SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA AK-17

1. člen - UVODNE DOLOČBE

V teh pogojih pomeni:

zavarovalec: oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; zavarovanec: oseba, katere premoženjski interes je zavarovan, pri čemer je zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;

upravičeni uporabnik: oseba, kateri je zavarovanec prepustil upra- vljanje zavarovanega vozila (natančnejša opredelitev je navedena v 30. členu teh pogojev);

zavarovalni primer: dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje zahtevkov za povračilo škode;

zavarovalnina: znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;

premija: znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;

zavarovalna polica: listina o zavarovalni pogodbi.

2. člen - PREDMET ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Ti pogoji se uporabljajo za zavarovanje avtomobilskega kaska vozil in dodatne opreme.

(2) Predmet zavarovanja so vse vrste motornih, priključnih, delovnih in tirnih vozil (v nadaljevanju: vozila) in njihovi sestavni deli.

(3) Za sestavne dele vozila šteje oprema vozila, orodje, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(4) Predmet zavarovanja je lahko tudi vgrajena dodatna oprema vozila. Za tako dodatno opremo šteje oprema, ki jo proizvajalec serijsko ne vgradi v določen tip vozila ampak je v vozilo vgrajena na zahtevo vsa- kokratnega lastnika vozila. Tako vgrajena dodatna oprema mora biti navedena v zavarovalni polici. Če je v zavarovalni polici dogovorjeno zavarovanje po določilih sedmega in osmega odstavka 10. člena teh pogojev (ekonomični kasko), veljajo dodatna določila navedena v zavarovalni polici.

(5) Če so tovorna vozila, avtobusi, priključna vozila ter delovna vozila izde- lana s serijsko dodatno opremo, ki je neogibno potrebna za opravljanje določene dejavnosti v skladu z ekološkimi, varnostnimi in prevozniškimi standardi in je posebej navedena v zavarovalni polici, se ta oprema šteje kot sestavni del vozila.

(6) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila.

(7) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določila navedena v deve- tem odstavku 12. člena teh pogojev.

3. člen - ZAVAROVANJE NEVARNOSTI SPLOŠNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

Zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali od voznikove volje neodvisnih dogodkov naštetih v nadaljevanju tega odstavka:

1) prometna nesreča, pri čemer je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda;

2) padec ali udarec predmeta;

3) požar, pri čemer zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji, ki nastane zaradi pregretja ali stalitve električne instalacije, razen če se je razvil požar;

4) nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje;

5) direkten udar strele;

6) eksplozija, razen jedrska eksplozija;

7) vihar, pri čemer je vihar veter s hitrostjo 17,2 m v sekundi oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

8) toča;

9) potres;

10) zemeljski plaz, pri čemer je zemeljski plaz zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.

Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.

Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal.

Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jih pri tem uničil ali poškodoval.

11) snežni plaz, pri čemer je snežni plaz zdrs snežnih gmot s planinskih

pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz.

12) padec zračnega plovila;

13) manifestacija in demonstracija;

14) objestno dejanje tretjih oseb, kot so na primer udarci, odrgnine in lom delov predmeta zavarovanja;

Iz naslova objestnih dejanj tretjih oseb so krite škode kjer ne pride do tatvine predmeta zavarovanja, njegovih sestavnih delov ali predmetov, ki se nahajajo v njem (npr. tatvina osebnih predmetov v vozilu);

15) poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

16) namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

17) poplava, hudourniška ali visoka voda, pri čemer je poplava, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišča, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

Za poplavo se šteje tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

a) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

b) na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom oziroma reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

c) na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

d) zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je vozniku znano, da vozi nasproti stihij- skemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

e) zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila.

4. člen - ZAVAROVANJE NEVARNOSTI DELNEGA AVTOMOBILSKEGA KASKA

(1) Zavarovanje delnega avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uni- čenja, poškodovanja ali izginitve predmeta zavarovanja, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, razvrščenih v kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja.

1) Kombinacija kraja

Krite so škode na vozilu:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protiprav- nega odvzema vozila;

b) zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov in naprav in sicer le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilu ali zaklenjeni v vozilu;

c) ki so posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila.

Zavarovanje krije tudi stroške menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobilskih ključev oziroma tatvine elektron- ske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila in stroške menjave avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila.

Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za upravičenega uporabnika oziroma tisti, ki ima vozilo v posesti ali uporabi po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

2) Kombinacija kraja vozila Krite so škode na vozilu:

a) zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protiprav- nega odvzema vozila;

b) ki so posledica prometne nesreče nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila.

Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec oseba, ki se po teh pogojih šteje za upravičenega uporabnika oz. tisti, ki ima vozilo v posesti po volji zavarovanca oziroma upravičenega uporabnika.

3) Kombinacija parkirišče

Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi poškodovanja ali uničenja parkiranega osebnega vozila, ki je nastalo z neposrednim dotikom neznanega motornega vozila (škoda na parkirnem prostoru), ni pa krita škoda, ki jo povzroči tovor, ki se prevaža z neznanim motornim vozilom;

b) zaradi strešnih snežnih plazov in zaradi ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

Če je v zavarovalni polici dogovorjeno osnovno kritje, ima zavaro- vanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

Če je v zavarovalni polici dogovorjeno razširjeno kritje, ima zavaro- vanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja štirih škodnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi štirih škodnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

4) Kombinacija steklo

Krite so škode na vozilu nastale zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenega stekla (vetrobransko steklo, zadnje steklo, stranska stekla, steklena streha).

5) Kombinacija svetlobna telesa in ogledala Krite so škode na vozilu nastale:

a) zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih svetlobnih teles (vključno z ohišjem, steklom, žarnicami in krmilniki);

b) zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih vzvratnih ogledal (vključno z ohišjem).

6) Kombinacija divjad

Krita je škoda na vozilu, ki nastane med vožnjo z neposrednim naletom oziroma trkom divjadi ali domačih živali, ni pa krita nadalj- nja škoda, ki nastane kot posledica dogodkov po neposrednem naletu oziroma trku z divjadjo ali domačo živaljo.

Če je v zavarovalni polici dogovorjeno tudi kritje škode, ki jo pov- zročijo glodalci, je krita škoda, ki jo na predmetu zavarovanja povzročijo glodalci z ugrizom, glodanjem in praskanjem tudi v primeru, ko škoda nastane v času mirovanja vozila.

7) Kombinacija nadomestno vozilo

Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo zavarovančevo vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katerekoli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali nevarnosti delnega avtomobilskega kaska. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila za čas, ki je potreben za popravilo zavarovančevega vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi zapisnika o poškodbi vozila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila od vključno dne nastanka škode na vozilu do popravila oziroma od vključ- no dne prijave izginotja vozila pri zavarovalnici do morebitnega najdenja izginulega vozila ali do izplačila zavarovalnine. Stroški najema nadomestnega vozila zajemajo stroške najemnega dne in stroške kilometrine (dnevno prevoženi kilometri). Višina stro- škov najemnega dne in obseg kilometrine morata biti navedena v zavarovalni polici.

Če je v zavarovalni polici dogovorjeno osnovno kritje so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 10 dni, pri škodnem primeru iz kombinacij kraja in kraja vozila pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 30 dni.

Če je v zavarovalni polici dogovorjeno razširjeno kritje so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 40 dni, pri škodnem primeru iz kombinacij kraja in kraja vozila pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 40 dni. Pri razširjenem kritju so stroški najema

nadomestnega vozila kriti ob pogoju, da se zavarovančevo vozilo popravlja na pogodbenem servisu zavarovalnice. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za uporabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.).

V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potre- ben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca in najemne pogodbe med zavarovancem in izposojevalcem nadomestnega vozila. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Zavarovanje stroškov najema nadomestnega vozila ne more skle- niti oseba, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

8) Kombinacija narava

Krite so škode na vozilu nastale zaradi požara, direktnega udara strele, eksplozije, viharja, toče, zemeljskega plazu in snežnega plazu.

Obseg navedenih zavarovanih nevarnosti je enak obsegu navede- nih nevarnosti, določenih z določbami o zavarovanih nevarnostih splošnega avtomobilskega kaska.

9) Kombinacija kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice Zavarovanje krije stroške:

a) menjave ključavnic na vozilu kot posledica tatvine avtomobil- skih ključev oziroma tatvine elektronske naprave za odklepa- nje vrat in zagon motorja vozila;

b) menjave avtomobilskih ključev oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila;

c) pridobitve nove registrske tablice kot posledica tatvine regi- strske tablice in sicer enake registrske tablice kakršno je zavarovanec imel pred tatvino le-te;

d) pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledica tatvine osebnih dokumentov iz vozila oziroma pridobitve novih (dvojnik) oseb- nih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledica uničenja osebnih dokumentov v prometni nesreči. Pred izplačilom zavarovalnine mora zavarovanec ali upravičen uporabnik predložiti ustrezna dokazila o prijavi na Upravni enoti oziroma o objavi v Uradnem listu kjer to zahteva upravni postopek.

Za osebne dokumente štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje in prometno dovolje- nje zavarovanega vozila. Zavarovanje krije stroške pridobitve novih (dvojnik) osebnih dokumentov do višine 200 EUR.

10) Kombinacija osebna prtljaga v vozilu

Zavarovalno kritje je določeno s posebnimi pogoji za zavarovanje osebne prtljage in športne opreme navedenimi v zavarovalni polici.

11) Kombinacija športna oprema

Zavarovalno kritje je določeno s posebnimi pogoji za zavarovanje osebne prtljage in športne opreme navedenimi v zavarovalni polici.

(2) Zavarovalno kritje po posamezni kombinaciji delnega avtomobilskega kaska se lahko sklene skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgo- vornosti ali z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska razen kombinacija kraja, ki se jo lahko sklene samo skupaj z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska in kombinacija nadomestno vozilo, ki se jo lahko sklene skupaj z zavarovanjem splošnega avtomobilskega kaska ali vsaj ene izmed kombinacije delnega avtomobilskega kaska.

(3) Če se vozilo zavaruje samo na zavarovalnem kraju, v času, ko vozilo miruje, lahko zavarovalec in zavarovalnica dogovorita posebne pogoje in višino premije. Zavarovalni kraj in pogoji zavarovanja morajo biti navedeni v polici.

5. člen - ZAVAROVANJE VOZIL SPREJETIH V POPRAVILO OZIROMA V DELAVNICO

(1) Zavarujejo se tuja vozila sprejeta v delavnico pri čemer za delavnico šteje avtomehanična ali avtoremontna delavnica, kakor tudi v delavnica za pranje in podmazovanje vozil.

(2) S tem zavarovanjem so krite škode na vozilih in njihovih sestavnih delih, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(3) Zavarovalno kritje je podano za:

1) škode nastale zaradi prometne nesreče kot je to določeno v prvi točki prvega odstavka 3. člena teh pogojev in sicer za čas pre- izkusnih in predajnih voženj do 20 km oddaljenosti od delavnice, kakor tudi za čas voženj in mirovanja na območju delavnice;

2) škode nastale na vozilu, ko se na njem neposredno izvajajo popra- vila ali ga perejo oziroma podmazujejo;

3) škode nastale zaradi padca vozila s servisnega dvigala.

(4) S tem zavarovanjem niso krite:

1) škode zaradi nestrokovno opravljenega popravila, pranja ali pod- mazovanja vozila;

2) obratovalne škode na vozilu;

3) škode zaradi ostalih nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska,

razen škode zaradi prometne nesreče kot navedeno v prvi točki prejšnjega odstavka tega člena. Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija za kritje vseh nevarnosti splošnega avto- mobilskega kaska, so krite škode nastale zaradi vseh nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska.

(5) Te oblike zavarovanja ni mogoče skleniti brez odbitne franšize.

(6) Škode iz te oblike zavarovanja lahko, kot zavarovanec uveljavlja le lastnik ali najemnik delavnice.

6. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ti pogoji ne obsegajo, zlasti pa ne:

1) poškodovanje ali uničenje motorja in drugih delov vozila zaradi izgube olja ali hladilne tekočine pri vožnji po poškodovanju vozila;

2) škode zaradi izgube pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter hladilne tekočine iz kateregakoli vzroka;

3) škode, ki jo povzroči tovor, razen v primeru prometne nesreče;

4) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen, če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve;

5) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo;

6) če zavarovanec ali oseba, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila škodo povzroči namenoma oziroma, če gre za neresnično prikazovanje okoliščin ali vzroka škode z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi s strani zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila (goljufija);

7) škode, ki nastane pri prevozu z drugim vozilom po kopnem, plovilom po rekah, jezerih in morju ali zračnim plovilom ter pri prevozu poškodovanega vozila do najbližje delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila;

8) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravlje- nem popravilu;

9) škode zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, drža- vljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takšnih dogodkih, min, torpedov, bomb ali drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, ome- jevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) škode, ki nastane v neposredni ali posredni povezavi s teroristič- nim dejanjem, tudi če je na škodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, pre- mično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

11) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

12) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije, vibracij ipd.;

13) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

14) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški dodatnega najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in varovanja zavarovanih stvari razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja zavarovane stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju);

15) škode na pnevmatikah, ki nastanejo zaradi blokiranja koles;

16) škode nastale zaradi normalne rabe vozila;

17) škode na vozilu, ki jo povzročijo živali (npr.: obgriženje, raztrganje, opraskanje), razen v primeru kombinacije divjad, če je v polici dogovorjena razširitev za škode, ki jo na predmetu zavarovanja povzročijo glodalci. Zavarovanje krije škode v primeru neposre- dnega naleta oziroma trka vozila z divjadjo ali domačo živaljo, kot je navedeno v opisu zavarovalnega kritja pri kombinaciji divjad;

18) škode in pomanjkljivosti, ki so obstajale v trenutku sklenitve zava- rovanja in so bile oziroma bi morale biti zavarovalcu ali zavarovancu znane oziroma mu niso mogle biti neznane.

(2) Če ni v zavarovalni polici dogovorjeno drugače in ni obračunana doda- tna premija, zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le v primeru, ko se le-ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja do trenutka ponovnega prevzema vozila.

7. člen - IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja:

1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to dolo- čeno v zavarovalni polici;

2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema voz- niškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je v času prometne nesreče voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v primerih:

a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več alko- hola kot je to določeno v Zakonu o pravilih cestnega prometa veljavnem v času nastanka škodnega dogodka, ali če se ne glede na količino alkohola v organizmu ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. Vozniki, ki skladno z določili citiranega zako- na ne smejo imeti alkohola v organizmu, izgubijo zavarovalne pravice, če kršijo ta določila;

b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno ali analizo urina natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugo- tavljanja svoje alkoholiziranosti ali če uživa alkohol ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka nesreče;

5) če je v času prometne nesreče kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

a) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake zmede- nosti zaradi uporabe mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

b) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu;

6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehnič- nega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhib- no. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega prometnega dovoljenja ali se pri njegovi uporabi niso upoštevali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila in je takšna pomanjkljivost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom;

7) če je škoda povzročena zaradi hude malomarnosti zavarovanca ali osebe, ki ji je zavarovanec omogočil uporabo vozila;

8) če zavarovanec zavarovano stvar popravi pred prijavo zavaroval- nega primera in zavarovalnici pred popravilom ne omogoči ogleda poškodovane zavarovane stvari.

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob zavarovalnem primeru:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavaro- vanec izgubi zavarovalne pravice;

2) zavarovancu, ki se ukvarja z leasingom vozil ali dajanjem vozil v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, mamil ali psihoak- tivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

(3) Voznik je dolžan izplačano zavarovalnino iz druge točke prejšnjega odstavka povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.

(4) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če ne izpolni obveznosti iz 21. člena teh pogojev.

8. člen - OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega in delnega avtomobilskega kaska se upoštevajo kriteriji skladno s premijskim sistemom zavarovalnice in sicer podatki o vozilu ter podatki o zavarovalcu, zavarovancu in uporabniku vozila.

(2) Za določitev zavarovalne premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega in delnega avtomobilskega kaska, razen za kombinacijo nadomestno vozilo, kombinacijo kraja avtomobilskih ključev in regi- strske tablice, kombinacijo osebna prtljaga v vozilu in kombinacijo športna oprema se upošteva nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja, za naslednje zavarovalno obdobje pa nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja za naslednje zavarovalno obdobje.

(3) Nabavna vrednost novega vozila je prodajna cena vozila pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil pri čemer prodajna cena novega vozila ne vsebuje morebitnih popustov, ki jih prodajalec vključi v ceno. Če je nabavna vrednost novega vozila povzeta iz slovenske izdaje kataloga Eurotax, mora biti v zavarovalni polici navedena tudi identifikacijska kataloška koda vozila.

(4) Nabavna vrednost nove dodatne opreme vozila je prodajna cena dodatne opreme vozila pri podjetju, ki se ukvarja s prodajo vozil oziroma dodatne opreme vozila pri čemer prodajna cena nove dodatne opreme vozila ne vsebuje morebitnih popustov, ki jih prodajalec vključi v ceno.

(5) Nabavna vrednost novega vozila tuje proizvodnje je izvozna cena pro- izvajalca, preračunana po veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve zavarovanja za tuja plačilna sredstva, povečana za stroške carine, davke, prevozne stroške in ostale običajne stroške povezane z uvozom vozila v Slovenijo, če ni v zavarovalni polici dogo- vorjeno drugače.

(6) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila.

(7) Za vozila muzejske vrednosti, trofejna vozila, vozila, sestavljena iz delov dveh ali več vozil in podobno, se določa zavarovalna premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne more biti višja od njihove tržne vrednosti.

(8) Za vozila posebej prirejena za dirke, rally in hitrostne preizkušnje, se določa zavarovalna premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote, ki pa ne sme biti nižja od nabavne vrednosti na dan sklenitve za novo serijsko vozilo, ki je podlaga za prirejeno vozilo.

(9) Za delni avtomobilski kasko kombinacija nadomestno vozilo, kombina- cija kraja avtomobilskih ključev in registrske tablice ter za zavarovanje vozil v popravilu v delavnicah ter za vozila s preskusnimi tablicami pri posamičnih zavarovanjih splošnega avtomobilskega kaska, je zava- rovalna premija določena na osnovi tehničnih lastnosti vozila, števila zaposlenih delavcev in povprečne nabavne vrednosti novih vozil v skupini, skladno z veljavnim premijskim sistemom zavarovalnice.

(10) Če je osnova za izračun premije nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja brez davka na dodano vrednost, mora biti to v zavarovalni polici navedeno.

(11) Na višino zavarovalne premije vpliva tudi povečana oziroma zmanjšana nevarnost pri uporabi vozila pri čemer veljajo naslednja določila:

1) če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za povečano nevarnost se skladno s premijskim sistemom šteje posest in uporaba vozila:

a) za taksi službo;

b) za najem (rent-a-car);

c) za prevoz nevarnih snovi;

d) v lasti pravne osebe ali samostojnega podjetnika.

2) če je s premijskim sistemom za zmanjšano nevarnost določeno znižanje premije in se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da okoliščine uporabe vozila ne ustrezajo določilom o zmanjšani nevarnosti, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v raz- merju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za zmanjšano nevarnost se skladno s premijskim sistemom šteje posest in uporaba vozila prirejenega za vožnjo s strani invalida oziroma za prevoz invalida, če so pri tem izpolnjeni pogoji za opro- stitev plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.

(12) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določila navedena v deve- tem odstavku 12. člena teh pogojev.

9. člen - SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI (FRANŠIZA)

(1) Če je v zavarovalni polici dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi (franšiza), zavarovalnica ne povrne škode, ki je manjša od dogovorjene franšize. Če pa je škoda višja, se od nje odbije dogovorjena franšiza.

(2) Franšiza je v zavarovalni polici lahko določena v odstotku od nabavne vrednosti novega predmeta zavarovanja na dan škodnega dogodka, ali je določena v absolutnem znesku.

(3) Upoštevanje franšize pri izplačilu zavarovalnine je odvisno od dogo- vora o franšizi ob sklenitvi zavarovanja splošnega oziroma delnega avtomobilskega kaska.

(4) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska velja, da se dogovorjena franšiza upošteva pri vseh zavarovalnih primerih zaradi:

1) prometne nesreče kot je to določeno v prvi točki prvega odstavka

3. člena teh pogojev;

2) padca ali udarca predmeta.

(5) Pri kombinacijah delnega avtomobilskega kaska se odbitna franšiza vedno upošteva, če je odbitna franšiza v zavarovalni polici dogovorjena. Višina odbitne franšize je določena v zavarovalni polici pri posamezni kombinaciji (pri posameznem zavarovanju).

10. člen - UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE IN NAČIN ODPRAVE ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali izginitve stvari (popolna škoda): po vrednosti zavaro- vane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom.

Za ugotavljanje višine škode je odločilna tržna vrednost zavaro- vane stvari oziroma nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za izgubljeno vrednost.

Izgubljena vrednost se ugotavlja na podlagi starosti predmeta zavarovanja, izrabljenosti, prevoženih kilometrov, splošnega stanja predmeta zavarovanja, načina uporabe, sprememb modela vozila, števila prejšnjih lastnikov kakor tudi cen, ki jih na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje.

V primeru uničenja stvari (popolna škoda) z delnim avtomobilskim kaskom zavarovanega vozila, zavarovalnica iz naslova zavarovanja delnega avtomobilskega kaska izplača sorazmerni del popolne škode na vozilu v razmerju med višino škode, ki je nastala na predmetih, ki so zavarovani s posamezno kombinacijo zavaro- vanja delnega avtomobilskega kaska in celotno višino škode, ki je nastala na vozilu. Navedeno velja za primer uveljavljanja škode iz naslednjih kombinacij zavarovanja delnega avtomobilskega kaska: parkirišče, steklo, svetlobna telesa in ogledala, divjad ali narava, pri čemer se upoštevajo tudi ostala, v zavarovalnih pogojih navedena določila glede kritij po posamezni kombinaciji.

2) pri poškodovanju zavarovane stvari (delna škoda): po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza. Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbija ustrezni znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi obrabe, razen če se namesto uničenih oziroma poškodovanih delov kupijo novi deli, pri čemer se pri obračunu škode odbije znesek v višini obrabe. Novi nadomestni deli pri katerih se odbije znesek v višini obrabe so: pnevmatike, gosenice na kolesih, akumulatorji, izpušni sistemi, katalizatorji, zavorne obloge, zavorni diski, zavorni bobni, ležaji, amortizerji, ponjave, hidravlična delovna olja, platnene strehe in podobno.

Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavlja- nju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanj- kanja nadomestnih delov zavarovane stvari ni mogoče popraviti. Na zahtevo zavarovalnice oziroma na podlagi dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, se lahko pri odpravi škode v vozilo vgradijo originalom enakovredni homologirani nadomestni deli.

(2) Če vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, znaša manj od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako, kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari. Na isti način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in po stanju stvari na dan ugotavljanja škode. Stranki se lahko dogovorita, da se vrednost ostankov določi z njihovo prodajo. Kupnina pripada zavarovancu, zavarovalnica pa obra- čuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo zavarovane stvari in kupnino.

(4) Če se pri zavarovalnem primeru tatvine oziroma drugih oblik proti- pravnega odvzema zavarovano stvar najde pred iztekom 30 dni, računajoč od dneva prijave pristojnemu organu za notranje zadeve, je zavarovanec to stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poško- dovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena. Če zavarovana stvar ni najdena v roku 30 dni, se škoda obračuna kot da je zavarovana stvar uničena brez rešenih delov. Če se zavarovano stvar najde pozneje, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži. Nadaljnji postopek likvidacije škode oziroma vračila zavarovalnine je naveden v petem odstavku 12. člena.

(5) Pri ugotavljanju škode na vozilu je potrebno upoštevati tudi škodo zaradi:

1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastalo pri njegovem reševanju;

2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju;

4) izginitve stvari, ki so sestavni del vozila.

(6) Zavarovanec lahko v skladu s posebnimi pogoji za zavarovanje vozila na novo vrednost sklene dodatno zavarovanje kjer se določila prve točke prvega odstavka tega člena uporabljajo skupaj s posebnimi pogoji za zavarovanje vozila na novo vrednost. Dogovor o zavarovanju vozila na novo vrednost mora biti naveden v zavarovalni polici.

(7) Če je v zavarovalni pogodbi pri posameznem zavarovanju avtomobil- skega kaska (splošno oziroma delno kasko zavarovanje) dogovorjeno, da se škoda na zavarovani stvari odpravi po navodilih zavarovalnice (navedba v zavarovalni pogodbi: ekonomični kasko) velja naslednje:

1) škoda se odpravi z vgradnjo originalom enakovrednih homolo- giranih nadomestnih delov ali z vgradnjo originalih nadomestnih delov, ker originalom enakovredni homologirani nadomestni deli ne obstajajo, in hkrati

2) škoda se odpravi pri izvajalcu popravila (servis), ki ga izbere zava- rovanec iz seznama pogodbenih izvajalcev zavarovalnice;

3) če se škoda ne odpravi po navodilih iz prve in druge točke tega odstavka, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v raz- merju med zavarovalno premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana;

4) če se škoda odpravi po določilih tega odstavka, veljajo tudi določila od prvega do petega odstavka tega člena.

11. člen - STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM

(1) Zavarovanje osebnega vozila krije naslednje stroške:

1) stroške reševanja, nakladanja, vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa, če vozilo ni v voznem stanju zaradi poško- dovanja vozila kot posledica uresničitve ene izmed nevarnosti

4 od 8

splošnega avtomobilskega kaska:

2) stroške vleke ali prevoza ostankov uničenega vozila, če je to storjeno po nalogu zavarovalnice;

3) stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo zavarovančevo osebno vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katerekoli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali če je zavarovančevo osebno vozilo izginilo zaradi nevarnosti delnega avtomobilskega kaska po kombinaciji kraja ali po kombinaciji kraja vozila. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila prve tri dni od dne pričetka popravila vozila na servisu do popravila oziroma od dne ko zavarovanec na podlagi izginotja vozila zaprosi za nadomestno vozilo do najdenja izginulega vozila pri čemer so stroški omejeni do višine 30 EUR na dan najema nadomestnega vozila ter stroške kilometrine do največ 100 prevoženih kilometrov na dan. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za uporabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.). V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas potre- ben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Pri določitvi časa najema nadomestnega vozila se upoštevajo ustrezni tehnični normativi za izvedbo popravila.

Zavarovanje krije stroške najema vozila za čas, ki je potreben za popravilo zavarovančevega vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi zapisnika o poškodbi vozila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur, šteje za naslednji delovni dan. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposoje- valca in najemne pogodbe med zavarovancem in izposojevalcem nadomestnega vozila. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Kritje stroškov najema nadomestnega vozila po tej točki ne pripada osebi, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

(2) Zavarovanje drugih vrst vozil, razen osebnih vozil, krije v tem odstavku navedene stroške, če je v zavarovalni polici to izrecno dogovorjeno.

1) Zavarovanje krije naslednje stroške:

a) stroške reševanja vozila (npr.: reševanje vozila z mesta nesreče do mesta od koder je mogoče nakladanje vozila oziroma nadaljevanje vožnje zavarovanega vozila);

b) stroške nakladanja vozila na vozilo za vleko oziroma prevoz poškodovanega vozila;

c) stroške vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa. Stroški nakladanja vozila in stroški vleke so kriti, če vozilo ni v voz- nem stanju zaradi poškodovanja vozila kot posledica uresničitve ene izmed nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska.

2) Najvišja višina stroškov po tej točki mora biti navedena v zavaro- valni polici.

(3) Zavarovanje stroškov v zvezi z zavarovalnim primerom katerekoli vrste vozil ne krije naslednjih stroškov:

1) stroške za odstranitev in zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi);

2) stroške posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru;

3) stroške odstranjevanja, razkladanja in prekladanja tovora;

4) stroške čiščenja cestišča.

12. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Zavarovalnica plača pri zavarovanju vozila ugotovljeno škodo v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovane stvari.

(2) Ugotovljeno škodo na vozilu posebej prirejenem za dirke, rally in hitro- stne preizkušnje, plača zavarovalnica v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.

(3) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom navedene v 11. členu teh pogojev vendar tako, da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica plača stroške tudi preko vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.

(4) Če je v zavarovalni polici dogovorjena franšiza, se dajatev zavarovalnice zniža za dogovorjeni znesek franšize.

(5) Pri zavarovalnem primeru tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po pridobitvi vse potrebne dokumentacije (npr. policijski zapisnik, zapisnik pristojnega tožilstva, kazenska ovadba), ki izkazuje nastanek zavarovalnega primera tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari.

Če se zavarovano stvar najde po 30 dneh, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če je bila zavarovana stvar uničena ali poškodovana, se zavarovančeva obve- znost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugoto- vljena škoda na zavarovani stvari. Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo. Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar, s posredovanjem

zavarovalnice skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah tretjega odstavka 10. člena, če pa mu je bila izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(6) Če je v zavarovalni polici navedeno, da se pri izplačilu zavarovalnine vrednost davka na dodano vrednost ne upošteva in se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je potrebno pri izplačilu zavaroval- nine upoštevati tudi davek na dodano vrednost, je zavarovalec pred izplačilom zavarovalnine dolžan doplačati zavarovalno premijo v višini razlike med premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije brez davka na dodano vrednost in premijo izračunano na podlagi osnove za izračun premije z davkom na dodano vrednost.

(7) V kolikor je takšna odločitev zavarovalnice, se lahko v primeru delne škode zavarovalnina obračuna tudi pavšalno (po ocenitvi). V takem primeru se upoštevajo interni ceniki in normativi zavarovalnice. Pavšalno (po ocenitvi) izplačilo zavarovalnine ni mogoče za zavarovalne primere poškodb stekel, ogledal, svetlobnih teles in varnostnih elementov (zračne blazine, varnostni pasovi, pripadajoča oprema za delovanje varnostnih elementov tj. napeljava, elektronska in električna oprema).

(8) Ne glede na način obračuna zavarovalnine ima zavarovalnica v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in do vračila zamenja- nih delov vozila in sicer delov, ki so v zapisniku cenilca predvideni za zamenjavo.

(9) Če se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je bila v začetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od osnove za obračun zavarovalne premije, se zavarovalnina, ki jo dolguje zava- rovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je bilo drugače dogovorje- no. Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

13. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA

(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva na enega izmed naslednjih načinov:

1) za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod;

2) za skupino 11 ali več vozil v odvisnosti od razmerja med izpla- čanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo, če je to posebej dogovorjeno.

(2) Prijavljena škoda je zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.

(3) Prvi način pri določanju zavarovalne premije tj. na podlagi števila prija- vljenih škod, se uporablja pri zavarovanju avtomobilskega kaska vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč tudi pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prija- vljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju.

(4) Če se zavarovalec, ki zavaruje hkrati najmanj 11 vozil katerekoli vrste na katerikoli način za katerikoli obseg, odločil za drugi način prilaga- xxxxx xxxxxxxxxxx premije škodnemu dogajanju, se določi zavarovalna premija za vsa ta vozila upoštevajoč tudi razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh kole- darskih letih.

(5) Razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno pre- mijo po prejšnjem odstavku se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija izplačanih zavarovalnin in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom, za katerega se ugotavlja bonus oziroma malus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi rasti cen na drobno v obdobju od 1.10. vsakega prejšnjega leta do 1.10. zadnjega opazovanega leta.

14. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD

(1) Če se ob sklenitvi zavarovanja dogovori, da se pri določanju zavarovalne premije za splošni avtomobilski kasko upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se premija določi na podlagi zavarovalne premije zmanjšane oziroma povečane na podlagi škodnega rezultata.

(2) Za vsako novo zavarovanje se zavarovalna premija določi po 14. premijskem razredu, kar predstavlja 100% zavarovalno premijo.

(3) Vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem obdobju (bonus). Najvišja stopnja bonusa je 50% zavarovalne premije.

(4) Vsaka prijavljena ali izplačana škoda v preteklem zavarovalnem obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem obdobju (malus). Najvišja stopnja malusa je 200% zava- rovalne premije, upoštevajo pa se največ štiri prijavljene ali izplačane škode v istem zavarovalnem obdobju. Na razvrstitev v malus vplivajo vse prijavljene ali izplačane škode zaradi nevarnosti splošnega avto- mobilskega kaska, razen škode zaradi nevarnosti kot je to določeno v prvi točki prvega odstavka 16. člena teh pogojev.

(5) Premijski razredi in odstotki zavarovalne premije so:

Premijski razred	Odstotek izhodiščne zavarovalne premije
1	50
2	50
3	50
4	50
5	55
6	60
7	65
8	70
9	75
10	80
11	85
12	90
13	95
14	100
15	110
16	120
17	135
18	150
19	170
20	200

15. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU RAZMERJA MED IZPLAČANIMI ZAVAROVALNINAMI IN PLAČANIMI ZAVAROVALNIMI PREMIJAMI

Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zava- rovalne premije upošteva razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo, se zavarovalna premija določi na naslednji način:

1) zavarovancu, pri katerem je razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih zna- šalo manj kot 63%, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zniža (bonus) v višini polovice razlike med 63% in v odstotku izraženega doseženega razmerja;

2) zavarovanec, ki v preteklih treh zavarovalnih letih ni imel izplačane zavarovalnine, ima pravico do 50% bonusa;

3) zavarovancu, pri katerem je razmerje med izplačanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo več kot 90,5%, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdo- bje zviša (malus) v odstotku, ki je enak polovici razlike med doseženim razmerjem in 90,5% s tem, da zvišanje ne more znašati več kot 85%.

16. člen - OSTALE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU

(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo še naslednje določbe:

1) za prijavljeno škodo ne šteje tista škoda, ki je nastala zaradi:

a) nevarnosti nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja;

b) nevarnosti direktnega udara strele;

c) nevarnosti toče;

d) nevarnosti potresa;

e) nevarnosti zemeljskega plazu;

f) nevarnosti snežnega plazu;

g) nevarnosti padca zračnega plovila;

h) poškodovanja vozila ob nudenju pomoči osebam, ki so bile poškodovane ob prometni nesreči ali na kakšen drug način. Za takšno obravnavanje škode je obvezen policijski zapisnik ali pisna izjava vsaj dveh prič.

2) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enega leta, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem obdobju ne upošteva kot podlaga za znižanje premije in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;

3) če je bilo zavarovanje prekinjeno pred potekom zavarovalnega obdobja in od prekinitve ni preteklo več kot tri leta, ima zavaro- vanec po prekinitvi zavarovanja za isto vozilo ali vozilo iste vrste, pravico do istega bonusa ob pogoju, da v obdobju od začetka veljavnosti zavarovalne police do sklenitve nove zavarovalne police ni bila prijavljena škoda oziroma ni bila prijavljena škoda niti v treh letih po prekinitvi zavarovalne police;

4) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, če je tako dogovorjeno. Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iz iste premijske skupine. Bonus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let od prenehanja veljavnosti

zavarovalne police odsvojenega vozila;

5) zavarovanec ima pravico do bonusa oziroma se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pismenega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod;

6) zavarovanec lahko v skladu s posebnimi pogoji za zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi pri zavarovanju avtomobilskega kaska odkupi posledice prve škode.

(2) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju razmerja med izpla- čanimi zavarovalninami in plačanimi zavarovalnimi premijami veljajo še naslednje določbe:

1) bonus oziroma malus se po teh pogojih obračuna tudi za vozila, katera zavarovanec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;

2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve zavarovalne police se zavarovancu obračuna bonus oziroma malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanja. Če je od prekinitve zavarovanja preteklo več kot tri leta, se obračuna premija brez bonusa oziroma malusa;

3) kadar zavarovalnica ne razpolaga s podatki o zavarovalninah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarova- nec ni bil zavarovan za dovolj dolgo obdobje, se za ugotavljanje bonusa oziroma malusa uporabljajo razpoložljivi podatki za dve oziroma za eno koledarsko leto.

(3) Škoda ne vpliva na zavarovalno premijo ob upoštevanju števila prijavlje- nih škod ali ob upoštevanju razmerja med izplačanimi zavarovalninami in plačanimi zavarovalnimi premijami v naslednjih primerih:

1) če je prijavljena škoda v roku treh let likvidirana brez izplačila zavarovalnine;

2) če je xxxxxxxxxxx vrnil izplačano zavarovalnino v roku 30 dni po plačilu zavarovalnine s strani zavarovalnice;

3) če je celotni znesek regresnega dolga (stroški obdelave zahtev- ka, stroški regresnega postopka, glavnica, zamudne obresti), iz kakršnegakoli naslova regresiran.

(4) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico zahtevati ponovni obra- čun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije, če se po sklenitvi zavarovalne police ugotovi, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o številu prijavljenih škod oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo.

(5) Določila o bonusu in malusu ne veljajo za zavarovanje tujih vozil sprejetih delavnico.

17. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA

(1) Če ni v zavarovalni polici dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku

24. ure tistega dne, ko je premija plačana.

(2) Zavarovalno kritje se konča po preteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.

(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obve- znosti in pravice podaljšujejo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na takšno podaljšanje ne pristane in če za obdobje respiro roka v času nastanka škodnega primera ni bila sklenjena druga zavarovalna polica za vozilo. Če je zavarovalec za isto vozilo sklenil novo zavarovalno polico pred nastankom škodnega primera, se upoštevajo določila in obseg zavarovalnega kritja navedena na novi zavarovalni polici. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovanec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto s tem, da je zavarovanje skle- njeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.

(4) Zavarovalna pogodba in s tem zavarovalno kritje preneha, ne glede na to, kako je v pogodbi dogovorjeno glede trajanja zavarovalnega kritja, ob 24. uri tistega dne, ko:

1) poteče rok za plačilo premije po 19. členu teh pogojev, premija oziroma posamezni obrok pa ni bil plačan;

2) je zavarovalna pogodba odpovedana po 24. členu teh pogojev.

18. člen - ODSVOJITEV ZAVAROVANE STVARI

(1) Če se zavarovana stvar odsvoji, zavarovanje preneha:

1) ob 24. uri tistega dne, ko se spremeni uporabnik oziroma lastnik vozila oziroma ko novi uporabnik oziroma lastnik prevzame zava- rovano stvar;

2) ob prejemu zahtevka za prekinitev pogodbe in priloženega doka- zila, da je lastnik vozila odjavil vozilo iz prometa.

(2) Določbe tega člena se uporabljajo tudi tedaj, če je z eno polico zava- rovanih več stvari.

(3) Pri dedovanju ali drugem univerzalnem pravnem nasledstvu se zava- rovanje pod enakimi pogoji prenese na pravnega naslednika.

19. člen - PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA

(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police zavarovalnici, pri kateri je sklenil zavarovanje, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na lastno tveganje in svoje stroške.

(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja kot dan plačila premije tisti dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti ali banki.

(4) Če je dogovorjeno, da se premija skladno z navodili o plačevanju premije plačuje v obrokih, se zaračunava za odložene obroke dopla- čilna premija skladno z določili pravilnika o plačevanju in knjiženju zavarovalnih premij. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti.

(5) Če je bilo dogovorjeno obročno plačevanje premije, pa posamezni obrok ni plačan v roku, ki je za to predviden, lahko na podlagi zahteve zavarovalnice, zapade v plačilo celoletna premija. Dogovor o obročnem plačevanju premije je s tem odpovedan.

(6) Za vsak dan prekoračitve roka plačila premije lahko zavarovalnica zaračuna zakonske zamudne obresti in stroške pošiljanja opominov.

(7) Obračun zapadle premije po polici je potrebno opraviti preden se opravi izplačilo zavarovalnine. V primeru izplačila zavarovalnine za primer popolne škode (ekonomske ali tehnične) ali tatvine vozila zapade v plačilo premija za celotno zavarovalno obdobje, ki se nato obračuna pri zavarovalnini.

(8) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino preneha v prime- ru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

(9) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz osmega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavaro- valno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz osmega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opo- zorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.

(10) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz osmega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije in v skladu z devetim odstavkom tega člena zavarovalnica zavarovalne pogodbe ni odpovedala, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.

20. člen – PRENEHANJE ZAVAROVANJA IN VRAČILO PREMIJE

(1) Če je zavarovana stvar uničena ali je izginila pred začetkom zavaroval- nega obdobja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.

(2) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja vozila, odjave vozi- la iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo prijavljenega zavaro- valnega primera. Premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja mora zavarovalnica vrniti v roku 30 dni od prejema zahtevka zavarovalca.

(3) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi neplačevanja premije pred dnem, ki je v polici naveden kot konec zavarovanja, pripada zavaroval- nici zavarovalna premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. Pri tem se upošteva tudi določila četrtega in petega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na razlog prenehanja zavarovalne pogodbe ima zavarovalec pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo prijavljenega zavaroval- nega primera iz naslova kateregakoli kasko zavarovanja (splošnega avtomobilskega kaska in/ali zavarovanja delnega avtomobilskega kaska).

(5) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno obdobje v celoti za vsa sklenjena kasko zavarovanja, če je bila iz kateregakoli zavarovanja za avtomobilski kasko zaradi zavarovane nevarnosti zavarovalnina izplačana ali je zavarovalnina rezervirana oziroma je škoda v postopku likvidacije.

(6) Prenehanje zavarovanja v drugih primerih, razen navedenih v tem členu, ni mogoče.

(7) Vračilo premije na zahtevo zavarovalca se lahko opravi na podlagi dokazil o izpolnitvi pogojev za vračilo premije.

(8) Vračilo premije v vseh primerih je zmanjšano za običajne administrativne stroške, ki nastanejo pri postopku vračila premije. Za administrativne stroške štejejo stroški, ki so določeni z javno objavljenim cenikom zavarovalnice.

21. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;

2) najpozneje v treh dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico. Če obvestilo ni bilo pisno, ga mora najpozneje v nadaljnjih treh dneh potrditi s pisno prijavo, v kateri navede tudi poškodovane, uničene ali izginule stvari in njihovo približno vrednost. Ustrezna pisna prijava zavarovalnega primera je eden od pogojev za izplačilo zavarovalnine.

3) takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zava- rovalnem primeru;

4) stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari pustiti nespremenje- no, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oziroma da bi bila škoda manjša;

5) ob pisni prijavi po zavarovalnem primeru predložiti tudi zavarovalno polico, katero je prejel na podlagi sklenjenega zavarovanja.

(2) Zavarovanec mora posredovati zavarovalnici vse resnične in izčrpne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec o škodnem primeru takoj obvestil pristojni organ za notranje zadeve. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(3) Zavarovanec je dolžan v primeru tatvine, vlomske in roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila, ob prijavi škode predložiti zava- rovalnici vse ključe vozila oziroma elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila.

(4) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zava- rovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zavarovalnica zaradi teh kršitev. Pri tem je mišljena tudi škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.

(5) Zavarovanec zavarovalnino uveljavlja sam, ob pomoči predstavnikov zavarovalnice. Zavarovalnica ne krije stroškov morebitnega zastopanja zavarovanca pri uveljavljanju zavarovalnine.

(6) Zavarovanec je v obdobju 10 dni po prijavi zavarovalnega primera zavarovalnici dolžan omogočiti odčitavanje elektronskih identifikacij- skih podatkov vozila in vseh elektronskih podatkov, zabeleženih ob nastanku zavarovalnega primera. Odčitavanje se opravi s forenzičnim orodjem, opravi pa ga usposobljeni delavec zavarovalnice ali uspo- sobljeni pogodbeni sodelavec zavarovalnice. Zavarovanec je dolžan poskrbeti, da se elektronski podatki pred odčitavanjem ne spreminjajo ali brišejo. Če zavarovanec ne dovoli oziroma prepreči odčitavanje elektronskih podatkov vozila, se šteje, da ni dokazal nastanka zava- rovalnega primera oziroma višine škode.

22. člen - UGOTAVLJANJE IN OCENITEV ŠKODE

(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najka- sneje v treh dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

(2) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja komisija strokovnjakov (izvedencev).

(3) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedenca se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zava- rovalnico ali zavarovancem oziroma zavarovalcem. Pred začetkom izvedeniškega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(4) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

23. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje.

(2) Za stvari, ki so uničene ali izginule oziroma je bila izplačana zavaroval- nina za popolno škodo (ekonomska ali tehnična škoda), zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha. Prenehanje zavarovalnega kritja velja za vsa kasko zavarovanja vključena v zavarovalni polici. Če sta zavarovanje splošnega avtomobilskega kaska in zavarovanje delnega avtomobilskega kaska urejena v ločenih zavarovalnih policah velja, da prenehanje zavarovalnega kritja za kasko zavarovanje velja na obeh policah.

(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zavarovalne pri- mere, pri katerih so bile poškodovane, uničene ali so izginile ostale zavarovane stvari.

24. člen - ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalca; Zavarovalec lahko zavarovalno pogodbo odpove v roku enega meseca od dneva odklonitve izplačila zahtevka za izplačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice.

(2) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalnice; Zavarovalnica lahko zavarovalno pogodbo odpove z enomesečnim odpovednim rokom v roku enega meseca od:

1) dneva odklonitve zahtevka za izplačilo zavarovalnine;

2) dneva, ko izplača zavarovalnino.

(3) Do prenehanja zavarovalne pogodbe pripada zavarovalnici ustrezni del premije. Zavarovalec ima pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera.

25. člen - PISNA OBLIKA IN STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNO POLICO

(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki.

(3) Če se zavarovalcu oziroma zavarovancu na njegovo zahtevo izda dvojnik zavarovalne police ali potrdilo o bonusu in škodnem dogaja- nju, je zavarovalec dolžan plačati administrativne stroške, določene s cenikom zavarovalnice, ki nastanejo pri obdelavi zahtevka za izdajo takega dokumenta.

26. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren in zanesljiv način (dnevno časopisje, radio, televizija, medmrežje).

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega obdobja.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega obdobja spremeni v skladu z novimi zava- rovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavaro- valnim obdobjem spremeni premija zaradi spremembe tiste vrednosti vozil, ki služi kot vrednostna osnova za določitev premije. V tem primeru je zavarovalec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.

27. člen - SPREMEMBA NASLOVA IN DRUGIH PODATKOV

(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spre- membi svojega imena in priimka ali naslova oziroma naziva podjetja ali sedeža podjetja v 15 dneh od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovalec ali zavarovanec spremenil naslov oziroma sedež podjetja ali svoje ime in priimek oziroma naziv podjetja, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža podjetja ali ga naslovi na zadnje znano ime in priimek oziroma naziv podjetja.

28. člen - VROČANJE POŠILJK S STRANI ZAVAROVALNICE

(1) V primeru, da poskus vročitve pošiljke s priporočeno poštno pošiljko na naslov, ki ga je zavarovalec navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe oziroma na naslov, ki ga je zavarovalec zavarovalnici sporočil tekom trajanja zavarovalne pogodbe ali na naslov stalnega prebivališča zava- rovalca kot je naveden v Centralnem registru prebivalstva oziroma na poslovni naslov firme kot je naveden v Poslovnem registru Republike Slovenije, ni bil uspešen (npr. ker zavarovalec ni prevzel poštne pošiljke oziroma je odklonil njen sprejem), šteje, da je bila pošiljka vročena s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi lahko zavarovalec priporo- čeno poštno pošiljko prevzel na pošti. Zavarovalec mora zavarovalnico takoj, ko izve za fikcijo vročitve pošiljke obvestiti, da pošiljke ni mogel prevzeti iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani. V tem primeru se šteje,

da mu je bila pošiljka vročena, ko zavarovalnica prejme njegov pisni ugovor, v katerem zavarovalec pojasni vse okoliščine primera in priloži dokaze, ki opravičujejo dejstvo, da priporočene pošiljke ni prevzel v danem 15-dnevnem roku in da tega ni mogel storiti nihče drug po njegovem pisnem pooblastilu.

(2) V prejšnjem odstavku navedena pravna fikcija uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

29. člen - PODROČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA

Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari na območju sledečih držav Evrope:

Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper (samo področja, ki so pod nadzorom vlade Republike Cipra), Češka republika, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Polska, Portugalska, Romunija, Rusija (samo evropski del oziroma področje do 60. poldnevnika), Slovaška republika, Slovenija, Srbija (samo tista področja Srbije, ki so pod nadzorom vlade Republike Srbije), Španija, Švedska, Švica, Turčija (samo evropski del do Bosporske ožine), Ukrajina, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

30. člen - UPRAVIČENI UPORABNIK

(1) Poleg zavarovanca, je upravičeni uporabnik (voznik) tudi oseba, kateri je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila.

(2) Ko z zavarovanim vozilom upravlja upravičeni uporabnik, pri obravna- vanju škodnega primera veljajo tudi določila navedena na zavarovalni polici.

(3) Vednost in ravnanje upravičenega uporabnika se šteje za vednost in ravnanje zavarovanca.

(4) Upravičeni uporabnik je tudi najemnik in zakupnik, kateremu je zava- rovanec, ki opravljajo dejavnost izposoje ali dajanja v zakup, prepustil upravljanje zavarovanega vozila od njega pooblaščenem vozniku. Vednost in ravnanje upravičenega uporabnika se šteje za vednost in ravnanje zavarovanca. Če je v tem odstavku definiran upraviče- ni uporabnik kršil določila zavarovalne pogodbe, katerih kršitev ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic, jih izgubi samo upravičeni uporabnik.

31. člen - UPORABA ZAKONA

Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo določila slovenskega prava.

32. člen – POSTOPEK V PRIMERU SPORA

(1) V skladu z internim pravilnikom zavarovalnice lahko zavarovanec ozi- roma zavarovalec na njen naslov v primeru nesporazuma ali spora v zvezi z zavarovalno pogodbo in postopki zavarovalnice vloži pritožbo.

(2) Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem zavaro- valnem združenju G.I.Z., Železna cesta 14, Ljubljana, kjer deluje varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu ter mediacijski center.

(3) Za morebitne sodne spore med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, je lahko po predhodnem pisnem dogovoru pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

POVZETEK DOLOČIL o zavarovanih nevarnostih splošnega avtomobilskega kaska pri katerih se pri obračunu zavarovalnine upošteva odbitna franšiza in pri katerih prijavljen zavarovalni primer vpliva na razvrstitev v malus v naslednjem zavarovalnem obdobju:

Št.	Nevarnost splošnega avtomobilskega kaska (kratek opis kot izhaja iz 3. člena teh pogojev)	Upoštevanje odbitne franšize	Vpliv	na razvrstitev malus	v
1	Prometna nesreča	•	•
2	Padec ali udarec predmeta	•	•
3	Požar	•
4	Nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje
5	Direkten udar strele
6	Eksplozija	•
7	Vihar	•
8	Toča
9	Potres
10	Zemeljski plaz
11	Snežni plaz
12	Padec zračnega plovila
13	Manifestacija in demonstracija	•
14	Objestno dejanje tretjih oseb	•
15	Poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam
16	Namerno poškodovanje zavarovanih stvari za preprečitev večje škode	•
17	Poplava, hudourniška ali visoka voda	•

Pogoji z oznako AK-17 so bili sprejeti s strani uprave družbe na seji dne 24. 4. 2017 in se uporabljajo od 8. 5. 2017 dalje. Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana

GENERALI zavarovalnica d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vložno št. 1/09815/00 in ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-2298/03-22DP. Za nadzor nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Višina osnovnega kapitala je 39.520.347,18 EUR. Nevplačanih vložkov ni. TRR je odprt pri SKB d.d. št. XX00 0000 0000 0000 000, ID št. za DDV SI88725324, matična št. 5186684000. Družba pripada zavarovalniški skupini Generali Group, vpisani v italijanski register zavarovalniških skupin pod vložno št. 26, ki ga vodi IVASS.

Document Metadata

Table of Contents

SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA AK-17

Document Metadata