SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI 01-AOD-01/13
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI 01-AOD-01/13
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalnica - Adriatic Slovenica zavarovalna družba d.d. kot stranka zavarovalne pogodbe;
Zavarovalec - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; Xxxxxxxxxxx - oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; Xxxxxxxxxxxx osebe - osebe, na katere se razširja zavarovalno kritje;
Zavarovalni primer - dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje odškodninskih zahtevkov;
Zavarovalna vsota - vsota, do katere je zavarovan premoženjski interes;
Premija - znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Vozilo - vozilo, ki je navedeno na polici in na katerega se zavarovanje nanaša;
1. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti vozila prišlo do:
1) smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja neke osebe (škoda zaradi poškodb oseb);
2) uničenja ali poškodovanja stvari (škoda zaradi uničenja in poškodovanja stvari).
(2) Zavarovalno kritje po teh pogojih je podano izključno v obsegu in skladno z zahtevami veljavnega zakona, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu. Samo če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, se zavarovalno kritje po teh pogojih razširja tudi na primere, ko vozilo opravlja delovno funkcijo izven prometa (izven prometne situacije).
(3) Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom (uporabnik, voznik, sprevodnik, spremlje- valec in podobno) – sozavarovane osebe. Vse pravice in obveznosti, ki so s temi pogoji določene za zavarovanca, veljajo tudi za sozavarovane osebe.
(4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti vozila (kot vlečnega vozila) se nanaša tudi na škodo, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z vozilom in potem, ko ločena od vozila, ki jo je vleklo, učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako drugo vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče vozilo.
(5) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka. Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z določbami veljavnega zakona, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
2. člen NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki po pogodbi ali posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
3) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;
4) ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;
5) oškodovancev, ki jim je škoda nastala:
a) zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah oz. dirkah, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost ali pri vadbenih vožnjah;
b) zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;
c) zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.
(2) Če je pri zavarovalnici za povečano nevarnost določena dodatna premija pa ta ni bila plačana, ima zavarovalnica:
1) pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški od zavarovalca, zavarovanca in sozavarovane osebe, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti;
2) pravico, od zavarovalca, zavarovanca in sozavarovane osebe uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški po določbi prejšnje točke tudi takrat, kadar je slednji prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije;
3) Za povečano nevarnost šteje uporaba in posest vozila:
a) v času mobilizacije ali zasega oblasti v mirnodobnem času,
b) v zakupu ali v najemu,
c) za taksi službo,
d) med testiranjem,
e) med moto skiringom,
f) pri prevozu nevarnih snovi,
g) pri prevozu drugega poškodovanega vozila,
h) v lasti pravne osebe,
i) če ga vozi voznik z manj kot 3 leta vozniških izkušenj, šteto od dneva izdaje prvega ustreznega vozniškega dovoljenja,
j) če ga vozi drugi voznik, ki je star 24 let ali manj in ni lastnik vozila (oziroma ni zavarovalec v primeru leasinga).
3. člen IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:
1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:
a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali če se ne glede na količino alkohola v krvi ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti;
b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);
c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče;
5) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:
a) če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo;
b) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu oziroma jo odkloni ali jih uživa tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče;
6) če je voznik škodo povzročil namenoma;
7) če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če:
a) ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja ali;
b) je bilo kakor koli v neskladju z zakonodajo, ki opredeljuje stanje in opremljenost vozila za varno uporabo;
8) če je voznik po prometni nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prejšnjih določbah tega člena:
1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:
a) da ni kriv za obstoj okoliščin iz 2., 7. in 8. točke 1. odstavka tega člena;
b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 2., 3., 4., 5. in 7. točke 1. odstavka tega člena (deljena odgovornost), in so mu te okoliščine morale biti znane.
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovalca ter zavarovanca in sozavarovanih oseb, ki so izgubili svoje pravice iz zavarovanja po 1. odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačil, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa veljavni zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu. Ne glede na navedeno, lahko zavarovalnica v primeru iz 6. točke 1. odstavka tega člena uveljavlja povračilo v celoti.
4. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dne, ko zanj izve.
(2) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovalnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Posredovati mora resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.
(3) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero odgovarja zavarovanec, uvedene kazenske poizvedbe, kazenska preiskava, če je vložena obtožnica ali izdana odločba v prekrškovnem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je zavarovalni primer že prijavil zavarovalnici.
(4) Če so na zavarovanca naslovljeni odškodninski zahtevki, odškodninska tožba ali premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.
(5) Zavarovanec mora vodenje pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(7) Kršitev teh obveznosti ima za posledico zmanjšanje dajatev zavarovalnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.
5. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, določenih s predpisi odškodninskega prava in poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zavarovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima do zavarovanca, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali v njen preostanek.
(2) Zavarovalnica je pooblaščena v imenu zavarovanca dajati vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne za povračilo škode ali obrambo pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.
(3) Zavarovalnica je dolžna zavarovalca opozoriti, da so ti pogoji sestavni del zavarovalne pogodbe in ga seznaniti z njihovim celotnim besedilom.
(4) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zavarovalnica samo v primeru, če je izrecno pristala na branilca in se zavezala k povračilu stroškov.
(5) Stroške pravdnega postopka povrne zavarovalnica, če se je zavarovanec pravdal po danem soglasju zavarovalnice, ali če je zavarovanca zastopala oseba, ki jo je določila zavarovalnica. Te stroške povrne v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.
(6) Zavarovalnica nima do zavarovanca obveznosti iz predhodnih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto oziroma njen preostanek.
6. člen OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalno kritje velja na ozemlju držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (države članice EU) in držav, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil.
(2) Zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v državah članicah EU in državah, katerih nacionalni zavarovalni biro je podpisnik Multilateralnega sporazuma ali Splošnih pravil do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane države, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih s to zavarovalno pogodbo. Če pa so zavarovalne vsote, določene s to zavarovalno pogodbo, višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane države, prevzema zavarovalnica obveznost do teh višjih vsot.
(3) V vseh ostalih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji v okviru predpisov odškodninskega in zavarovalnega prava Republike Slovenije.
(4) Za vozila s tujo registracijo, za katera je sklenjeno mejno zavarovanje po teh pogojih, velja to zavarovanje samo na ozemlju držav Evropskega gospodarskega prostora in Švice. V teh državah prevzame zavarovalnica obveznost do oškodovanca skladno z določilom
2. odstavka tega člena.
7. člen VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24.ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno, in če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja ni bila vročena zavarovalčeva izjava, da ne pristane na takšno podaljšanje. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.
(4) Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, obveznost zavarovalnice preneha ob 24. uri dneva, ko novi lastnik vozila sklene zavarovalno pogodbo za to vozilo. Obveznost zavarovalnice pa preneha prej, če je pred tem časom že začela učinkovati nova zavarovalna pogodba.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
8. člen SPREMINJANJE PREMIJE V ODVISNOSTI OD ŠKODNEGA DOGAJANJA
(1) Z zavarovalno pogodbo določena premija se v naslednjem zavarovalnem letu spremeni v odvisnosti od škodnega dogajanja (zavarovalnih primerov) v predhodnem zavarovalnem letu, ne glede na vrsto vozila.
(2) V primeru, ko je premija, ki je navedena na polici, določena s premijskim razredom, izraženim s številom od 1 do 20, se premija
spremeni glede na število prijavljenih škod v predhodnem zavarovalnem letu. Za podrobnejši način izračuna spremembe premije se uporabi določba 9. člena - Določanje premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod.
(3) V primeru, ko premija, ki je navedena na polici, ni določena s premijskim razredom, se premija spremeni ob upoštevanju škodnega rezultata in sicer glede na razmerje med likvidiranimi škodami in plačanimi premijami. Škodni rezultat pomeni razmerje med likvidiranimi škodami in plačanimi premijami v preteklem triletnem opazovalnem obdobju. Škodni rezultat se izračuna tako, da se najprej revalorizira likvidirane škode in plačane premije za posamezno opazovano leto. Nato se izračuna razmerje med likvidiranimi škodami in plačanimi premijami za triletno opazovalno obdobje. Faktorje revalorizacije se določi na podlagi rasti cen na drobno v obdobjih med 01.10. v preteklem letu in 01.10. v opazovanem letu. Za podrobnejši način izračuna spremembe premije se uporabi določba 10. člena - Določanje premije na osnovi škodnega rezultata. Takšen način je možen le pri zavarovanju, ki se nanaša na 6 ali več vozil.
9. člen DOLOČANJE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD
(1) Če se za določanje premije upošteva predhodno zavarovalno obdobje v odvisnosti od števila prijavljenih škod za vsako vozilo posebej, se premija določi na osnovi razporeditve v ustrezen premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne premije. Izhodiščna premija je premija, ki je pri zavarovalnici za zavarovanje avtomobilske odgovornosti določena za zavarovanje vozila določene vrste, moči, ter glede na razširitev zavarovalnega kritja in povečano nevarnost vozila in voznika ipd.
(2) Premijski razredi in odstotki izhodiščne premije so:
Premijski razredi | |||||||||||||||||||
Bonus področje | Malus področje | ||||||||||||||||||
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
Višina izhodiščne premije v odstotkih | |||||||||||||||||||
45 | 45 | 45 | 50 | 55 | 60 | 65 | 70 | 75 | 80 | 85 | 90 | 95 | 100 | 110 | 120 | 135 | 150 | 170 | 200 |
(3) Razvrstitev v ustrezni premijski razred se opravi na naslednji način:
1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovalec sklenil za vozilo prvič in zavarovanje, ki ga je zavarovalec sklenil po poteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;
2) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode za vozilo iste vrste omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
3) posledica vsake prijavljene škode v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju je pomik za tri razrede višje za posamezno škodo (malus). Upošteva se največ 4 prijavljene škode v istem zavarovalnem letu oziroma obdobju;
4) če je v zavarovalni pogodbi z zavarovalnico posebej dogovorjeno in obračunana premija za dodatno kritje "odkup prve škode", se ob eni prijavljeni škodi v tekočem zavarovalnem letu, ne glede na določbe tega člena, upošteva razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
5) pri zavarovanju vsakega kakršnegakoli naslednjega vozila se premija določi enako kot za novo zavarovanje.
(4) Razvrstitev do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede po teh pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega odstotka obračunane izhodiščne premije za zadnje zavarovalno obdobje in škodnega poteka v tem obdobju.
10. člen DOLOČANJE PREMIJE NA OSNOVI ŠKODNEGA REZULTATA (RAZMERJE MED LIKVIDIRANIMI ŠKODAMI IN PLAČANO PREMIJO)
Če se za določanje premije upošteva škodni rezultat (razmerje med likvidiranimi škodami in plačano premijo), se premija določi na naslednji način:
1) zavarovanec, ki v preteklih treh letih ni imel likvidirane škode, ima pravico do 50% znižanja izhodiščne premije (BONUS);
2) zavarovancu, pri katerem je škodni rezultat v preteklih treh koledarskih letih znašal manj kot 70%, se premija za naslednje zavarovalno obdobje zniža (BONUS) v višini 50% od razlike med 70 % in škodnim rezultatom v %;
3) zavarovancu, pri katerem je škodni rezultat v preteklih treh koledarskih letih med 70% in 95% se obračuna polna premija;
4) zavarovancu, pri katerem je škodni rezultat v preteklih treh koledarskih letih znašal več kot 95 %, se premija za naslednje zavarovalno obdobje poveča (MALUS) za 50% od razlike med škodnim rezultatom in 95 % z omejitvijo, da MALUS ne more znašati več kot 85,00 % izhodiščne premije pri zavarovalnici.
11. člen DRUGE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU
(1) Pri določanju premije, ob upoštevanju števila prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju, veljajo tudi naslednje določbe:
1) če je bilo za zavarovanca sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od 1 leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlago za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;
2) če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali drugo vozilo iste vrste pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dalj kot 3 leta, ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda. Če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni prijavljena tudi v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dlje kot 3 leta;
3) v primeru odsvojitve vozila se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma
uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus). Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste. Bonus oziroma malus se obračunava od premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v 3 letih;
4) pri vozilih v zakupu (leasingu), se pravice in dolžnosti zavarovanca glede bonusa in malusa prenesejo na zavarovalca, če ni drugače dogovorjeno;
5) zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premijski razred na podlagi dokumenta (potrdilo prejšnje zavarovalnice, zavarovalne police ipd.) o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oz. številu prijavljenih škod. Če se tega dokumenta ne predloži, se zavarovanca razvrsti v 20. premijski razred.
(2) Za določanje premije na osnovi škodnega rezultata pri zavarovanju, ki se nanaša na šest ali več vozil, veljajo tudi naslednje določbe:
1) bonus oziroma malus, določena po določbah teh pogojev, se upoštevata tudi pri obračunu premije za vozila, ki jih je zavarovanec nabavil v tekočem zavarovalnem letu;
2) pri prekinitvi zavarovanja za vsa zavarovana vozila in ponovni sklenitvi tega zavarovanja se obračuna bonus oziroma malus po določbah teh pogojev na podlagi škodnega rezultata za zadnja tri koledarska leta trajanja zavarovanja. Če je prekinitev daljša od dveh let, se obračuna premija brez bonusa oziroma malusa;
3) če zavarovalnica nima na voljo podatkov o premijah in škodah za najmanj 3 pretekla zavarovalna leta, ker zavarovanec pred tem ni bil dovolj časa zavarovan, se za ugotavljanje bonusa oziroma malusa uporabijo razpoložljivi podatki za dve leti oziroma za eno zavarovalno leto;
4) vsoto izplačanih škod, dobljeno pri ugotavljanju razmerja s plačano premijo, je potrebno pri izračunavanju tega razmerja zmanjšati za znesek izterjanih regresov iz katerega koli naslova.
(3) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če:
1) je zavarovalni primer zaključen brez izplačila v roku treh let;
2) če zavarovanec sam povrne škodo v roku enega leta od izplačila škode s strani zavarovalnice ali če je celotni izplačani znesek povrnjen zavarovalnici iz kakršnega koli drugega naslova v roku treh let;
3) če škodo povzroči nepooblaščeni voznik, za čigar ravnanje zavarovanec ni odgovoren in ni član njegove ožje družine.
(4) Prejšnji odstavek se ne uporablja v primerih, ko je zavarovalnica uveljavljala regresno pravico do lastnega zavarovanca.
(5) Zavarovalnica in zavarovanec imata pravico zahtevati ponovni obračun bonusa oz. malusa, če se naknadno ugotovi, da čas trajanja prejšnjega zavarovanja, število zaporednih let brez prijavljene škode ali število prijavljenih škod niso bili pravilno ugotovljeni oziroma upoštevani.
(6) Določbe glede bonusa in malusa po teh pogojih se ne uporabljajo za sozavarovane osebe.
12. člen PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo plača zavarovalec ob sklenitvi zavarovanja in prejemu police, vsako naslednjo premijo pa do prvega dneva vsakega zavarovalnega obdobja.
(2) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na lastno tveganje in na svoje stroške.
(3) Če je premija plačana po pošti, banki ali drugi pooblaščeni organizaciji, velja za dan plačila tisti dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu, za kar mora obstajati ustrezen dokument.
(4) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti.
13. člen POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavarovalnino preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti.
14. člen VRAČILO PREMIJE
(1) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za stroške prekinitve pogodbe, od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera.
(2) Za zavarovalni primer po prejšnjem odstavku se upošteva tudi zavarovalni primer, ki je nastal pri dodatnem zavarovanju za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus).
15. len SANKCIJSKA KLAVZULA
Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi, ne glede na določila zavarovalne pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo
zavarovalnico kakršnim koli sankcijam, prepovedim ali omejitvam na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske Unije, Združenega kraljestva ali Združenih držav Amerike.
16. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisni.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
17. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje in želi, da spremembe učinkujejo na obstoječo zav. pogodbo, mora o spremembi obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način obvestiti vsaj 30 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60-ih dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji.
(4) Zavarovalnica si pridržuje pravico popraviti morebitne zastopnikove računske ali druge napake, o čemer mora zavarovalnica zavarovalca pisno obvestiti. Zavarovalec ima pravico, da v primeru nestrinjanja s popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice) v roku 15 dni od prejema obvestila odstopi od zavarovalne pogodbe, pri čemer odpoved učinkuje za naprej. V primeru, če zavarovalec od zavarovalne pogodbe v tem roku ne odstopi, se šteje, da se s temi popravki/spremembami strinja, zato zavarovalna pogodba od izteka tega roka dalje velja z upoštevanimi popravki (spremembami zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice).
18. člen SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora pisno obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (npr. zaradi preselitve, odklonitve sprejema,...), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan 1. poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
19. člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Xxxxxxxxxxx, zavarovanec in sozavarovane osebe soglašajo, da zavarovalnica zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu ter zakonom, ki ureja področje zavarovalništva. Prav tako pooblaščajo zavarovalnico in njenega pooblaščenca za vpogled v zdravstveno dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki je potrebna za ugotavljanje okoliščin za sklenitev zavarovanja in pri ugotavljanju obveznosti zavarovalnice.
(2) Zavarovalec do preklica dovoljuje zavarovalnici, da v svoji zbirki shranjuje, obdeluje in uporablja njegove osebne podatke, ki so potrebni za izvajanje zavarovanja in za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici, da posreduje osebne podatke (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa) tudi drugim družbam, ki so z zavarovalnico v kapitalskih povezavah
- t.j. vsem družbam, vključenim v KD Holding ter drugih z zavarovalnico povezanim odvisnim ali obvladujočim družbam. Le te lahko podatke uporabijo samo za namen neposrednega trženja, med drugim za namene obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah s področja finančnih produktov.
(4) Zavarovalec lahko kadarkoli zahteva, da se preneha z uporabo njegovih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja po prejšnjem odstavku. Zavarovalnica se obvezuje, da bo najkasneje v 15 dneh preprečila uporabo osebnih podatkov, za katero je bilo dano dovoljenje po prejšnjem odstavku tega člena.
(5) Zavarovalnica se obvezuje, da bo vse osebne podatke zavarovalca skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov.
20. člen REŠEVANJE SPOROV
(1) Zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec lahko v 15 dneh po prejemu pisne odločitve zavarovalnice vloži pisno pritožbo na zavarovalnico, ki mora pritožbo obravnavati skladno z internim pravilnikom. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(2) V primeru nestrinjanja z dokončno odločitvijo zavarovalnice se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja, pri Evropskem centru za reševanje sporov, iz določenih razlogov pa tudi pred Varuhom dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu.
(3) Za razmerja iz zavarovalne pogodbe, ki niso urejena s temi pogoji, se uporablja slovensko pravo.
(4) V primeru sodnega spora je za reševanje pristojno sodišče v Kopru.
(5) Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Xxx xxxxxxxxx 0, Xxxxxxxxx.