirati 12 koncertov izvajalcev iz 6 različnih evropskih držav (Avstrija, BiH, Hrvaška, Srbija, Italija, Madžarska).

Poleg osnovnega programa smo preko na novo vzpostavljenega sodelovanja med Liveurope in EBU (European Broadcasters Union) producirali video in audio session zasedbe Zalagasper, ki je bil vključen v program EBU ob Dnevu Evrope (9. maj).

Drugi format, ki smo ga razvili in izvedli v tem turbulentem letu je bila Liveurope rezidenca, ki je potekala v mesecu avgustu v Kinu Šiška, kjer je uveljavljajoči se

nemški glasbenik in producent Xxxx razvil nov glasbeno/plesni/vizualni preformans s sodelovanjem slovenske plesalke in glasbenice Sahareye in video umetnice Stelle Xxxxx. Performans je bil premierno predstavljen v Kinu Šiška, dan kasneje pa v naši koprodukciji še v zagrebškem klubu Močvara.

Tretji nov format, ki smo ga s partnerji Liveurope razvili in producirali v lanskem letu je bila serija »open digital content« materiala izbranih evropskih glasbenikov. Kino Šiška je v tem kontekstu produciral serijo desetih video posnetkov, ki so na inovativen način promovirali ustvarjalnost izbranih evropskih glasbenikov preko platforme TikTok. Projekt je dobil zelo dober odziv s strani partnerjev, izbranih glasbenikov in širše publike.

4.Festival MENT Ljubljana je prav tako doživel bistvene spremembe zaradi prilagoditve pandemični krizi. Datumsko se je s tradicionalnega februarja premaknil na junij, namesto treh smo izvedli kar devet koncertnih večerov na treh lokacijah: Kino Šiška, Mestni muzej Ljubljana in Švicarija. Festival smo mednarodno nadgradili z zahtevnim projektom MENT Session, v okviru katerega smo posneli kar 30 visoko kakovostnih videov nastopajočih, ki jih tedensko objavljamo prek naših kanalov. Konferenčni del MENTa smo v živo osredotočili na domače glasbene profesionalce in glasbenike, mednarodni del pa smo izvedli prek spleta, s tujimi mentorji in v sodelovanju z združenjem neodvisnih evropskih založnikov IMPALA in mednarodnim združenjem glasbenih menedžerjev (IMMF). Konferenčni del smo mednarodno nadgradili tudi z video serijo “Kaj za MENT” (What the MENT), v kateri z vprašanji odkrivamo raznovrstne zgodbe in segmente glasbenega posla. Festival je gostil nastope 30 ustvarjalcev iz 6 evropskih držav. Med nastopajočimi je bilo 20 domačih izvajalcev in 10 tujih (iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke in Poljske). V treh dneh je festival obiskalo skoraj 1800 glasbenih navdušencev. Festival je bil vseh devet večerov razprodan, potekal pa je med 3. in 11. junijem in sicer na naslednjih lokacijah v Ljubljani: Kino Šiška, Mestni muzej, Švicarija, Osmo/za in galerija DobraVaga. Na MENT konferenci je sodelovalo 80 slovenskih glasbenih profesionalcev. 58 v živo in

22 na specializiranih spletnih delavnicah. MENT Ljubljana očitno kljub drugačni izvedbi ni izgubil mednarodnega slovesa, odzivi na festival in na obe spletni seriji so odlični in dokaz o uspešni nadgradnji dosedanjega dela. Projekt MENT Session - serija živih posnetkov domačih in tujih izvajalcev smo zasnovali kot dopolnilni del poslanstva projekta MENT v časih, ko je koncertna aktivnost omejena, aktivna prisotnost na spletu pa vse bolj pomembna. Gre za avdio/video posnetke, t.i. sessione domačih in tujih izvajalcev. Podrobneje o izvedbi MENT projekta v poglavju Festivali.

5.Poletje v Šiški, serija brezplačnih koncertov, ki na vrtu Kavarne KŠ poteka od sredine junija do sredine septembra, se je v zadnjih letih dodobra uveljavila in postala priljubljena tako pri rednih, kot naključnih obiskovalcih KŠ, v letu 2021 pa smo njen program občutno okrepili – tako količinsko, kot produkcijsko. Med 18. 6. in 15. 9.2021 se je v dinamiki po dva koncertna večera tedensko zvrstilo 25 domačih in tujih izvajalcev in izvajalk na produkcijsko ojačanem prizorišču: Teta Meta, Tschimy, Shiver River, Popotnik, MYA, Trio Lumi, Xxxx Xxxxxxxx, Xxxxxxx, PTČ, Xxxxx Xxxxxxxx & Xxxxxx, Xxxxx Xxxxxxx, Malidah, 3:rma, Xxxx, Xxxxx (vsi Slo), Violoncelli Itineranti, Xxxx Xxxxxxxxxxx, Xxxxx (vsi Ita), Neon Wife, Xxxxx (oba Hr), On Bells (A), Xxxx (H), Xxxx Xxxxxxx (BiH), Xxxxx Xxxxx (Aus), Xxxxxxxxx Xxxxxxxxxxxx (RS).

6.O žalostni situaciji za koncertno dejavnost v minulem letu veliko pove tudi to, da moramo med dosežke leta uvrstiti tudi edini koncert, ki smo ga uspeli izvesti v polni stoječi kapaciteti velike Katedrale Xxxx Xxxxx in ga razprodati. Koncert zagrebške vzhajajoče zvezde indie-rocka, skupine Svemirko v začetku oktobra, je bil velik dogodek pozitivne koncertne energije in optimizma, ki smo ga ljubitelji in organizatorji žive glasbe tako dolgo čakali. Žal učinek ni trajal dolgo, saj smo se zopet morali posedeti in distancirati le nekaj tednov za tem. Delamo vse kar je v naši moči, da bomo v novem

letu čimprej lahko nudili ljudem polnokrvrne koncertne in kvalitetne družabne izkušnje, kakršnih kritično primanjkuje že predolgo časa. Selitev na splet ni rešitev, na to vseskozi opozarjamo, pa čeprav se je na primer pri nas zgodil globalni dogodek (v hibridni varianti) in izvedbi Slovenskega mladinskega orkestra ob priliki podnebnega zasedanja v Glasgowu, ki je imel kar 3,2 milijona obiskovalcev iz 102- eh držav po svetu.

V tem obdobju smo odločevalce in stroko v Sloveniji in EU vseskozi opozarjali na nevdržne razmere v kreativnem, še posebej glasbenem sektorju z apeli, tiskovnimi konferencami, izjavami za javnost, udeležbami na mednarodnih konferencah …

Učinki in kazalci uspešnosti:

• uspešno smo realizirali sklop zastavljenih dogodkov drugega dela sezone XXXXXX dogodkov;

• uspešno in hitro smo prilagodili dejavnost izrednim razmeram, razvili nove modele posredovanja koncertnega programa;

• nadaljevali smo razvijati nov tržni model (spletni in hibridni koncerti) in uspešno komunicirali s ciljno publiko, da se je dober interes vzpostavil in se začel krepiti v zelo kratkem času;

• s pomočjo novih formatov in povezanostjo z mednarodnimi partnerji smo domačim glasbenim izvajalcem odprli dodatne potenciale za mednarodno promocijo in domet;

• uspešno mreženje v evropskem prostoru preko mrež ETEP (European Talent Exchange Programme), INES (Innnovative Network of Showcase Festivals) in Liveurope;

2.3.2. FESTIVALSKI PROGRAM

Festivalski program je bil osredočen predvsem na MENT. Zaradi zaprtja države in epidemije sta se festival in konferenca prestavila na mesec junij, platforma pa vsebinsko uspešno preoblikovala v t. i. sešne in kratke video predstavitve ter tako še vedno nadaljevala s predstavitvijo slovenskih izvajalcev na mednarodnem internetnem spletišču.

MENT Ljubljana – festival in konferenca

Priprave na dogodek MENT Ljubljana 2021 so bile zaradi trenutne svetovne pandemične situacije precej otežene. Najprej smo bili primorani festival iz februarskega datuma prestaviti na junij, nato pa smo morali načrtovani obseg in vsebinski del prilagoditi danim razmeram. Zaradi potrebe po upoštevanju vseh novih pravil, negotovosti glede situacije za časa festivala in negotovosti glede občinstva, ki je bilo po daljšem zaprtju delno skeptično glede možnosti in varnosti obiska dogodkov, smo festival pripravili na karseda varen način, vkjlučno z upoštevanjem PCT pogoja. To pomeni, da smo namesto treh izvedli kar devet koncertnih večerov na treh zunanjih lokacijah: Kino Šiška, Mestni muzej in Švicarija. Festival smo mednarodno nadgradili z zahtevnim projektom MENT Session, v okviru katerega smo posneli kar 30 visoko kakovostnih videov nastopajočih, ki jih tedensko objavljamo prek naših kanalov. Konferenčni del MENTa smo v živo osredotočili na domače glasbene profesionalce in glasbenike, mednarodni del pa smo izvedli prek spleta, s tujimi mentorji in v sodelovanju z združenjem neodvisnih evropskih založnikov IMPALA in mednarodnim združenjem glasbenih menedžerjev (IMMF). Konferenčni del smo mednarodno nadgradili tudi z video serijo “Kaj za MENT” (WHAT THE MENT), v kateri z vprašanji odkrivamo raznovrstne zgodbe in segmente glasbenega posla.

MENT LJUBLJANA 2021 je gostil nastope 30 ustvarjalcev iz 6 evropskih držav. Med nastopajočimi je bilo 20 domačih izvajalcev in 10 tujih (iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke in Poljske). V treh dneh je festival obiskalo skoraj 1800 glasbenih navdušencev. Festival je bil vseh devet večerov razprodan. Na MENT konferenci pa je sodelovalo 80 slovenskih glasbenih profesionalcev. 58 v živo in 22 na specializiranih spletnih delavnicah.

MENT 2021 je lani potekal med 3. in 11. junijem in sicer na naslednjih lokacijah v Ljubljani: Kino Šiška, Mestni muzej, Švicarija, Osmo/za in galerija DobraVaga. Xxxxxxx se je s svojo sedmo edicijo uspešno lotil trenutne situacije in poskrbel tako za domače glasbenike in profesionalce kot tudi za mednarodno profesionalno javnost. Dogajanje v živo je nadgradil s spletnimi delavnicami in z dvema video serijama. Pri nekaterih tujih nastopih (Avstrija, Italija, Češka, Poljska) so aktivno sodelovali tudi kulturni inštituti in veleposlaništva teh držav.

MENT Ljubljana očitno kljub drugačni izvedbi ni izgubil mednarodnega slovesa, odzivi na festival in na obe spletni seriji so odlični in dokaz o uspešni nadgradnji dosedanjega dela. Posnetke zasedb sedaj distribuiramo tudi na vseh pretočnih platformah za poslušanje glasbe. Pomemben pečat sta pustili tudi obe letošnji novi lokaciji. Švicarija, kjer smo sodelovali z MGLC, se je izkazala kot odlično poletno zunanje prizorišče, Mestni muzej pa kot dobra lokacija za koncerte ambientalne glasbe in podajanje konferenčnih vsebin.

Že peto leto zapored smo k sodelovanju pritegnili tudi vizualne umetnike, ki so pod kuratorstvom ekipe galerije DobraVaga ustvarili 27 vizualnih del, inspiriranih z glasbo posameznih glasbenih umetnikov, ki so nastopili na letošnjem festivalu.

V okviru festivala je potekala tudi delavnica Modul@arnice, kjer so udeleženci v dveh dneh sestavili svoj žepni osciloskop namenjen uporabi z modularnimi sintetizatorji zvoka.

Predstavili smo prvo edicijo domače kompilacije Senzorama, na kateri se je predstavilo

20 domačih ustvarjalcev ambientalne in eksperimentalne glasbe. V živo štirje.

Gostili smo tudi rezidenco in performans Mladi Raziskovalci, ki je namenjen vodeni vključitvi izbranih ustvarjalcev mlajše generacije v profesionalna infrastrukturna ter raziskovalna okolja. Na rezidenci je bil saksofonist in skladatelj Xxxxxx Xx Xxxx, ki trenutno končuje študij na Kunstuniversität v Grazu.

Mnenja novinarjev in kritikov o festivalu MENT 2021:

»Ekipa MENT-a je brez dvoma ena izmed najbolj uigranih in kreativnih prireditvenih ekip v Sloveniji.« KORIDOR

»Xxxx je z izbiro nove up and coming generacije slovenskega hiphopa, ki bo v optimističnem nadaljevanju svojih karier nedvomno postala nujen del scene, pred nas postavil obilico svežega talenta. Tak, ki še ni utrujen in ki je željan samopredstavitve.« RADIO ŠTUDENT

MENT platforma, sešni in kratki intervjuji

Uspešno prilagoditev izrednim razmeram in uveljavitev digitalizacije MENT plaforme predstavljata novi poglavji MENT Session in WHAT THE MENT (video serija kratkih intervjujev). V okviru predstavitve in podpore platforme se je MENT-ova odprava septembra 2021 uspešno predstavila na Sharp in Waves festivalu. V Bratislavi sta navdušila slovenski dvojec Xxxxxxx Xxxxxx na zadnjem dnevu festivala. Na Dunaju pa so med osemdesetimi nastopajočimi pred polnimi zamaskiranimi dvoranami nastopile tri slovenske zasedbe: Freekind. sta v klubu Pfarrsaal nastopili v petek, v soboto pa še na slovenskem sprejemu. Lelee so dvignili decibele v soboto, Etceteral pa so poskrbeli za udaren zaključek festivala.

Projekt MENT Session - serija živih posnetkov domačih in tujih izvajalcev. Gre za avdiovideo posnetke, t.i. sessione domačih in tujih izvajalcev. Vsak nastopajoči je posnel po eno skladbo. Te tedensko (vsako sredo) objavljamo na spletnem kanalu youtube. Namen serije je opolnomočenje novih domačih in tujih izvajalcev, ki delujejo na področju popularne, urbane, alternativne in eksperimentalne glasbe. Serijo je posnela ekipa Diskont, za zvočni del pa je poskrbela tehnična ekipa Xxxx Xxxxx. V prvi sezoni smo posneli 30 videov - 20 slovenskih in 10 tujih izvajalcev. Žanrsko od hip-hopa, rocka in modernega jazza do soula in popa. Med njimi Mrfy, Xxxx, Xxxx, Not Exactly Lost (Xxxxxxx & Xxxx), Freekind, Etceteral, Xxxxx Xxxxx (Xxxxx), Koala Voice in drugi. Nekatere posnete skladbe se na željo radijskih urednikov že predvajajo na Valu 202. Serijo smo štartali septembra in jo zaključimo 23. marca 2022.

Kaj za Ment? aka WHAT THE MENT je serija videev z enim vprašanjem naslovljenim na specifičnega glasbenega profesionalca/ko ali glasbenika/co. Z vprašanji odkrivamo raznovrstne zgodbe in segmente glasbenega posla. Serija se bo zaključila marca letos.

2.3.3. UPRIZORITVENE UMETNOSTI

Več mesecev trajajoče zaprtje javnega življenja je izpostavilo problem, kako izvesti načrtovan program uprizoritvenih umetnosti v celoti. S hitro prilagoditvijo na izvajanje predstav preko spleta in reprogramiranje določenih predstav na jesenski čas smo kljub korona krizi izvedli gledališke in plesne produkcije čez celo koledarsko leto, brez odpovedi. Zaprtje objekta pa izkoristili z izvedbo umetniških rezidenc in rabe prostorov za produkcijo in vaje domačim umetnikom.

Z zamaknjenim pričetkom sezone smo v aprilu premierno izvedli spletni uprizoritveni performans kolektiva Ctrl+KG, zmagovalni projekt Kulturni evro 2019. Mala dela je performans za glas, čelo in gib, ki ga izvaja kolektiv treh umetnic (Xxxx Xxxx Xxxxxx, Xxxxxx Xxxxxx in Xxxx Xxxxxxxx Xxxxxx Xxxxxx) in ki si ga je brezplačno ogledalo številno občinstvo na Youtube kanalu Xxxx Xxxxx. Avtorice performansa združuje improvizacija, ki jo vidijo kot ključno taktiko v življenju brez stabilnosti in statičnosti, kot možen odgovor na soočanje z eksponentno rastjo kompleksnosti in nepredvidljivosti, ki prežema naš čas. Junija smo uspešno izvedli premiero plesne predstave Xxx Xxxxx. Avtorico v solu Lahkotnost prvenstveno zanimajo taktike in strategije s katerimi poskušamo povrniti telesu in misli nekaj tiste lahkotnosti v prisotnosti, ki jo običajno občudujemo pri otrocih ter načini, ki nam omogočajo, da se odtrgamo od navlake, ki jih posamezniku nalaga turbo kapitalistični ustroj. Njen gledališki prvenec je bil med publiko in strokovno javnostjo zelo dobro sprejet, kar dokazujejo številna gostovanja po Sloveniji v drugi polovici leta. Junija smo v Katedrali gostilo slovaško plesno skupino Divadlo Študio Tanca iz Banske Bistrice. Slovaško slovenski koreograf Xxxxx Xxxxxxx je glavno inspiracijo za nastanek predstave BESI našel v temi ljubezni.

V ustvarjalnem procesu so se avtorji ukvarjali z zgodovinskim razvojem dojemanja lepote in s številnimi vprašanji, ki izhajajo iz tega iskanja: kako danes razumemo lepoto? Kaj je danes zares lepo? Kakšna je vrednost lepote v času relativiziranih vrednot? Ali občutek za lepoto vpliva na strukturo družbe in človeških odnosov? Programski poudarek umetniških rezidenc na področju uprizoritvenih umetnostih sta v poletnem času tvorili Xxxxxxx Xxxxx Xxxxxxxxxx ter Xxxxxx Xxxxxxxx in Xxxxx Xxxxx kot predprodukciji za jesenski premieri.

Z velikim veseljem smo maja uspešno izvedli Xxxxxxxxxx glasov na CoFestivalu, mednarodnem festivalu sodobnega plesa. Program, ki ga novembra 2020 zaradi pandemije nismo mogli izvesti, se je končno odvil med 28. in 31. majem 2021 v prostorih Kino Šiška. Nastopili so umetnice in umetniki ter kolektivi, ki smo jih kljub številnim omejitvam v državah, kjer živijo in delajo, lahko pripeljali v Ljubljano: eksperimentalno-glasbeni kolektiv Xxxxxxxxxx (Nemčija) se je predstavil s serijo koreovokalnih kompozicij, izjemno zanimiv umetnik mlajše generacije Xxxxxx Xxxxx (Xxxxxxxx, Nemčija) je s soustvarjalci izvedel sveže delo Nemir (Unruhe), ena najvznemirljivejših evropskih koreovokalistk, plesalka in koreografinja Xxxx Xxxxxx (Nemčija) je nastopila s solom Nameravam peti (I Intend To Sing). CoFestival smo otvorili s predstavo Posebna izdaja Xxxxxxx Xxxxx Xxxxxxxxxx. SLOVENSKI GLEDALIŠKI ZALOŽNIKI (Slovenski gledališki inštitut, Knjižnica MGL, Festival Borštnikovo srečanje, zavoda Maska in Emanat) so se tudi tokrat predstavili z izborom novitet, temeljnih del in založniških zanimivosti, namenjenim strokovni in širši javnosti.

Pester začetek jeseni na področju uprizoritvenih umetnosti je začel muzikal po tekstih Xxxxxxxx Xxxxxxxxx z naslovom 'Wir sind das Volk' v dveh raprodanih izvedah. Xxxxxxx s pevko Xxxx Xxxxxx in gosti je predstavil prihajajoči album Wir sind das Volk in pripravil gledališki muzikal z dobro uro domoljublja v režiji Xxxx Xxxxxxxx. Muziklu je sledila premiera plesne predstave Xxxxxxx Xxxxx Xxxxxxxxxx. Kar nosim s sabo je predstava, v kateri osem nastopajočih, vsi izkušeni performerj/ke iz plesnega, gledališkega in glasbenega sveta, tkejo uprizoritev iz razmišljanja o osebni preteklosti, spominu, dvomu in hrepenenju. Čeprav so zgodbe osebne in intimne, se njihove niti med seboj povezujejo in rezonirajo v skupno izkušnjo. Predstava je naletela na pozitiven odziv publike in medijev. V sklopu festivala Gibanica smo izvedli živo projekcijo interaktivnega plesnega dogodka Alien Express »Neodpovedan let«. Občinstvo je v Stari mestni elektrarni na platnu v živo gledalo projekcijo nastopa Gašperja Kunška in Žigana Krajnčana ter tako spremljalo najnovejši plesni dogodek, ustvarjen z orodji interaktivne izvedbe. V sklopu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenija smo premierno predstaviti avtorski projekt Slepa interaktivnost Xxxxx X. Repnika in ponovitev Poslednje skušnjave istega avtorja, ki je ob premieri zapisal: »Slepa interaktivnost uprizarja koncepte, da odstrani vaše koncepte, in ko se izničijo tako naši kot vaši koncepti, je tisto, kar ostane, že tu, zdaj, bližje kot stik, bližje kot intimnost. Pravzaprav niti ni intimna, kajti intimnost pomeni razdaljo, in resnica je brez razdalje. Iščete z umom in um lahko išče samo predmet. Ali lahko um najde tisto, v čemer se sam pojavi kot predmet? Če ne razumete, je zaenkrat v redu. Ni nujno, da je smiselno. Potrebno je le intuitivno razumeti. Iščeš nekaj, ampak že iščeš iz tega prostora. Komu kapne?«

Zaključek leta je zaznamovala plesna predstava Oh, kako zelo vsakdanje, ki temelji na raziskovalnem uprizoritvneme izhodišču avtoric Xxxxx Xxxxx in Xxxxxx Xxxxxxxx. Gre za razčiščevanje dveh žensk, za njuno soočanje z realnostjo življenja, ki ga živita. To soočenje je v glavnem neprijetno, razsuje njune sanje, iluzije, mite o svetu, o njima samima. Hkrati je ta pristanek na tleh tudi duhovit in nekako bolj življenjski od vsega, kar je bilo prej. Kot bi šlo za prehod v novo zrelost, odraslost in za prevzemanje odgovornosti, kjer se jo je do sedaj še dalo premeščati, prelagati na nekoga tam zunaj. Njuna realnost, to njuno življenje – tako kot ga zagledata brez mrene utvar – je

vsakdanje, dolgočasno, polno neglamuroznih obveznosti v katerih se zdi, da ni veliko smisla in vrednosti, ampak prav v tem – v tem vsakdanu, vznika smisel in vrednost, fantazija in umetnost, sublimna izkušnja bivanja. Zgodi se v banalnostih. Predstava je barvita in eklektična: od rock’n’roll ekscesa, kopičenja in obilja do popolnih zaustavitev, praznin, prostega teka; od avtobiografije do literarne fikcije; od filma, v ples, do gledališča.

Osnovni in najbolj zgoščen ambiciozen programski del Xxxx Xxxxx na uprizoritvenem področju predstavlja CoFestival – mednarodni festival sodobnega plesa, ki v slovenskem prostoru predstavlja edinstven format enakovrednega sodelovanja javnega zavoda in nevladne organizacije. Obenem je to festival, ki skozi tehtne kuratorske razmisleke in odločitve prinaša celovitost programa, od tujih in domačih predstav do diskurzivnih vsebin, raziskovalnih formatov in drugih dogodkov, s poudarkom na konceptualni in kontekstualni umestitvi programa ter njegovega tematskega okvira oziroma osrednjega problemskega zastavka, skozi perspektivo katerega tudi razbira in utemeljuje koreografsko delo, prakse in postopke, čas in prostor plesnih teles. CoFestival s tem pomembno dopolnjuje domače polje sodobnega plesa in njegovega mišljenja, obenem je opazno, da poleg močnih in kontinuiranih mednarodnih povezovanj krepi prepoznavnost in obiskanost pri domačem in tujem občinstvu.

Deseto izdajo CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, smo vsebinsko osredotočili na nek poseben stičen in relacijski čas, ki je pred približno pol stoletja v sodobnem plesu dobil ime raziskovanje gibanja (v angleščini uveljavljeni movement research). Tovrstni interesi v omenjenem obdobju niso vzniknili iz nič, ampak jih je že z vstopom v moderno dobo od druge polovice devetnajstega stoletja zaradi različnih razlogov proučevala kineziologija. Prvenstveno zaradi zdravstvenih, da bi z vpogledi v motoriko telesa zmanjšala število poškodb in jih primerno zdravila, ali da bi optimizirala telesno delo manualne industrijske proizvodnje. A že zelo kmalu sta sodobnoplesna umetnost in kineziologija začela sklepati pakte, se (ne)uradno družiti, oplajati in sestavljati svoja različna znanja in kompetence, da bi druga drugi koristili. Časa izkušenj ni bilo mogoče pospeševati, terjal je trajanje in v nekaterih primerih prehitel razvoj tehnologije, ki je analizo tovrstnih telesnih izkušenj lahko samo potrdila. V času od 25.11 do 2.12. smo na različnih ljubljanskih prizoriščih izvedli mednarodne in domače plesne predstave, filmki večer, diskurzivni program in fotografsko razstavo z desetletnim ustvarjalnim pregledom. Festival sta tudi tokrat soproducirala Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija s sokuratorsko ekipo: Xxxxxxx Xxxxxxxxx, Xxxxx Xxxxxxx, Xxx Xxxxx in Xxxxxxx Xxxxxxxx.

Na CoFestivalu smo doslej v več preglednih programih gostili nekatera kanonizirana, zgodovinsko prelomna ali regijsko pomembna koreografska imena sodobnega plesa. V letu 2021 uveljavljeno britansko dvojico Xxxxxxxxx Xxxxxxxx in Xxxxxxx Xxxxxxxx, ki sta končno pri nas predstavila tudi svoj legendarni Duet, kjer oba sedita (Both Sitting Duet, 2002) ter Pisanje na novo (Rewriting, 2019). Med predstavami, na katerih so se z rabo koreografskega medija obsežnejši kolektivi na različne načine ukvarjali z vprašanji družbenih kompozicij, smo gostili dve predstavi novih evropskih sodobnoplesnih zvezd: delo grškega koreografa Xxxxxxxxx Xxxxxxxxxxxxx XXX (2018), po letu 2016 pa smo k nam ponovno pripeljali ugledno nemško koreografinjo Xxxxxxxx Xxxxx. Potem ko je leta 2019 prejela Nemško koreografsko nagrado, smo predstavili njeno zadnje delo Xxxxx (2019), ki zaključuje koreografske shode kolektivnih teles, kakršnih se spominjamo iz njenih Kolektivnih poskokov (Colletive Jumps, 2015) s CoFestivala 2016.

Med najsodobnejšimi imeni, ustvarjalci novih plesnih estetik, smo na CoFestivalu gostili serijo predstav, ki so se na različne načine ukvarjale s špekulacijami o sodobnih tehnoloških koreopolitikah in njihovih učinkih na človeška telesa. Takšen je izjemen duet Xxxxxx XxXxxxxxxx Xxxxxxxxxx (Figured, 2018), ki je bila ena od favoritk na Nemški plesni platformi 2020, telesne singularnosti, monstruoznosti in neobičajnosti ter specifične kinetične raziskave pa sta v svojih solih predstavili izraelska koreografinja Xxxx Xxxxxxx v solu Goofy (2016) in Xxxx Xxxxxxx s solom Utripanje (Flicker, 2021). Med domači umetnicami in umetniki smo letos gostili odprto proceduralno delo Xxxxxxxx Xxxxxx Vsak zdaj je čas, prostor (2019), Xxxxxxx Xxxxx Xxxxxxxxxx, ki smo jo uvrstili v program z delom Kar nosim s sabo (2021) pa je zaradi bolezni žal odpadla. Predstavili smo pandemični solo Xxxx Xxxxxx Slaba družba (2021). S temo gibalnih raziskav se je na različne načine ukvarjal naš diskurzivni in filmski program: Tako da občinstvo ne ve, ali sem nehala plesati … (2021), filmsko-pogovorni večer, Raziskovanje gibanja (2021), konferenca, na katerem se mišljenje giblje, Infrastruktura in pogoji za delo (2021), film in diskusija ter izjemno obiskana delavnica Xxxxxx Xxxxxxxx Xxxxxxxx dejanja (Impossible Actions, 2021) z razprodano zaključno predstavitvijo. V okviru diskurzivnega programa smo predstavili tudi številko Maske Glas plesa (2020), ki je nastala iz našega konferenčno-diskurzivnega programa s CoFestivala 2020 in izvedli pogovore z občinstvom po predstavah. Na zadnji cofestivalovski ediciji smo organizirali tudi delavnični program za mlade plesne kritičarke in kritike z naslovom Plesna okulistika. CoFestival je v desetih letih spremljala vrsta izvrstnih domačih fotografov, ki so s svojimi pogledi in izrezi CoFestivalu priskrbeli fotozgodbo. Javno smo jo predstavili v obliki razstave Dokumenti plesnih sodelovanj, 2012 - 2021 na razstavnem prostoru Krakovski nasip v centru Ljubljane.

Medijski odmevi:

xxxxx://xxxxxxxxxxxx.xx/xxxxxxx/xxxxxx-x-xxxx/xxxxxxxxxxx-xxxx

»Če letošnjo kratko epizodo CoFestivala primerjamo s prejšnjimi, moramo priznati, da je struktura tokratnih del malce bolj odprta – vsaj zaradi tega, ker so na glasu temelječe predstave pometle s klišejem noiserskih glasbenih podlag, ki so dominirale v prejšnjih izvedbah, plesna telesa pa so bila načeloma podrejena tako nastalim nepredirnim čustveno-zvočnim atmosferam.« - 28. 6. 2021, Radio Študent

xxxxx://xxx.xxxxx.xxx/xxxxxxx/xxxxxxxx-xxx-xxxxx-xxxxxx-xxxxxxxxxx-xx-xxxxxxxxxx- plesne-dioptrije-10229405

»Naš velik dosežek je CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, ki ponuja izjemno kvaliteten mednarodni in domači sodobnoplesni program širokega spektra različnih sodobnih plesnih estetik. V dveh festivalskih edicijah pred pandemijo smo uspeli svoje občinstvo povečati za 46 odstotkov in ugotovili, da imamo tudi ob najzahtevnejših dogodkih dvorane nenadoma polne". - Večer, 9. 12. 2020

xxxxx://xxx.xxxx.xx/xxxxxxx/xxxxx/xxxxxx-xxxxxx-xxxxxxxx-xxxxxxxxxxx/

»Kar zadeva Cofestival, emancipiranost ni bila vprašljiva, saj je vedno vseboval oster premislek, ki odpira določena koreografska vprašanja, ta pa včasih naslavljajo izjemno tanko režo pogleda, ki zahteva skorajda zgodovinsko poznavanje plesa. Po drugi strani ravno s tem festival gradi določeno izobraževalno in diskurzivno platformo, ob čemer se odpira vprašanje teoretične in praktične vloge tega, kar danes imenuje zahodni ples. In tudi to, katere koreografske prakse vključuje, katere izloča in kakšna je pri tem vloga diskurza.« - Delo, 1. 12. 2021, »Široka paleta gibalnih raziskovanj«

xxxxx://xxxxxxxxxxxx.xx/xxxxxxx/xxxxxx-x-xxxx/xxxxxxxxxx-0-xxx-xxxxxxxxxxxx-xxxxxxxx

»CoFestival, ki se je v zadnjih desetih letih profiliral kot največji slovenski festival sodobnega plesa, je za razliko od bienala sodobnoplesne umetnosti Gibanica v

programski selekciji usmerjen navzven, možnost, da povabi tudi umetnike iz tujine, pa mu omogoča snovanje konceptualno koherentnih programov.« - Radio Študent, Teater v eter, 8. 12. 2021, »CoFestival, 1.del: Raziskovanje gibkosti«

Učinki in kazalci uspešnosti:

• v letu 2021 smo z raznolikim in mednarodnim programom ponovno uspešno upravičili položaj tudi na področju ekperimentalnega, sodobnega gledališča in plesa;

• razvoj CoFestivala z Nomad Dance Akademijo Slovenije, ki je v tem kontekstu postal ustaljen prostor za sodobni ples, tako z vidika umetnikov kot z vidika publike, nekatere predstave smo tudi razprodali;

• uspešna zasnova in realizacija online dogodkov in posledično pridobili mednarodno publiko;

• z različnimi gledališkimi pristopi in načrtovanim programom smo presegli meje med uprizoritveno in novomedijsko umetnostjo. Različne scenske izraze smo združili predvsem v mednarodnem CoFestivalu;

• razpoložljiva infrastruktura in dostopna tehnična oprema sta omogočili izvedbo tudi spletnih dogodkov in scensko zahtevnih mednarodnih in domačih produkcij;

• pozitivni odzivi medijev za to področje umetnosti predstavljajo velik uspeh;

• z uspešno promocijo, predvsem pri izvedbi CoFestivala, sodelovanjem z Evropsko mrežo plesnih hiš EDN, smo prepričali obiskovalce, strokovno javnost in partnerje;

• dober obisk predstav ter pozitivni odzivi medijev za to področje umetnosti predstavljajo velik uspeh.

Napovedani program novih produkcij smo v celoti realizirali, nekatere ponovitve pa prestavili na leto 2022.

2.3.4. VIZUALNE, INTERMEDIJSKE IN AVDIO-VIZUALNE UMETNOSTI TER DRUGO

VIZUALNE UMETNOSTI

Dejavnosti na področjih vizualne umetnosti so v letu 2021 zaznamovali razstavni program v Kinu Šiška, predvsem v galeriji Kamera in zgornjem preddverju, razstavno- projektni cikli v galeriji DobraVaga in dva festivala (Mednarodni festival stripa TINTA in Festival uličnih umetnosti Ljubljana).

V galeriji Kamera smo nadaljevali s serijo razstav Kuratorski cikel, ki sta ga med marcem 2021 in januarjem 2022 kurirali Xxxx Xxxxxxxxx in Xxxx Xxxxx. Cikel z naslovom Konstruirane identitete je vključeval šest razstav in enako število obrazstavnih zinov/publikacij. Prva razstava tandema Cloudy Babies v ciklu je bila zaradi zaprtja Xxxx Xxxxx na ogled na pročelju stavbe, z veseljem pa smo že naslednjo postavili v galeriji Kamera. Predstavili so se: Xxxxxx Xxxxxx (Češka), Xxx Xxxxxxx (Slovenija), Xxxx Xxxxxxxxx (Avstrija), Xxxxxxx Xxxxxx in Xxxxxx Xxxx (Avstrija), Xxxxxxx Xxxxx, Xxxxxx Xxxx in Xxx Xxxxxxxxx (Slovenija) ter Xxxxx Xxxxxx in Xxx Xxxxxxx (Slovenija).

Ob ugodnejših razmerah smo v drugi polovici leta producirali še razstavi: Xxxxx Xxxxxx: Folija na kavču, pes na tleh (razstava zmagovalca 5. mednarodnega Zine Vitrine natečaja, kurator: Xxxxx Xxxxx) in Xxxx Xxxx, Xxxxxx Xxxxxxxxxxx, Xxxx Xxxxxxxx, Xxxx Xxxxxx: Y?. Slednjo smo otvorili septembra v okviru programa skupnostnega dogodka Šiška Open. V soorganizaciji z društvom Tretaroka je Kino Šiška ponovno gostil Bienale neodvisne ilistracije – Bienale neodvisnih. Tokrat že v

njegovi osmi ediciji se je predstavilo 25 avtorjev pretežno iz Slovenije, ki ustvarjajo v medprostorih sodobne ilustracije, umetniških praks in oblikovanja.

V galeriji DobraVaga smo izpeljali 48 samostojnih in skupinskih projektov (razstave in razstavni spremljevalni program) s področja sodobne vizualne umetnosti, na katerih so se javnosti predstavili tako domači kot tuji avtorji mlajše in srednje generacije s sodobno likovno produkcijo v najrazličnejših medijih. Čez leto smo nadaljevali s cikli: Umetnik/Umetnica na mesec, cikel razstav ustvarjalcev mlajše generacije, ki jih nekatere spremlja cikel pogovorov z umetnikom/umetnico osebno (avtorice in avtorji: Xxx Xxxxxxxxx, Xxx Xxxxx, Xxxxx Xxxx, Xxxx Xxxxx, Xxxxxxxxxx Xxxxxx, Xxxxxxx Xxxxxx, Xxxx Xxxx, Xxxx Xxxxxx, Xxxx Xxxxxxx, Vita Xxx Xxxxxxxxxx in Xxx Xxxxxxx) in Zine Vitrine, cikel zin razstav, predavanj in delavnic (avtorice in avtorji: Asiana Xxxxx Xxxx, Xxxxxx Xxxxx, Xxx Xxxxxx, Xxxx Xxxxxxxx, kolektiv Sreda v sredo, Xxxxx Xxxxxxxxxx, Xxxx Xxxxxxxxx, Xxxx Xxxxxxx). V sklopu programa Zine Vitrine smo čez vse leto izpostavljali najzanimivejšo produkcijo (fan)zinov v Zine Vitrine čitalnici. V kuriranih sklopih smo predstavili zine na teme: aktivistični zini, sosedje in zin kot zbirka. Nadaljevali smo s spletnimi delavnicami in izpeljali sedmi mednarodni zine vitrine poziv. Na slednjega se je odzvalo 22 avtorjev.

S POP-UP programom, kratkotrajnimi prodajno-razstavnimi dogodki smo razširili program Sveže ribe, zvrstile so se predstavitev mednarodnega projekta Paper Tigers Books: Xxx X v maju, predstavitev publikacije Triglav umetnika Xxxxx Xxxxxxxx v novembru in praznična razstava kolektiva Podmladek v decembru. Temo letošnje pete obletnice galerije DobraVaga, Sosedje, smo črpali iz okolice in v skupinsko razstavo ter spremljevalne dogodke vključili izbor umetniških del, ki se dotikajo vprašanja 'kaj pomeni biti sosed?' (31 sodelujočih umetnic in umetnikov). V okviru obletničnega programa je potekal tudi moderiran pogovor na temo Skupnostni - delovni prostori v Ljubljani. Sočasno je dvorišče DobreVage zasedala večmesečna razstava appointMENT, ki je zaradi protokolov poletne edicije festivala MENT vključevala le slovenske avtorice in avtorje najmlajše generacije. Septembra smo v galeriji DobraVaga gostili mednarodni festival ilustracije Lustr iz Češke.

Rezidenčni program smo tudi v letu 2021 nadaljevali z rezidencami Odprti atelje oz. Odprti atelje doma (umetnice: Xxxxx Xxxxxxx, Xxxx Xxxxxx, Xxx Xxxxx, Xxxx Xxxxxxxxxx), s so- financiranjem fundacije Xxxx Xxxxx smo izpeljali tudi mednarodni rezidenčni projekt Hydra PACE - Platform for Artistic Collaboration and Exchange, v katerega so bili vklučeni mednarodni umetniki: Xxxxxxxx Xxxxxxxxxxx, Xxxx Xxxxxxxx Xxxxxxxx, Xxxxx Xxxxx, Xxxxxxxx Xx Xxxxxxx, Xxxx Xxxxxxxxxxx in Xxxxx Xxxxxxxx.

Mednarodni razstavni program Off the Hook, ki ga kurira Xxxxx Xxxxxx, smo zaradi neprijaznih okoliščin iz decembra 2021 prestavili v leto 2022, smo pa izdali spletni katalog, ki napoveduje gostujočo razstavo Likely to Happen v beograjski galeriji KULA Cetinjska.

V letu 2021 smo nadaljevali s serijo rednih mesečnih stripovskih dogodkov – tokrat pod novim imenom Razlita Tinta (prej Stripolis), ki tekom leta spremlja mednarodni festival stripa TINTA. Zaradi zaostrenih epidemioloških razmer smo program v letu 2021 prenesli oz. razširili tudi na splet in s tem omogočili dostop širši javnosti. V prvi polovici leta smo tako izpeljali pet spletnih dogodkov: predavanja različnih poznavalcev in raziskovalcev stripa (Xxx Xxxxxxx, Xxxxx Xxxxx in Aljoše Harlamova), ki so pobližje predstavili zgodovino stripovske kritike na Slovenskem, pripovedne možnosti nemih stripov ter večžanrskost Bonelijevega Zagorja. Organizirali smo pogovor o prevajanju stripov s prevajalcema Xxxx Xxx Golob ter Boštjanom Gorencem - Pižamo, v sodelovanju z revijo Stripburger pa pogovor ob izidu slovenskega prevoda stripovske klasike Črna luknja kultnega ameriškega avtorja Xxxxxxxx Xxxxxx, ki ga je dopolnila še bralna uprizoritev odlomkov iz stripa v izvedbi špikerjev Xxxxx Xxxxxxx. Jesenski sklop treh dogodkov, ki je potekal s

publiko v živo, je obsegal debato Strip kot pričevanje, ki smo jo ob obisku francoskega stripovskega avtorja L’homme Étoilé organizirali v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji, premierno predstavitev stripa Kontrabantarji Xxxxxxx Xxxxxxxx ter predavanje Xxxxxx Xxxxxxx o kultnih, tudi v slovenskem prostoru priljubljenih znanstveno-fantastičnih stripih britanske založbe 2000 AD.

Letos smo s koproducenti uspešno izpeljali tudi dva festivala: od 28. junija do 4. julija je tretje leto zapored potekal Festival uličnih umetnosti Ljubljana (koprodukcija: Inštitut za urbana vprašanja – Alternative Ljubljana, glavni soorganizator: KUD Mreža), prvi in edini festival ulične umetnosti v Sloveniji, med 6. in 10. oktobrom pa je potekala osma edicija mednarodnega festivala stripa TINTA (koprodukcija: Stripburger oz. Forum Ljubljana in Zavod Stripolis), ki ostaja osrednji stripovski dogodek na Slovenskem.

Festival uličnih umetnosti Ljubljana je v letu 2021 je že tretje leto zapored povezal mednarodno in lokalno – ulično, umetniško, aktivistično in akademsko sceno. Obiskovalce je spodbujal k aktivnemu branju ulic, obenem pa podpiral mlade, še neuveljavljene generacije uličnih umetnikov ter skrbel za svetlo prihodnost lokalnega okolja uličnih umetnosti. Program festivala se je odvil na različnih prizoriščih v Ljubljani (Kino Šiška, DobraVaga, Gala Hala, Nočna izložba Pešak, Wall of Fame (Metelkova), Galerija Vžigalica, ljubljanske ulice, Trg brez zgodovinskega spomina (Metelkova), stavba Trg prekomorskih brigad 1) in je zaobjemal 33 dogodkov, s katerimi je nagovarjal različne ciljne publike. Osrednje enote festivala so ulične intervencije in razstave, ki predstavljajo novo produkcijo in tudi izbor projektov osrednjih slovenskih kot tujih avtorjev s področja ulične umetnosti. Protagonist festivala s široko mednarodno prepoznavnostjo je bil umetnik iz Španije, ki ustvarja pod psevdonimom Escif. V predfestivalskem tednu in tekom festivala je na rezidenci odkrival in bral lokalne ulice ter pod vtisi aktualnega dogajanja ustvaril poslikavo Ograja mora pasti! na bivši občinski stavbi Šiška. V čast nam je bilo v festivalski program vključiti samostojno pregledno razstavo Čas bo pokazal umetnika name: v Galeriji Vžigalica, z umetnikom Lo Milom izpeljati stensko intervencijo v Kinu Šiška, predstaviti mladega ustvarjalca Xxxxx Xxxxxxxx (Nočna izložba Pešak), mladega nizozemskega grafitti avtorja Brama (DobraVaga), mimoidočim na ljubljanskih ulicah pa ponuditi fotografsko razstavo Xxxxx Xxxxxx (Tam Tam plakatna mesta) ter v razstavno-akcijskem dogodku Colorblind – graffiti jam združiti kar 24 mednarodnih in domačih grafiterjev.

3-dnevna mednarodna konferenca FORMA(T): Dokumentiranje, zbiranje in arhiviranje ulične umetnosti je ponudila teoretični diskurz o (samo)arhiviranju, razstavljanju in dokumentiranju uličnih umetnosti. Konferenca v Kinu Šiška je povezala teoretike in raziskovalce, ustvarjalce in producente ter dokumentariste urbane umetnosti. Sestala je iz 8 tematskih panelov, ki si jih je publika lahko ogledala v živo v Kinu Šiška ter na spletu (YouTube kanal Xxxx Xxxxx). Osrednja gostja konference je bila kultna dokumentarna fotografinja Xxxxxx Xxxxxx iz New Yorka, na ostalih panelih so svoje delo predstavili kurator ulične umetnosti Xxxxxx xxx Xx, bolgarski vplivnež s področja Good Xxx Xxxxx, češki umetnik Epos 257, slovenski umetnik Xxxx Xxxxxx, slovenski teoretik in raziskovalec grafiterske subkulture Xxxxx Xxxxxxxxx in italijanski kurator in teoretik ulične umetnosti Xxxxxxx X. Xxxxxxxxx. Preko spleta sta se konferenci pridružila še švedski raziskovalec ulične umetnosti Xxxxx Xxxxxxxx in žurnalist ter teoretik s področja XX Xxxxxxxx (ZDA). Konferenca je vključevala tudi 10 predstavitev znanstveno-raziskovalnih prispevkov, izbranih s strani kuratorskega odbora festivala, na temo arhiviranja, dokumentiranja in ohranjanja uličnih umetnosti.

Osrednji program mednarodnega festivala stripa TINTA se je odvijal na različnih prizoriščih v Ljubljani in je zaobjemal 20 dogodkov, v okviru spremljevalnega programa, ki je poleg Ljubljane s posameznimi dogodki segel tudi v Maribor, pa je bilo izvedenih še dodatnih 7 dogodkov. Pri organizaciji in izvedbi dogodkov je znova aktivno sodelovalo več

partnerjev s področja kulturne in umetniške produkcije (Vodnikova domačija Šiška, Galerija Equrna, Galerija Kresija, Galerija K18/ Pekarna Magdalenske mreže, Slovenska kinoteka), program tujih gostov pa sta podprla tudi Francoski inštitut in Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Na dogodkih v sklopu festivala se je predstavilo 20 slovenskih stripovskih ustvarjalk in ustvarjalcev različnih generacij. Kakovosten in raznovrsten program v obliki stripovskih razstav, sejma, predavanj, pogovorov, delavnic, risanega koncerta, stripovsko- pripovedovalskega dogodka ipd., je nagovarjal različne ciljne publike – tako otroke in mlade in kot tudi širšo in strokovno javnost.

Stripovske razstave, ki so eden od programskih stebrov festivala, so predstavile izbrane dosežke domače in tuje avtorske produkcije na področju stripa. V čast si lahko štejemo, da smo na festivalu gostili enega najvidnejših predstavnikov sodobnega francoskega stripa, Xxxxxxxxx Xxxxxxxx, ki se je predstavil s samostojno razstavo v Galeriji Equrna. V Galeriji Xxxxxxxxx domačije bila na ogled razstava, posvečena stripovskim priredbam literarnih klasik, katere osrednje ime je bil priznani ameriški stripar Xxxxx Xxxxx, ki se sicer zaradi slabih epidemioloških razmer festivala žal osebno ni udeležil. V DobriVagi se je predstavila umetniška založba Colorama iz Berlina. Zlati osli oz. zbrana ekipa slovenskih ustvarjalcev pa se je predstavila na festivalski razstavi v Galeriji Kresija.

Osrednji dogodek festivala, ki vsako leto poveže različne akterje domače stripovske scene (založnike, striparne, avtorje), je bil znova stripovski sejem v Kinu Šiška s pestrim spremljevalnim programom, ki je bil kljub jesenskemu zaostrovanju epidemičnih razmer dobro obiskan. Opazen je bil predvsem porast obiska družin in mladih, kar verjetno lahko povežemo tudi z naraščajočo produkcijo stripov v zadnjih letih in posledično tudi njihovo večjo dostopnostjo in priljubljenostjo.

Že tretje leto zapored so bile ob zaključku festivala podeljene tudi nagrade za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta zlatirepec, ki vse bolj pridobivajo na veljavi in prepoznavnosti. Promociji stripa se je v festivalskem tednu pridružila tudi Mestna knjižnica Ljubljana in nekatere ljubljanske knjigarne – vsekakor gre za sodelovanje, ki bi ga želeli razvijati tudi v prihodnje, saj pomembno pripomore k še večji popularizaciji stripa med širšo publiko in doseganju novih občinstev.

V letu 2021 smo projekt Razsplet zamenjali s predstavljanjem umetniških projektov in avtorjev v formatu spletne in tiskane publikacije. V okviru programa galerije DobreVage nismo izpeljali obiska umetniškega sejma Parallel Vienna, prestavili smo tudi mednarodno razstavo Off the Hook, zaradi epidemioloških razmer.

Načrtovanih treh edicij Ljubljanskega bazarja stripov v soorganizaciji Društva ljubiteljev stripa Stripoholik zaradi nepredvidljivih epidemioloških razmer ter ukrepov, povezanih z njimi, v letu 2021 nismo izvedli.

INTERMEDIJSKE UMETNOSTI

Program dogodkov, ki v ospredje postavljajo projekte, kateri posegajo po digitalnih orodjih, novi tehnologiji, praksah med umetnostjo in znanostjo, ali le-te raziskujejo, teoretizirajo, smo v Kinu Šiška tudi v letu 2021 uspešno izpeljali v produkciji in koprodukciji z uveljavljenimi slovenskimi nevladnimi organizacijami.

Osrednje programsko dogajanje je iniciirala v letu 2021 zagnana rezidenca Fokus. Tekom enotedenske rezidence je novomedijska umetnica Xxxxxxxxx Xxxxxxxx ob podpori tehnične ekipe in opreme Xxxx Xxxxx v dvorani Katedrala prilagajala obstoječ projekt Aquatocene / v iskanju podvodne tišine, razvijala in nadgrajevala projekt Zgodbe iz

Atlantika (Selachophilia: Cetorhinus maximus – Limaria hians) ter preizkušala načine predstavitve novega projekta AquA(l)formings – Podvodni preplet. Slednji projekt je nastal v soavtorstvu z mednarodno uveljavljenim tandemom Entangled Others (skupna studijska praksa umetnikov Feileacana McCormicka in Xxxxx Xxxxxx) in v soorganizaciji z društvom Pina. Vsi trije projekti so bili predstavljeni v obliki zvočno-vizualnih performansov ali postavitev v mesecu novembru v Katedrali, Kino šiška.

Med mlajšimi ustvarjalci, ki smo jih predstavili v sklopu programa omenjenih umetnosti velja izpostaviti tudi razstavo tandema Plateauresidue (Xxxxx Xxxxxx in Xxx Xxxxxx Xxxxxxx). Njuna najnovejša senzorična video instalacija Terra Ignota je obravnavala čutno izkušnjo izgube biotske raznovrstnosti. Sestavljale so jo video projekcija in vitrine, ki se navdihujejo v prirodoslovnih muzejskih dioramah. Razstava je nastala v sodelovanju med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi: galerija Miklova hiša, Ribnica, Zavod SCCA – Ljubljana, galerija Alkatraz, Ljubljana in Kino Šiška, Ljubljana.

Izpeljali smo ponovno tudi mednarodno konferenco v seriji Taktike in praksa, ki jo organiziramo v sodelovanju z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma. Kuratorka 11. edicije konference je bila Xxxxxxxxx Xxxxx, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in teoretičarka, katere raziskave so osredotočene na odnose med umetnostjo in tehnologijo. Konferenco MemestetikA, je poimenovala po istonaslovljeni knjigi, ki je v sklopu programa tudi izšla v slovenskem prevodu. Program MemestetikA je raziskoval svet memov in participatorne kulture tako, da se je osredotočal na njegov odnos z moderno in sodobno vizualno umetnostjo. V sklopu konference se je med 20. majem in 23. junijem odvilo šest pogovorov med kuratorko konference in avtorji, umetniki, ki raziskujejo omenjene teme.

V sodelovanju med galerijo DobraVaga in Aksiomo smo producirali tudi Internet Yami- Ichi (internetni črni trg), posebno obliko bolšjega trga, na katerem lahko ljudje v realnem prostoru izmenjujejo in kupujejo produkte, ki se na različne načine navezujejo na internetno kulturo. V Ljubljani je eksperimentiral s svežimi, dinamičnimi formati omenjenega projekta ter tako omogočil povezovanje lokalnih in mednarodnih ustvarjalcev in različnih generacij internetnih uporabnikov.

Prav tako v sodelovanju z Zavodom Aksioma smo čez leto soproducirali festival pogovorov (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo, ki je gostil mislece svetovnega formata v diskusijah o aktualnih tematikah, od infrastrukture in energije do skupnosti in umetne intelligence pod taktirko novinarke in pisateljice Xxxxx Xxxxxxx. Program je vključeval osem spletnih pogovorov med februarjem in novembrom 2021, med njimi so se na teme sprožilec, infrastruktura, energija, soodvisnost, UI, oblak, skupnosti in odgovornost, razgovorili: Xxx Xxxxxxx Xxxxxxxx, Xxxxxxxx Xxxxxxx, Xxxxx Xxxx Xxxx, Xxxx Xxxx, Xxxx Xxxxxxxx, Xxxxx Xxxx, Xxxxx Xxxxxx in Xxxx Xxxxxxx.

V letu 2021 sta se s performativnima dogodkoma/predstavama na isti septembrski dan predstavila tudi: Xxx Xxxxxx s projektom Odiseja skozi mojo – tvojo mazanijo, na katerem je sodelovala s priznanim avstrijskim pianistom Xxxxxx Xxxxxxxx; in Xxx Xxxxxx z avdio-performativno raziskavo in instalacijo Ventilator #4: Digital 1.5.3. Projekt Xxxx Xxxxxxx digital 1.5 je serija petih uprizoritvenih dogodkov, ki raziskujejo dotik. Vsak dogodek je samostojen poizkus haptičnega branja sveta z digitalnim razumevanjem telesnosti in praksa medsebojne bližine ter sobivanja objektov, v katero so povabljeni gledalci.

AVDIO-VIZUALNE UMETNOSTI

Avdio-vizualni program Xxxx Xxxxx je bil v letošnjem letu predstavljen hibridno, ob neugodnih okoliščinah za občinstvo v živo smo januarja na spletu zavrteli film Predlog, umetnice in režiserke Xxxx Xxxxx. Film je v sklopu programa Akcija!, ki ga vsako leto soproduciramo z Zavodom Aksioma, pospremil tudi spletni pogovor z avtorico.

V sklopu filmov KINODOK, namenjenemu predvajanju umetniško dokumentranih filmov in filmov neodvisne produkcije, smo predvajali dva filma tuje produkcije, oba v sklopu Festivala uličnih umetnosti Ljubljana. V živo smo predvajali slovensko premiero filma The Man Who Xxxxx Xxxxxx, ki jo je pospremil pogovor med italijanskim kuratorjem uličnih umetnosti Xxxxxxxx X. Xxxxxxxxxxxx ter vplivnežem in grafiterjem Good Xxx Xxxxxxx. Med 26. junijem in 4. julijem 2021 pa si je bilo moč na spletu ogledati tudi celovečerni dokumentarni film o Xxxxxx Xxxxxx (Martha: Zgodba v slikah), ki je bila osrednja gostja omenjenega festivala.

Najbolj obiskana filmska projekcija leta 2021 pa je bila nedvomno premiera filma glasbene skupine Matter: Ameba, ki je zapolnila kapaciteto Katedrale. Filmsko premiero so pospremili DJ xxxx pred in po filmu na poletnem zunanjem odru Xxxx Xxxxx.

Tradicionalno smo za jesen 2021 ponovno načrtovali projekcije v sklopu programa FER FeKK, ki bi gostil in predstavil primer dobre prakse dogodka iz Rijeke: Film Svima

- ciklus filmova prilagođenih gluhim i nagluhim osobama. Zaradi pogojev, ki so obema soproducentoma otežili načrtovanje, organizacijo in izvedbo v letu 2021, smo dogodek izpeljali v novem programskem letu, in sicer, 11. januarja 2022.

Učinki in kazalci uspešnosti:

- Kino Šiška se v svojem delovanju vzpostavlja kot pomembno središče prezentacije in produkcije sodobne vizualne umetnosti ter se povezuje z uveljavljenimi regionalnimi galerijami in organizacijami na omenjenem področju;

- s spletno prodajno galerijo DobraVaga in spletnimi pogovori smo povečali število digitalne publike;

- sodelovanje in povezovanje kvalitetnih kreativcev iz lokalnega, regionalnega in mednarodnega okolja;

- v okviru prodajnega programa galerije DobraVaga smo prodali 803 umetniških del in publikacij (leta 2020: 762, leta 2019: 600) v skupni letni vrednosti 32.823,83 EUR (leta 2020 v skupni letni vrednosti 21.039,34 EUR in leta 2021 v vrednosti 14.046,87 EUR);

- povečali smo število (fan)zinov v Zine Vitrine čitalniško-arhivski zbirki;

- povečalo se je medijsko in javno zanimanje za neodvisno produkcijo in predstavitev ustvarjalcev najmlajše generacije;

- program je prejemal pozitivne kritike medijev in ostale strokovne javnosti;

- festival TINTA, ki je ustvaril odprto platformo za ustvarjalno povezovanje in sodelovanje in predstavlja pomemben doprinos k razvoju domače stripovske scene, promocije stripa in stripovske ustvarjalnosti, se je v letu 2021 še dodatno utrdil z razširjenim celoletnim programom Razlita Tinta.

2.3.5. KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA

Izvedbo programa kulturno-umetnostne vzgoje je tudi v letu 2021 zaznamovala epidemija COVID-19 in z njo povezani ukrepi. Kljub temu smo v sodelovanju z različnimi ustvarjalci, ustvarjalkami in kolektivi uspeli izvesti zanimiv in pester program brezplačnih ustvarjalnih delavnic in dogodkov, ki so se odvili bodisi v živo bodisi prek spleta ali v hibridni obliki. Program smo v letu 2021 v primerjavi z letoma 2020 in 2019 celo razširili. S tem smo ponovno zagotovili, da z KUV vsebinami, s katerim mladim predstavljamo raznovrstne vidike neodvisne ustvarjalnosti, vizualne in urbane kulture ter jim ponujamo možnosti za lastno ustvarjalno izražanje, sodelovanje ter kritično refleksijo, dosegamo najrazličnejše skupine in delamo na sistematični ter trajnostni gradnji in diverzifikaciji občinstva Xxxx Xxxxx.

Pod mentorstvom domačih in mednarodnih ustvarjalcev se je odvil sklop 5 zin delavnic, ki so smiselno nadgrajevale program galerije DobraVaga na področju vizualnih umetnosti: februarja smo izvedli spletno zin delavnico Kaj pa če … (pod mentorstvom mednarodno aktivne umetnice Xxxxx Xxxxxxx); v sklopu 5. obletnice galerije smo maja priredili delavnico »vso srečo vesolje« (pod mentorstvom Xxxx Xxxxxxx), oktobra pa delavnico Mesto potrebuje zemljevid (pod mentorstvom Xxxx Xxxxxx); v sklopu razstavnega projekta in festivala stripa Tinta smo v oktobru izvedli tudi stripovsko delavnico Colorama Clubhouse Ljubljana (pod vodstvom Xxxxxxx Xxxxxxxx in Xxxxx Xxxxx); za noč čarovnic pa smo priredili že tradicionalno delavnico Hallowzeen, letos z naslovom Pekel 666 (pod mentorstvom Xxxx Xxxxxxx). Temu sklopu smo v 2021 prvič dodali cikel 3 spletnih zin delavnic, ki smo jih povezali s kuriranimi izpostavitvami v naši zin čitalnici: aprila smo izvedli delavnico Povej na glas, javni razglas! v povezavi z aktivističnimi zini v zbirki; xxxxxx xxx v povezavi s temo 5. obletnice galerije izvedli delavnico Xxxxx sosedje!; decembra pa delavnico Zin kot zbirka, s katero smo pospremili kuriran izbor zinov, ki delujejo kot zbirke. Na delavnicah nastali zini so na ogled v zin čitalnici v DobriVagi.

V 2021 smo v DobriVagi pričeli tudi z diskurzivnim programom – serijo brezplačnih delavnic in predavanj namenjenih mladim, ki jih zanima delo na področju kulture. Pri delavnicah in predavanjih smo sodelovali z izkušenimi mladimi umetniki, kuratorji in drugimi strokovnjaki, ki so z udeleženci delili svoja znanja: ob 5. obletnici galerije smo izvedli pogovor Skupnostni <> Delovni prostori v Ljubljani (v sodelovanju z Xxxxxxxx Xxxx in delovnim prostorom KELA); julija smo priredili hibridno delavnico Kako portfolio (pod mentorstvom umetnika Xxxxxxxx Xxxxxxx), novembra smo v sodelovanju z Društvom Asociacija izvedli hibridno delavnico Kako do statusa samozaposlenega v kulturi (pod vodstvom Xxxxxx Xxxxxx), decembra pa Spletno delavnico pisanja besedil za umetnice in umetnike (pod mentorstvom Xxxx Xxxxxxx in Xxxx Xxxxxxxx z Zavoda SCCA-Ljubljana). Vsi dogodki iz sklopa so bili izjemno dobro obiskani in so prejeli dober odziv s strani udeležencev.

V sodelovanju z Društvom GUMB smo v Kinu Šiška nadaljevali z ciklom ustvarjalnih delavnic Re:ciklarnica, posvečenemu razvijanju in spodbujanju ekološko odgovornih in trajnostnih ustvarjalnih praks. V letu 2021 smo izvedli 4 krajše delavnice za otroke, starejše od 6 let, ter dve daljši delavnici za starejše od 15 let, udeleženci pa so se na njih podrobneje seznanili z uporabno vrednostjo različnih odpadnih materialov in kreativnimi tehnikami predelave v nove uporabne predmete.

Vzgojno-izobraževalni program v sodelovanju z različnimi partnerji (Stripburger, Zavod Stripolis, Vodnikova domačija) razvijamo tudi v okviru festivala stripa TINTA: v letu 2021 so bile v sklopu festivala izvedene štiri delavnice, na katerih so se udeleženci lahko seznanili z osnovami vizualne pripovednosti in stripovskega ustvarjanja.

Ponovno smo sodelovali tudi pri ljubljanskem festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki je bil zaradi epidemije prestavljen na jesenski termin in je potekal na temo identitete. Z namenom, da najmlajšim na široko odpremo vrata v svet sodobne vizualne umetnosti, smo v okviru festivala nadaljevali s projektom Za dobro vago umetnin, ki vključuje vodstvo po galeriji DobraVaga in brezplačno likovno delavnico za otroke, tokrat z naslovom Osebna izkaZINca, ki jo je vodila mlada feministična umetnica Xxx Xxxxxxx. V okviru projekta Bobrove mlade oči, ki otroke v vlogi ustvarjalcev tudi aktivno vključuje v samo festivalsko dogajanje, pa smo izvedli večdnevno delavnico z naslovom Identiteta = maska na OŠ Riharda Jakopiča. Učenci

9. razreda so pod mentorstvom umetnice Xxx Xxxxxxx razmišljali o tem, kdo so in kaj od njih pričakuje družba. Na delavnicah so se spoznali s sodobnimi kiparskimi načeli in s pomočjo ročnih spretnosti iz vsakdanjih in zavrženih predmetov ter tekstila izdelali vsak svojo masko. Nastala dela so bila skupaj z zinom, v katerem smo zbrali utrinke z delavnic, skice in fotografije mask, predstavljena na razstavi ob zaključku festivala v Kinu Šiška. Festival se je zaključil s plesno predstavo Učenec plesnega modreca, ki je v produkciji Urbane scene Ljubljana in režiji Alien Express (Xxxxxx Xxxxxx in Xxxxx Xxxxxxxx) predstavljala potovanje skozi čas in prostor različnih svetovnih plesnih kultur. Mladi pa so v okviru festivala lahko obiskali tudi dve ponovitvi plesne predstave Stotnik Groove, ki jo je pripravil avstrijski plesalec in koreograf Xxxx Xxxxx.

Med glasbenimi dogodki za mlade je bil v letu 2021 ponovno osrednji poudarek na projektu Špil liga, namenjenem mladim med 15. in 20. letom starosti, ki mladim perspektivnim glasbenikom omogoča pridobivanje dragocenih odrskih izkušenj in izobraževanje s tehnično ekipo. V sezoni 2020/2021 se je za nastop v finalu potegovalo 10 zasedb in izvajalcev: Acetylen, Birdland, Code, LPS, Masaž, MYA, Plateau, ŠKIS, the tree man band in Uninvited. Zaradi epidemioloških razmer je večji del tekmovanja potekal preko spleta brez občinstva v živo (3 ligaški večeri in 2 polfinalna večera), finale pa si je bilo moč ogledati v živo v Katedrali.

V okviru jesenskega praznovanja obletnice Xxxx Xxxxx smo na Trgu prekomorskih brigad organizirali že tradicionalni dan urbanega dogajanja Šiška Open, ki združuje in predstavlja urbano kulturo in ustvarjalnost v najširšem pomenu besede in je prvenstveno namenjen mladim z namenom spodbujanja vključevanja v kulturno dogajanje, neguje in krepi pa tudi trajnejše oblike sodelovanja med različnimi organizacijami in širšo lokalno skupnostjo na območju četrtne skupnosti Šiška. Brezplačno popoldansko dogajanje je vključevalo delavnice glasbene produkcije z Mladimi zmaji, ustvarjalnega recikliranja z Društvom GUMB, graffiti turo po Šiški in graffiti street art delavnico z Inštitutom za urbana vprašanja in plesno-gibalno intervencijo freestyle cypher, ki jo je tokrat pripravila Plesna šola Nataraj. Dogajanje sta zvečer dopolnili otvoritvi dveh razstav – razstave Y? v Kameri in razstave natečajev festivala Tresk v prostorih sosednjega Računalniškega muzeja na Trgu prekomorskih brigad. Večerni, koncertni del dogodka je ponovno pripadel finalu Špil lige, namenjene predvsem srednješolski populaciji – Šiška Open smo zaključili s koncertoma glasbenih zasedb Masaž (zmagovalci Špil lige) in Plateau (finalisti Špil lige).

Učinki in kazalci uspešnosti:

- produkcija kakovostnih vsebin, ki predstavljajo in spodbujajo raznovrstne vidike neodvisne kreativnosti in mladih urbanih scen;

- zanimanje mladih, predvsem med 15. in 29. letom starosti, na področju kulturno-umetniškega ustvarjanja in udejstvovanja;

- spodbujanje in povezovanje mladih v soustvarjanju, souporabi in družbenokritičnosti;

- vključevanje raznolikih in kvalitetnih ustvarjalcev v projekte;

- izvedba delavnic v prilagojeni in vsem dostopni obliki prek spleta ali v hibridni obliki;

- povezovanje in sodelovanje z mladinskimi četrtnimi centri, zavodi, društvi in drugimi organizacijami pri ponudbi in naboru raznovrstnih dogodkov na področju kulturno-umetnostne vzgoje.

Zaradi epidemije in ukrepov povezanih z njo ter zaradi nezadostne pridobitve sredstev s strani soorganizatorja v letu 2021 ni bil realiziran načrtovani mednarodni hip hop in breakdance dogodek za mlade KIDS' CHYPHER.

2.4. STATISTIČNI PODATKI

Na podlagi statističnih podatkov v obdobju od 1. 1. - 31. 12. 2021 (vir: Eventim, Entrio, Dice, podatki koproducentov in zunanjih organizatorjev, lastno štetje), ko smo se pri načrtovanju in izvedbi dogodkov zaradi epidemioloških razmer posluževali tudi interaktivno-spletnih prenosov preko kanalov Zoom, YouTube in Facebook, je v letu 2021 prireditve Centra urbane kulture Kino Šiška v okviru 327 dogodkov (v letu 2020 268 dogodkov) skupaj z dnevnim obiskom galerije DobraVaga in drugimi zunanjimi lokacijami obiskalo in spremljalo 171.167 obiskovalcev in spletnih gledalcev (v letu 2020 vseh skupaj 123.048 obiskovalcev). Xxxxxxxx XxxxxXxxx je obiskalo 8.311 obiskovalcev (v letu 2020 17.474), vse ostale dogodke v okviru rednega programa Xxxx Xxxxx pa je obiskalo in spremljalo 162.856 obiskovalcev. Od tega je 28.545 znašal fizični obisk prireditev in 131.526 preko spletnih prenosov, vključno z naknadnimi ogledi posnetkov, ki smo jih evidentirali na zadnji dan leta 2021. Za primerjavo smo v letu 2020 zabeležili skupaj 105.610 obiskovalcev, fizični obisk 30.681 in spletni obisk 74.929 obiskovalcev.

200000

150000

100000

50000

0

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Primerjava skupnega obiska dogodkov po letih in v obdobju pred epidemijo: leta 2019 je 369 dogodkov obiskalo 141.280 obiskovalcev, leta 2018 je 422 dogodkov

obiskalo 164.395 obiskovalcev, leta 2017 je 312 dogodkov obiskalo 159.005

xxxxxxxxxxxx, leta 2016 je 315 dogodkov obiskalo 107.412 obiskovalcev, leta 2015 je

303 dogodke obiskalo 98.639 obiskovalcev.

500

400

300

200

100

0

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Prodanih vstopnic je bilo 7.448 ter 1035 za kulturni evro, skupno 8.483 vstopnic (v letu 2020: 9343 prodanih vstopnic ter 888 za kulturni evro, skupno 10.231 vstopnic). Za primerjavo za čas pred epidemijo: v letu 2019 je bilo prodanih 44.574 (+ 4127 za kulturni evro), v letu 2018: 45.949 (+ 3969 za kulturni evro), v letu 2017: 62.271 (+

3.532 za kulturni evro), v letu 2016: 45.516 (+ 3.747 za kulturni evro), v letu 2015: 32.894 vstopnic (+ 3.515 za kulturni evro), v letu 2014: 38.341, leta 2013: 25.735, v letu 2012: 34.113). Ostala razlika do skupnega števila obiskovalcev so brezplačni javni in zaključeni dogodki.

70000

50000

30000

10000

0

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

Povprečna cena vstopnice v predprodaji je v letu 2021 znašala 12,9 evra (leta 2020 9,6 evra). Primerjava cen vstopnic pred epidemijo: leta 2019 13,2 evra, leta 2018

11,9 evra, leta 2017 12 evrov, leta 2016 13 evrov, leta 2015 15 xxxxx. Povprečna cena vstopnic na dan dogodkov je znašala 13 evrov (leta 2020 10,1 evra). Fizična zasedenost prizorišč je v letu 2021 znašala 72 % (leta 2020 81,7 %, pred epidemijo pa leta 2019 80,2 %, leta 2018 77 %, leta 2017 71 % in leta 2016 69 %).

Program Xxxx Xxxxx je po tipu produkcij obsegal 49 % lastne produkcije oz. 160 dogodkov (leta 2020 56 % in pred epidemijo leta 2019 52 %, leta 2018 44 %, leta 2017 46 %, leta 2016

36 %, leta 2015 34), 46 % v koprodukciji oz. 149 dogodkov (leta 2020 42 % in pred epidemijo

leta 2019 40 %, leta 2018 47 % koprodukcij, leta 2017 in 2016 43 %, leta 2015 44 %) in 5 %

zunanjih produkcij oz. 18 dogodkov (leta 2020 2 % in pred epidemijo leta 2019 in 2018 9 %,

leta 2017 11 %, leta 2016 in 2015 22 %). Znotraj celotnega programa je bilo izvedenih 2 %

zaključenih dogodkov oz. 9 dogodkov (leta 2020 1,5 %, pred epidemijo pa leta 2019 2 %,

leta 2018 3 %, pretežno ali manj kot odstotek v letih 2017, 2016 in 2015).

40

50

60

PROGRAM XXXX XXXXX PO TIPU PRODUKCIJ

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

0

10

20

30

LASTNA PRODUKCIJA

KOPRODUKCIJA ZUNANJA PRODUKCIJA

ZAKLJUČNI

DOGODKI

Razmerje med glasbenim programom, uprizoritvenimi in intermedijskimi dejavnostmi na letni ravni:

Osnovni program Xxxx Xxxxx sestavljajo glasbeni program, program uprizoritvenih umetnosti in intermedija. V letu 2021 je bilo skupno izvedenih 165 dogodkov (leta 2020 133 dogodkov, pred epidemijo leta 2019 222 dogodkov, leta 2018 255 dogodkov, leta 2017 172 dogodkov). Glasbene dejavnosti skupaj s festivalskim programom v letu 2021 predstavljajo 60 % oz. 99 dogodkov (leta 2020 80 % oz. 107 dogodkov,

pred epidemijo pa leta 2019 75 % oz. 165 dogodkov, leta 2018 64 % oz. 163 dogodkov in leta 2017 79 % in 135 dogodkov) celotnega osnovnega programa, uprizoritvene dejavnosti 31 % oz. 51 dogodkov (leta 2020 14 % oz. 19 dogodkov, pred epidemijo

pa leta 2019 23 % oz. 51 dogodkov, leta 2018 27 % oz. 69 dogodkov in leta 2017 16

% oz. 28 dogodkov) in intermedija 9 % oz. 15 dogodkov (leta 2020 7 % oz. 9

xxxxxxxx, pred epidemijo leta 2019 3 % oz. 6 dogodkov, leta 2018 9 % oz. 23 dogodkov, leta 2017 5 % oz. 9 dogodkov). Za primerjavo za nazaj: v letu 2016 glasba 84 % celotnega osnovnega programa, uprizoritvene dejavnosti 15 % in intermedija

manj kot 1 %, v letu 2015 pa glasba 78 % celotnega programa, uprizoritvene dejavnosti 19 % in intermedija 3 %.

Razmerja znotraj glasbenega programa med različnimi zvrstmi v letu 2021 (številke v oklepaju veljajo za leta 2020, 2019, 2018, 2017)

rock in urbana glasba: 38 % (42 %, 41 %, 37 %, 57 %)

popularna, zabavna glasba in šanson: 17 % (15 %, 26 %, 29 %, 14 %)

sodobna in komponirana glasba: 22% (29 %, 9 %, 12 %, 13 %)

etno glasba in glasba sveta: 5 % (2 %, 4 %, 6 %, 7 %) instrumentalna glasba : 5 %

jazz in improvizirana glasba: 6 % (12 %, 18 %, 16 %, 9 %) glasba / kulturna vzgoja (Špil liga): 5 %

muzikal: 2 %

2017

2018

2019

2020

2021

GLASBENI PROGRAM PO ZVRSTEH 60

50

40

30

20

10

0

rock in urbana

glasba

popularna, zabavna glasba in šanson

sodobna

in komponirana glasba

etno glasba in glasba sveta

60

50

40

30

20

10

jazz in improvizirana glasba

glasba / kulturna vzgoja (Špil liga)

instrumentalna glasba

0

muzikal

Razmerja znotraj glasbenega programa med domačimi in tujimi izvajalci:

Razmerje med tujimi in domačimi izvajalci v glasbenem programu Xxxx Xxxxx je 74 %

: 26 % (62 % : 38 % leta 2020, 60 % : 40 % leta 2019, 53 % : 47 % leta 2018, 58 % :

42 % leta 2017, 56 % : 44 % leta 2016, 65 % : 34 % leta 2015, 49 % : 51 % leta 2014,

58 %: 42 % leta 2013, 61 % : 39 % leta 2012, 64 % : 36 % leta 2011).

Razmerje glasbenega programa v prostorih Xxxx Xxxxx v okviru 56 koncertnih dogodkov znaša za veliko dvorano Katedralo 49 dogodkov oz. 88 %, za malo dvorano Komuna pa 7 dogodkov oz. 12 % (v letu 2020 skupaj 52 (za Katedralo 33 dogodkov oz. 63 %, za Komuno pa 19 dogodkov oz. 37 %)). Za primerjavo pred epidemijo: leta 2019 skupaj 112 – od tega za Katedralo 66 dogodkov oz. 59 %, za Komuno 46 dogodkov oz. 41 %, leta 2018 skupaj 102 – od tega za Katedralo 52 dogodkov oz. 51 %, za Komuno pa 50 dogodkov oz. 49 % in leta 2017 skupaj 97 – od tega 50 dogodkov in 52 % za Katedralo in 47 dogodkov in 48 % za Komuno.

Za izvedene glasbene prireditve v Katedrali za 49 dogodkov (v letu 2020 skupno 33 dogodkov, v letu 2019 66, v letu 2018 52, v letu 2017 50) to znaša v lastni produkciji

45 dogodkov oz. 92 % (leta 2020 21 koncertov oz. 64 %, leta 2019 34 koncertov oz.

51 %, leta 2018 26 koncertov oz. 50 %, leta 2017 29 koncertov oz. 58 %), v koprodukciji pa 4 koncerte oz. 8 % (leta 2020 10 koncertov oz. 30 %, leta 2019 14 koncertov oz. 21 %, leta 2018 11 koncertov oz. 21 %, leta 2017 13 koncertov oz. 26

%). V zunanji organizaciji v letu 2021 nismo izpeljali nobenega glasbenega dogodka (leta 2020 2 koncerta oz. 6 %, leta 2019 18 koncertov oz. 28 %, leta 2018 15 koncertov

oz. 29 %, leta 2017 8 koncertov oz. 16 %).

Za izvedene glasbene prireditve v Komuni za 7 dogodkov (leta 2020 19 dogodkov, leta 2019 46, leta 2018 50, leta 2017 pa 47) je stanje lastne produkcije v razmerju 1

koncert oz. 14 % (leta 2020 10 koncertov oz. 53 %, leta 2019 38 koncertov oz. 83 %),

v koprodukciji pa 6 koncertov oz. 86 % (leta 2020 9 koncertov oz. 47 %, leta 2019 5 koncertov oz. 11 %). Tudi v letu 2021, tako kot leto poprej, v zunanji organizaciji nismo izvedli nobenega koncerta (leta 2019 3 koncerti oz. 7 %). Za primerjavo - leta 2018 v lastni produkciji 30 koncertov oz. 60 %, v koprodukciji 6 koncertov oz. 12 %, v zunanji organizaciji pa 3 koncerti oz. 8 %.

Razmerje med obsegom glasbenega programa od skupno 99 dogodkov (leta 2021

107 glasbenih dogodkov, leta 2019 165 glasbenih dogodkov) znotraj in izven prostorov Xxxx Xxxxx je naslednje: v Kinu Šiška 56 koncertov oz. 57 % (leta 2020 53 koncertov oz 50 %, leta 2019 112 oz. 68 %, leta 2018 124 oz. 76 %, leta 2017 97 koncertov oz. 73 %), na dislokacijah v Ljubljani in Sloveniji (Trg prekomorskih brigad, Letni vrt Kavarne Kino Šiška, festival MENT ...) 37 koncertov oz. 37 % (leta 2020 39 koncertov oz. 36 %, leta 2019 48 oz. 29 %, leta 2018 27 oz. 17 %) in na gostovanjih domačih glasbenih izvajalcev na mednarodnih prizoriščih in festivalih 6 koncertov oz. 6 % v fizični obliki (leta 2020 15 koncertov oz. 14 % zaradi epidemije pretežno na tujih spletnih platformah, medtem ko v fizični obliki pred epidemijo leta 2019 5 koncertov oz. 3 %, leta 2018:12 koncertov oz. 7 %, v letu 2017 35 koncertov oz. 27 %, v letu 2016 22 koncertov oz. 18 %).

Zasedenost glasbenega programa v letu 2021 za Katedralo in Komuno (znaša 78,4

% oz. 3.462 vseh obiskovalcev, ki so se dogodkov fizično udeležili (leta 2020 89,2 % oz. 6.594 obiskovalcev), od tega v Katedrali 82 % oz. 3.012 obiskovalcev (leta 2020 83 % oz. 4.378 obiskovalcev), v Komuni pa 71,7 % oz. 500 obiskovalcev (leta 2020

73,9 % oz. 2.216 obiskovalcev).

Za primerjavo pred epidemijo: leta 2019 za Katedralo in Komuno znaša 71 % oz. 41.641 obiskovalcev, od tega v Katedrali 76 % oz. 35.419 obiskovalcev, v Komuni pa 64 % oz. 5.506 obiskovalcev; leta 2018 za Katedralo in Komuno znaša 71 % oz. 35.885 obiskovalcev obiskovalcev, od tega v Katedrali 73 % oz. 30.468 obiskovalcev, v Komuni 65 % oz. 5.589 obiskovalcev), v letu 2016 za Katedralo in Komuno znaša 68 % oz. 41.621 obiskovalcev, od tega v Katedrali 69 % oz. 36.241 obiskovalcev, v Komuni pa 68 % oz. 5.417 obiskovalcev, leta 2017 za Katedralo in Komuno znaša 71

% oz. 36.520 obiskovalcev, od tega v Katedrali 76 % oz. 30.931 obiskovalcev, v Komuni 65 % oz. 5.589 obiskovalcev, v letu 2016 za Katedralo in Komuno znaša 68

% oz. 41.621 obiskovalcev, od tega v Katedrali 69 % oz. 36.241 obiskovalcev, v Komuni pa 66 % oz. 5.380 obiskovalcev.

Na področju spremljevalnega programa (vizualne umetnosti, audio-vizualnega programa in drugega spremljevalnega programa ter Street Art festivala in festivala Tinta) je bilo v letu 2021 izvedenih skupno 162 dogodkov (leta 2020 135 dogodkov), od tega 141 dogodkov oz. 87 % v lastni produkciji (leta 2020 71 dogodkov oz. 53 % v lastni produkciji), 10 dogodkov oz. 6 % v koprodukciji (leta 2020 60 dogodkov oz. 44 % v koprodukciji) in 11 dogodkov oz. 7 % v zunanji produkciji, od tega 9 dogodkov oz. 6 % zaključene narave (leta 2020 4 dogodke oz. 3 % v zunanji produkciji, od tega 5 dogodkov zaključene narave). Za primerjavo za nazaj: leta 2019 je bilo izvedenih skupno 147 dogodkov oz. 5 %, od tega 70 dogodkov oz. 48 % v lastni produkciji, 69 dogodkov oz. 47 % v koprodukciji in 8 dogodkov oz. 5 % v zunanji produkciji (od tega 5 dogodkov zaključene narave); leta 2018 167 dogodkov, od tega 59 dogodkov oz. 35 % v lastni produkciji, 96 dogodkov oz. 58 % v koprodukciji in 12 dogodkov oz. 7 % v zunanji produkciji (od tega 11 dogodkov zaključene narave) in leta 2017 skupno 140 dogodkov, od tega 42 dogodkov oz. 25 % v lastni produkciji, 78 dogodkov oz. 56 % v koprodukciji in 19 dogodkov oz. 14 % v zunanji produkciji (od tega 10 dogodki zaključene narave).

Na področju vizualnih umetnosti se je v prostorih Xxxx Xxxxx v letu 2021 zvrstilo 7 razstav (leta 2020 7 razstav), ki si jih je ogledalo 2.874 obiskovalcev (leta 2020 4.994 obiskovalcev), na dislokacijah (DobraVaga, Trg pred Kinom Šiška, Vodnikova domačija ter gostovanja doma in v tujini) pa se je zvrstilo 25 razstav (leta 2020 25 razstav). Za primerjavo za nazaj: leta 2019 se je v prostorih Xxxx Xxxxx zvrstilo 13 razstav, ki si jih je ogledalo 16.394 obiskovalcev; leta 2018 13 razstav, ki si jih je ogledalo 27.536 obiskovalcev in leta 2017 9 razstav, ki si jih je ogledalo 20.942 obiskovalcev. Na dislokacijah (DobraVaga, Ulična galerija na Vegovi in gostovanja) se je leta 2019 zvrstilo 27 razstav, leta 2018 33 razstav in leta 2017 28 razstav.

V letu 2021 je galerijsko prodajni prostor DobraVaga pod Plečnikovimi arkadami na ljubljanski tržnici v okviru 36 dogodkov (otvoritve razstav, delavnice in pogovore) obiskalo 1.641 obiskovalcev (leta 2020 v okviru 18 dogodkov 1.923 obiskovalcev), v okviru dnevnih obiskov si je razstave ogledalo 6.670 obiskovalcev (leta 2020 15.551 obiskovalcev). Od tega je en dogodek sočasno potekal tudi preko spleta (YouTube), ogledalo pa si ga je 50 gledalcev. Za primerjavo za nazaj: leta 2019 38 dogodkov in

2.132 obiskovalcev, leta 2018 40 dogodkov in 2.375 obiskovalcev in leta 2017 30 dogodkov in 2.380 obiskovalcev, dnevnih obiskov pa je bilo leta 2019 48.685 obiskovalcev, leta 2018 57.406 obiskovalcev in leta 2017 62.271 obiskovalcev.

Poleg razstavnega programa pa v galeriji DobraVaga poteka tudi prodajni program. V letu 2021 smo tako zabeležili skupno 803 prodaj umetniških avtorskih del v vrednosti 32.823,83 EUR, od tega v fizični obliki 698 v vrednosti 29.108,83 EUR, preko spletne trgovine pa 105 umetniških del v vrednosti 7.315,00 EUR

Avdio-vizualni program v Kinu Šiška obsega filmske projekcije in dokumentarne filme. Brez projekcij mednarodnega festivala Liffe, ki ponovno ni bil izveden v Kinu Šiška, si je v letu 2021 vsebine v sklopu 3 projekcij ogledalo 312 obiskovalcev (leta 2020 5 projekcij in 131 obiskovalcev), ki ji nismo prenašali preko spleta. Za razliko od leta 2019, ko si je prenose projekcij ogledalo 2.184 gledalcev. Za primerjavo: leta 2019 v normalnih razmerah si je filmske produkcije in dokumentarne filme v sklopu 12 projekcij ogledalo 1.345 obiskovalcev, leta 2018 in 11 projekcij 1.616 obiskovalcev in

leta 2017 in 9 projekcij 1.352 obiskovalcev).

Vseh ostalih spremljevalnih dogodkov skupaj s spletnimi prenosi (delavnice, pogovori, družabni večeri, predavanja, tiskovne konference, sejmi in zaključeni dogodki), ki so bili večinoma brezplačne narave (prost vstop ali brezplačni spletni prenos), je bilo 46 (leta 2020: 100 dogodkov). Obiskalo in spremljalo jih je skupaj 4.248 obiskovalcev in gledalcev, od tega fizično na lokaciji 1.235, preko spleta pa 3.013 (leta 2020: 15.137 obiskovalcev, od tega 2.809 na lokaciji in 12.328 na spletu). Primerjava

za nazaj: leta 2019 v okviru 108 dogodko: 12.563 obiskovalecv, leta 2018 in 82

xxxxxxxx: 11.662 obiskovalcev, 2017 in 54 dogodkov: 4.139 obiskovalcev).

Razmerje kulturnih subjektov v koprodukcijah in zunanjih produkcijah v letu 2021 znaša za 167 dogodkov – javni zavodi (JZ) 101 dogodek oz. 60 %, nevladne organizacije (NVO) 61 dogodkov oz. 37 % in gospodarske organizacije (GO) 5 dogodkov oz. 3 % (leta 2020 znaša za 117 dogodkov – javni zavodi (JZ) 52 dogodkov oz. 44 %, nevladne organizacije (NVO) 56 dogodkov oz. 48 % in gospodarske organizacije (GO) 9 dogodkov oz. 8 %. Za primerjavo - leta 2019 znaša za 178 dogodkov – javni zavodi (JZ) 34 dogodkov oz. 19 %, nevladne organizacije 127 dogodkov oz. 71 % in gospodarske organizacije 17 dogodkov oz. 10 %, leta 2018 za 221 dogodkov - (JZ) 73 dogodkov oz. 33 %; (NVO) 129 dogodkov oz. 58 % in (GO) 17 dogodkov oz. 4 %.

2.5. MEDIJSKI ODZIVI

V letu 2021 medijsko izpostavljenost Xxxx Xxxxx glede na zmanjšanje števila dogodkov, predvsem glasbenih, manjši odmevnosti izvajalcev ter le redkim nastopom mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev zaradi epidemije ocenjujemo kot uspešno. Število medijskih objav, ki jih za potrebe Xxxx Xxxxx meri podjetje Kliping, je v tem obdobju skupaj z objavami festivala in konference MENT Ljubljana doseglo 697 objav, medtem ko število skupaj s spletnimi objavami merimo v več tisoč objavah.

Seznam spremljanih medijev družbe Kliping se bistveno ni spremenil, tj. v 2021 so iz seznama izostali številni specializirani, lokalni kot tudi tiskani, radijski in televizijski mediji, prav tako opažamo izpad radijskih rubrik in prilog vseslovenskih medijev. Kliping za potrebe Xxxx Xxxxx ne spremlja spletnih objav. Kot primer lahko navedemo spletni portal nacionalne televizije in radia MMC RTV Slovenija, na katerem je bilo v obliki tematskih prispevkov, intervjujev, recenzij in reportaž objavljenih več člankov, še večja diskrepanca pa se kaže pri sodelovanju z medijskim partnerjem Radiom Študent, saj njihovega rednega poglobljenega sodelovanja v obliki intervjujev in recenzij iz poročil omenjene družbe ni mogoče razbrati.

V letošnjem letu smo uresničili prizadevanja Xxxx Xxxxx po vsebinski nadgradnji prispevkov v zvezi s programom in institucijo Xxxx Xxxxx. Tako je med skoraj tisoč zabeleženimi objavami s strani podjetja Kliping mogoče najti 136 reportaž, recenzij, tematskih prispevkov in intervjujev, ki se nanašajo na dogajanje v Kinu Šiška. Tako

lahko 20 % vseh medijskih objav, ki jih je zabeležil Kliping, označimo kot posebej vsebinske in relevantne, torej so presegale zgolj formo napovedi. Kot primer dobre prakse je potrebno izpostaviti tudi pokrivanje festivala in konference MENT Ljubljana, ki je dobil veliko medijskih odmevov v tujini in v Sloveniji.

Poseben poudarek smo zaradi epidemije namenili spletnemu komuniciranju in spodbujanju medijev k pokrivanju spletnih vsebin. Navkljub začetni zadržanosti medijev smo v letu 2021 zabeležili večje število recenzij, reportaž in tematskih prispevkov tako o dogodkih na spletu. Spodbudili smo tudi javno debato o novih produkcijskih pogojih ter načinih konzumiranja spletnih vsebin.

150

200

STATISTIKA RECENZIJ, REPORTAŽ, TEMATSKIH PRISPEVKOV IN INTERVJUJEV 2017-2020

2017

2018

2019

2020

2021

0

50

100

RECENZIJE, REPORTAŽE, TEMATSKI PRISPEVKI

INTERVJUJI

V letu 2021 smo na področju promocije spletnih dogodkov sodelovali tudi z mednarodnima ponudnikoma pretočnih storitev DICE in Entrio. Oba partnerja sta poleg siceršnje infrastrukture za pretočne storitve predvsem koncertnih dogodkov prispevala k spletni promociji in oglaševanju dogodkov preko svojih družbenih omrežij in elektronske pošte.

Kot primer dobre prakse pri snovanju in uporabi digitalnih orodij bi na tem mestu izpostavili tudi posebej za splet posnete nastope izbranih glasbenih izvajalcev festivala MENT Ljubljana (MENT Sessions), ki ga dopolnjuje niz kratkih vprašanj in odgovorov s posameznicami in posamezniki, profesionalci glasbene industrije (What the MENT). S serijo video posnetkov, objavljenih na YouTube kanalu MENT Ljubljana in podprtih z nizom digitalnih kampanj na družbenih omrežjih tako MENT Ljubljana kot Xxxx Xxxxx, organizatorji festivala in konference skrbijo za odmev edicije 2021 in napovedujejo junijsko izvedbo festivala v letu 2022. Poleg tega smo posebej za ta namen poskrbeli za aktivacijo AdSense oglaševanja na platformi YouTube in generiranja prihodka z naslova spletnega oglaševanja.

Pomemben vidik komuniciranja z javnostmi in obveščanja predstavljajo spletna stran in socialna omrežja. Kino Šiška tudi po štirih letih prenove spletne strani beleži dobre rezultate, seveda ob upoštevanju upada dogodkov zaradi epidemije. Med 1. 1. in 31.

12. 2021 je spletno stran Xxxx Xxxxx obiskalo 92.877 obiskovalcev (leta 2020 144.918, leta 2019 260.715, leta 2018 229.180, leta 2017 207.531 obiskovalcev, leta 2016 34.631), ki si je ogledalo skupaj 512.185 strani (leta 2020 597.467, leta 2019 1.212.991, leta 2018 639.549, leta 2017 461.604, leta 2016 89.485).

ŠTEVILO SLEDILCEV NA INSTAGRAMU 1500000

1200000

2016

2017

2018

2019

2020

2021

900000

600000

300000

0

OBISKOVALCI

OGLEDANE STRANI

V enakem obdobju beležimo tudi izboljšave v komunikacijski strategiji na družbenih omrežjih, ki glede na demografsko strukturo in način uporabe postajajo najpomembnejše komunikacijsko orodje Xxxx Xxxxx. V letu 2021 je Kino Šiška obdržal preko 50.000 sledilcev na Facebook-u (s spremembo načina spremljanja sledenja se je število sledilcev zmanjšalo), na Instagramu je število sledilcev 14.023 (leta 2020 13.097, leta 2019 11.800, leta 2018 9.000, leta 2017 približno 5.000).

15000

15000

9000

6000

3000

0

2017

2018

2019

2020

2021

Kino Šiška neposredno ali posredno upravlja tudi spletne strani xxxx.xx, xxxxxxxxxx.xx, xxxxxxxx.xx in xxxxxxxxx.xx ter Facebook skupine MENT, CoFestival, Špil Liga oziroma z njimi povezanimi socialnimi omrežji. Tako kot v primeru komuniciranja z javnostmi v Kinu Šiška smo oglaševanje in pojavnost teh znamk Xxxx Xxxxx ustrezno prilagodili demografski sliki obiskovalcev ter njihovem načinu pridobivanju informacij.

Zavod je v letu 2021 ohranil medijske pokrovitelje in partnerje:

• Mladina, d.d. (oglasni prostor, objava mesečnega programa in spletni oglasi);

• Europlakat, d.o.o. (plakatiranje);

• Xxx-Xxx, d.o.o. (plakatiranje);

• Radio Študent (oglasni prostor, brana obvestila in spletni oglasi);

• RTV Slovenija – VAL 202 (oglasni prostor);

• Društvo za promocijo glasbe DPG (distribucija tiskovin).

Zavod je v letu 2021 začasno prekinil sodelovanja:

• Xxxxx.xxx (oglasni prostor na spletni strani);

• In Your Pocket (oglasni prostor);

3. XXXXXXXXXXXX POROČILO

3.1. UVOD

Računovodsko poročilo za leto 2021 je pripravljeno na podlagi:

• Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in spremembe),

• Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in spremembe),

• Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02 in spremembe),

• Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03 in spremembe),

• Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02 in spremembe),

• Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 120/07 in spremembe),

• Pravilnika o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu ter kapitalskih naložb (Uradni list RS, št. 117/02 in spremembe),

• Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01 in spremembe).

Letno poročilo bo v predvidenem roku oddano preko spletnega portala AJPES. Računovodski izkazi so sestavni del tega poročila.

3.2. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE

3.2.1. SPLOŠNO

Računovodsko poročilo, skladno s 6. členom Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02 in spremembe, v nadaljevanju: pravilnik), obsega:

• bilanco stanja,

• izkaz prihodkov in odhodkov ter

• pojasnila k obema računovodskima izkazoma.

Bilanca stanja in izkaz prihodkov in odhodkov sta pripravljena na predpisanih in s pravilnikom določenih obrazcih, ki sta dosegljivi na spletni strani xxxx://xxx.xxxxx.xx.

Pojasnila k izkazom določa 15. člen pravilnika, ki določa:

• obvezni prilogi k bilanci stanja:

• pregled stanja in gibanja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in

• pregled stanja in gibanja dolgoročnih finančnih naložb in posojil.

• obvezne priloge k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov:

• izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti,

• izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka

• izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov in

• izkaz računa financiranja določenih uporabnikov.

Naštete priloge so prav tako pripravljene na predpisanih obrazcih, ki so dosegljivi preko spletne strani AJPES.

Računovodska pojasnila, ki jih opredeljuje 15. člen pravilnika, vsebinsko odgovarjajo in povzemajo določbe 26. člena pravilnika.

3.2.2. SODILA, UPORABLJENA ZA RAZMEJEVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV NA DEJAVNOST JAVNE SLUŽBE TER DEJAVNOST PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

Javni zavod Kino Šiška vodi prihodke in odhodke, povezane z izvajanjem javne službe, ločeno od prihodkov in odhodkov doseženih z delovanjem na trgu. Stroške in prihodke evidentira v skladu z določili 45. in 57. člena pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.

Kot prihodki, povezani z izvajanjem javne službe, se izkazujejo vsi prihodki, prejeti iz sredstev javnih financ, ter drugi prihodki povezani z izvajanjem javne službe. To so predvsem prihodki iz naslova prodaje vstopnic, najemnine, donacije, finančni prihodki, drugi prihodki ter prevrednotovalni poslovni prihodki.

Prihodke dosežene na trgu predstavljajo prihodki iz naslova uporabnine, sponzorski in prihodki oglaševanja, prihodki iz naslova deleža prodaje storitev v kavarni ter prodaja umetniških del in publikacij v DobriVagi.

Pri evidentiranju odhodkov se uporablja stroškovna mesta za posamezna področja, kot so splošni stroški, programski stroški ter stroški, povezani s tržno dejavnostjo. V okviru posameznega stroškovnega mesta zavod še nima določenih sodil za delitev odhodkov na odhodke iz javne službe in odhodke iz tržne dejavnosti. Zato je v izkazu prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti za razdelitev odhodkov upoštevano razmerje med prihodki od poslovanja, doseženimi pri opravljanju dejavnosti javne službe in prihodki iz tržne dejavnosti, razen v delu, kjer lahko odhodke opredelimo neposredno.

3.2.3. DOLGOROČNE REZERVACIJE

Zavod nima dolgoročnih rezervacij.

3.2.4. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI V BILANCI STANJA TER IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV

Zavod je za leto 2021 ugotovil presežek prihodkov nad odhodki v višini 449,58 EUR.

3.2.5. METODA VREDNOTENJA ZALOG GOTOVIH IZDELKOV TER ZALOG NEDOKONČANE PROIZVODNJE

Zavod nima proizvodne dejavnosti.

3.2.6. PODATKI O STANJU NEPORAVNANIH TERJATEV TER UKREPIH ZA NJIHOVO PORAVNAVO OZIROMA RAZLOG NEPLAČILA

Zavod ima na zadnji dan leta 2021 v bilanci stanja izkazane naslednje kratkoročne terjatve:

	31.12.2021	31.12.2020	I-21/20
do kupcev	48.149	44.226
za dane predujme in varščine	0	21,79
do uporabnikov enotnega kontnega načrta	13.842	19.858
druge	64.262	63.611
	126.253	127.717	99%

Terjatve do kupcev se nanašajo na oddajanje prostorov v uporabo, prodajo vstopnic in na oddajanje kavarne v najem. V letu 2021 opažamo, da je bilo v dogovorjenih rokih poravnanih nekoliko več terjatev kot leto poprej.

Terjatve do uporabnikov EKN (občine, drugi javni zavodi, država) predstavljajo terjatve za neplačan račun s MGML ter terjatev do ustanovitelja iz naslova plač december 2021.

Druge kratkoročne terjatve pa sestavljajo:

• terjatve za evropska sredstva za projekte v višini 55.127,80 EUR,

• terjatve iz naslova povračil izplačanih plač, terjatev za vstopni DDV, terjatve do zaposlenih in terjatve do banke iz naslova plačil s karticami v višini 9.134,20 EUR.

Časovne razmejitve predstavljajo prehodno nezaračunane prihodke v znesku 15.000,00 EUR in kratkoročno odloženi stroški v višini 118.024,28 EUR.

3.2.7. PODATKI O NEPORAVNANIH OBVEZNOSTIH, KI SO DO KONCA POSLOVNEGA LETA ZAPADLE V PLAČILO TER O VZROKIH NEPLAČILA

Zavod konec leta izkazuje naslednje kratkoročne obveznosti:

	31.12.2021	31.12.2020	I-21/20
do zaposlenih	20.872	20.805
za prejete predujme in varščine	2.696	845
do dobaviteljev	144.047	146.746
druge iz poslovanja	6.798	13.244

do uporabnikov enotnega kontnega načrta

1.713 4.023,34

176.126 185.663 95%

Obveznosti do zaposlenih predstavlja obračun plač za mesec december 2021 z izplačilom v začetku januarja 2022. Obveznosti do dobaviteljev ter do uporabnikov EKN predstavljajo obveznosti iz naslova še ne plačanih računov za dobavljeno blago in opravljene storitve.

Med drugimi obveznostmi iz poslovanja zavod izkazuje še obveznost za plačila fizičnim osebam in dajatev na podlagi podjemnih ali avtorskih pogodb v višini 1.386,69 EUR, obveznosti za DDV v višini 272,74 EUR ter obveznosti za dajatve iz obračuna plač in izplačil zunanjim sodelavcem v višini 5.138,57 EUR.

3.2.8. VIRI SREDSTEV, UPORABLJENI ZA VLAGANJE V OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA, NEOPREDMETENA SREDSTVA TER DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE (FINANČNE NALOŽBE IN POSOJILA)

Zavod je od ustanovitelja v letu 2021 prejel sredstva namenjena za vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v višini 40.000 EUR. Zavod je tako v tem letu za investicije in nakup opreme porabil 43.109,97 EUR. Razliko do prejetih sredstev ustanovitelja v višini 3.109,97 EUR je zavod kril iz presežka prihodkov nad odhodki.

3.2.9. NALOŽBE PROSTIH DENARNIH SREDSTEV

Zavod je prosta denarna sredstva, ki so bila na računu, dnevno vezal preko nočnega depozita v skladu s predpisi.

3.2.10. RAZLOGI ZA POMEMBNEJŠE SPREMEMBE STALNIH SREDSTEV

Zavod konec leta izkazuje naslednja stalna sredstva:

	31.12.2021	31.12.2020	I-21/20
nakupna vrednost	4.183	4.183
popravek vrednosti	-3.686	-3.366
neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR	497	818	60,8
nakupna vrednost	3.955.644	3.955.644
popravek vrednosti	-1.437.630	-1.318.961
nepremičnine	2.518.014	2.636.683	95,5
nakupna vrednost	2.096.220	2.086.047
popravek vrednosti	-1.954.280	-1.882.438
oprema in druga opredmetena OS	141.940	203.609	69,7
	2.660.451	2.841.110	93,6

Spremembe stalnih sredstev sestavljajo popravek vrednosti zaradi amortizacije ter pridobitve in odtujitve sredstev v letu 2021.

Pri obračunu amortizacije je bil upoštevan Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 120/07 in spremembe). Zavod je v letu 2021 obračunal amortizacijo v višini 194.793,39 EUR in jo v višini 184.806,89 EUR pokril v breme obveznosti za prejeta sredstva v upravljanje, v višini 9.986,50 EUR pa v breme stroškov.

3.2.11. VRSTE POSTAVK, KI SO ZAJETE V ZNESKU, IZKAZANEM NA KONTIH IZVEN BILANČNE EVIDENCE

Zavod izkazuje na kontih izven bilančne evidence zalogo komisijskega blaga v vrednosti 76.799,42 EUR.

3.2.12. PODATKI O POMEMBNEJŠIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTVIH IN NEOPREDMETENIH SREDSTVIH, KI SO ŽE V CELOTI ODPISANA, PA SE ŠE VEDNO UPORABLJAJO ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

Zavod takšnih sredstev nima.

3.2.13. DRUGO, KAR JE POMEMBNO ZA POPOLNEJŠO PREDSTAVITEV POSLOVANJA IN PREMOŽENJSKEGA STANJA

Zavod je v primerjavi s preteklim letom dosegel 3 % nižje celotne prihodke in 3 % nižje celotne odhodke ter leto zaključil s presežkom prihodkov v znesku 449,58 EUR. Trendi, ki jih zavod zaznava, so še vedno nespodbudni. Zmanjševanje prihodkov iz naslova sponzoriranja ter oglaševanja in iz naslova oddajanja prostorov v najem ter pritisk na zniževanje vstopnin zaradi poslabšanja splošne kupne moči, so problemi s katerimi je zavod soočen že nekaj časa.

Drugo, kar je pomembno za popolnejšo predstavitev poslovanja in premoženjskega stanja

Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP), ki je pričel veljati konec leta 2015, v 5. členu določa, da se morajo presežki, ki jih posamezna institucionalna enota sektorja država ustvari v posameznem letu, zbirati na ločenem računu in se smejo uporabiti samo za namene, ki jih določa Zakon.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) je v 77. členu v zvezi s tem predpisal način izračuna, ki velja že v letu 2016. Presežek v skladu z ZFisP se izračuna tako, da se presežek prihodkov nad odhodki po denarnem toku zmanjša za neplačane obveznosti, neporabljena namenska sredstva, evidentirana na kontih časovnih razmejitev ter neporabljena sredstva za investicije. Tako izračunani presežek se evidentira ločeno znotraj podskupine kontov 985- presežek prihodkov nad odhodki.

Ker javni zavodi skladno s računovodskimi predpisi ugotavljajo presežek prihodkov po obračunskem načelu oz. po načelu nastanka poslovnega dogodka, je potrebno, v skladu s pojasnilom Ministrstva za finance, ki smo ga prejeli po elektronski pošti dne 30.01.2017, izračunani presežek v skladu s računovodskimi predpisi, zmanjšati za presežek, izračunan v skladu s ZIPRS1718. Razlika med presežkom po računovodskih predpisih in presežkom po ZIPRS1718 se lahko uporabi v skladu s predpisi in akti o ustanovitvi torej tudi za namene, ki niso predpisani izključno z ZFisP, vendar ga lahko ustanovitelj zavoda zahteva tudi nazaj kot vračilo v svoj proračun.

Presežek v skladu s ZFisP in ZIPRS1718 za leto 2021:

presežek prihodkov nad odhodki 2021 po denarnem toku	28.835
neplačane obveznosti 2021	144.047
neporabljena namenska sredstva za financiranje izdatkov 2021	0
neporabljena namenska sredstva za investicije 2021	0
presežek prihodkov zmanjšan za neplačane obveznosti in namenska sredstva	0
presežek prihodkov v skladu s ZFisP za leto 2021	0

presežek prihodkov nad odhodki za leto 2021, ugotovljen po obračunskem načelu	450
presežek prihodkov za leto 2021 v skladu s ZFisP	0
presežek prihodkov nad odhodki 2021 , ki se lahko uporabi v skladu z akti o ustanovitvi	68

3.3. PRIPOROČILA

Vodstvo meni, da so vzpostavljene notranje kontrole in postopki ustrezni in tudi v prihodnosti načrtuje:

• spremljanje in dopolnjevanje pravil pretoka dokumentov v zavodu,

• izboljšanje načrtovanja stroškov glede na pretekle podatke ter razpoložljiva sredstva ter

• oblikovanje sodil za delitev na odhodke iz javne službe in odhodke iz tržne dejavnosti.

3.4. POVZETEK POSLOVANJA

Leto 2021 je javni zavod Kino Šiška zaključili z malim presežkom prihodkov nad odhodki.

V letu 2021 je zavod tako dosegel 1.417 tisoč EUR prihodkov ter ob odhodkih v višini

1.417 tisoč EUR ustvarili presežek prihodkov v višini 449,58 EUR.

Po načelu denarnega toka pa je zavod realiziral 1.611 tisoč EUR prihodkov, kar ob

1.582 tisoč EUR realiziranih odhodkov predstavlja presežek odhodkov v višini 29 tisoč EUR.

Če pogledamo ustvarjene prihodke po načelu denarnega toka ugotavljamo, da je delež prihodkov, ki jih je zagotovil ustanovitelj (MOL) 67 % oziroma 1.080 tisoč EUR. Ostali prihodki v višini 531 tisoč EUR pa so posledica aktivnosti zavoda, od tega od prodaje vstopnic 103 tisoč EUR, od drugih aktivnosti zavoda 384 tisoč EUR ter iz naslova donacij, dotacij in drugih subvencij iz javnih sredstev 44 tisoč EUR.

Navedeno strukturo prihodkov prikazujemo na naslednjem grafu:

NAJEMNINA

TRŽNE AKTIVNOSTI

VSTOPNINA

DONACIJE, SPONZORSTVO IN OSTALO PREJETA SREDSTVA MOL

V primerjavi z letom 2019 in letom 2020 pa so razmerja v strukturi prihodkov naslednja:

1400

1200

2019

2020

2021

1000

800

600

400

200

0

MOL

VSTOPNINA NAJEMNINA

TRŽNE

AKTIVNOSTI

DONACIJE INP.VV

Struktura odhodkov po denarnem toku v letu 2021 pa je:

INVESTICIJSKI ODHODKI SPLOŠNI MATERIALNI STROŠKI STROŠKI DELA

PROGRAMSKI STROŠKI

V primerjavi z letom 2019 in letom 2020 tako opažamo naslednja razmerja:

1600

1400

1200

2019

2020

2021

1000

800

600

400

200

0

STROŠKI DELA INVESTICIJE SPLOŠNI PROGRMASKI

ZAKLJUČEK

Letno poročilo je obravnaval in potrdil svet zavoda na 7. seji dne 23. 2. 2022. V Ljubljani, 24. 2. 2022