Ljubljana, avgust 2014

Spodaj podpisani predsednik naslednjih parlamentarnih političnih strank

STRANKA XXXX XXXXXXX – SMC

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SOCIALNI DEMOKRATI

ZAVEZNIŠTVO XXXXXX XXXXXXXX

sklepajo

OSNUTEK KOALICIJSKEGA SPORAZUMA O SODELOVANJU V VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MANDATNO OBDOBJE 2014-2018 (Verzija št. 1)

Ljubljana, avgust 2014

KAZALO KOALICIJSKEGA SPORAZUMA

1. TEMELJNA IZHODIŠČA IN VREDNOTNA NAČELA DELOVANJA VLADE

2. PROGRAMSKE VIZIJE IN IZHODIŠČA

3. FISKALNI OVIR ZA MANDATNO OBDOBJE 2014-2018

4. PROGRAMSKI DEL KOALICIJSKEGA SPORAZUMA

5. VLADNA PROJEKTNA PISARNA

6. UVODNE DOLOČBE KOALICIJSKEGA SPORAZUMA

7. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE VLADE

8. PROTOKOL O SODELOVANJU V KOALICIJI

9. KONČNE DOLOČBE

1. TEMELJNA IZHODIŠČA IN VREDNOTNA NAČELA DELOVANJA VLADE

Osnovno izhodišče in hkrati načelo delovanja te vlade je odgovorno, konstruktivno, povezovalno in transparentno reševanje družbenih problemov in iskanje najboljših rešitev za človeka kot posameznika, za posamezne družbene skupine, nevladne organizacije, gospodarski sektor in državo kot celoto. Koalicija bo med svoje prioritete postavila večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti Slovenije kot članice EU v vse bolj konkurenčnem globalnem gospodarskem okolju.

V zadnjih letih je Slovenija v veliki, daleč preveliki meri postala družba, v kateri razpadajo pozitivni temelji družbenenega povezovanja in je zato brez perspektive, družba nezaupanja in manipulacij. Družba, v kateri človek ni več cilj in vrednota, pač pa pogosto le še sredstvo tistih, ki jih vodi predvsem pohlep po oblasti in denarju. Zaradi številnih krivic se je v družbi upravičeno rojevalo vedno več razočaranja in apatije, zmanjševala pa se je tudi solidarnost.

V zadnjih letih je Slovenija v veliki, daleč preveliki meri postala družba, v kateri razpadajo pozitivni temelji družbenenega povezovanja in je zato brez perspektive, družba nezaupanja in manipulacij. Družba, v kateri človek ni več cilj in vrednota, pač pa pogosto le še sredstvo tistih, ki jih vodi predvsem pohlep po oblasti in denarju. Zaradi številnih krivic se je v družbi upravičeno rojevalo vedno več razočaranja in apatije, zmanjševala pa se je tudi solidarnost.

Glavno poslanstvo te vlade mora zato biti povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre političnega, družbenega, kulturnega, socialnega, finančnega, gospodarskega in drugih vrst državotvornega delovanja.

Vlada, ki si je zadala takšna temeljna izhodišča svojega delovanja, lahko deluje le pod pogoji stabilnega dolgoročnega sodelovanja, ki je utemeljeno najprej na državotvornih in šele nato strankarskih načelih, na vrednotah spoštovanja, konsenzualnega premoščanja medsebojnih razlik, spoštovanju institucionalnih in procesnih elementov demokratičnega sistema, širokemu vključevanju in odzivu na potrebe in poglede tako na demokratičnih načelih delujoče politične opozicije kot tudi vseh raznolikih zainteresiranih družbenih deležnikov.

Današnje poslanstvo slovenske politike in države mora biti v prvi vrsti razvojno usmerjeno. Gospodarska rast in s tem rast bruto domačega proizvoda, varovanje obstoječih delovnih mest in aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih mest so temelj delovanja te koalicije in so garancija za obstoj in razvoj socialne države. Socialni dialog je vrednota, ki jo podpiramo vse koalicijske partnerice.

Razvoj družbe in države mora biti trajnosten – na vseh področjih in v vseh temeljnih pogledih. Trajnostni razvoj, ki je ključni del naše dolgoročne vizije, pomeni, da država s svojim obstojem in delovanjem spoštuje, je odzivna in zadovoljuje želje in potrebe vseh današnjih ter prihajajočih generacij, kajti le spoštovanje do sočloveka, družbe, kulture in narave, pa tudi svoje domovine in njene zgodovine ter naravnih danosti pomeni, da ob lastnem razvoju omogočimo razvoj tudi vsakemu drugemu posamezniku in družbi kot celoti.

Pomemben vidik takšnega razvoja je tudi razvoj na področju človekovih pravic in enakih možnosti. Da pa se bomo končno lahko osredotočili na prihodnost in razvoj, moramo najprej zaceliti rano, ki že več desetletji bremeni slovensko družbo – dostojno moramo pokopati vse mrtve.

Slovenija ter njeni državljani in prebivalci morajo ponovno postati odraz odprte, poštene, solidarne, pravične, napredne in samozavestne družbe, ki je ni mogoče voditi v ideološko razklanem okolju, pa tudi ne v okolju, v katerem je politika prezirljiva ali ignorantska do resničnih problemov ljudi. Ta vlada in koalicija zato ne bosta odpirali tem, ki vodijo in spodbujajo ideološki boj in ustvarjajo nove delitve.

Novo politično delovanje mora biti odločno in nepopustljivo do vseh, ki bi na kakršenkoli način želeli izrabiti politiko za svoje interese in s tem poskušali ogroziti danes že dodobra načeto dobrobit ljudi in Slovenije. Prav tako je potrebno prostor političnega za prihodnjo dobrobit države očistiti agresivnega, žaljivega in sovražnega govora tako v političnem kot tudi drugih prostorih javnega.

Za realizacijo navedenega potrebujemo v Sloveniji novo politično vodstvo, ki bo znalo prebuditi pozitivne vrednote za skupno dobro. Država danes potrebuje ljudi s političnimi izkušnjami, pa tudi na znanju ter izkušnjah referenčne kompetentne novince, ki bodo s svojim delom odražali visoko odgovornost za državotvorno delovanje. Prav zato je poleg vsebinskega tudi personalna sestava te vlade konstruktiven rezultat posameznikov, ki so s svojim dosedanjim delom upravičili zaupanje ljudi in so s svojim dosedanjim ravnanjem spoštovali vrednote in načela tega koalicijskega sporazuma ter tistih političnih novincev, ki bodo svoje dosedanje visoko strokovno referenčno znanje iz svojih delovnih okolij prenašali v politično delovanje.

Ta vlada je politična združba tistih parlamentarnih političnih strank, ki se zavedamo pozitivnih vrednotnih in razvojnih potencialov naših ljudi in naše države. Ne prisvajamo si jih, a smo jim pripravljeni služiti. Ob tem sta vlada in koalicija zavezani evropski ideji in vrednotam slovenske osamosvojitve.

Koalicija in vlada bosta z zasledovanjem vrednot trdega, poštenega, transparentnega in odgovornega dela, spoštovanja človekovega dostojanstva in različnosti, strpnosti in povezovanja naredili vse, da za dobrobit tukaj živečih ljudi Republiko Slovenijo popeljeta iz politične, socialne, gospodarske in vrednotne krize ter jo ponovno vrneta na zemljevid uspešne in spoštovane države doma in v tujini.

2. PROGRAMSKE VIZIJE IN IZHODIŠČA

Država mora postati in biti dojeta kot ključna opora za spodbujanje razvoja vsebin širšega javnega interesa, tako na ravni posameznikov, raznolikih družbenih in nevladnih skupin, kot tudi poslovnih subjektov, ki delujejo v njej in za njo.

Država mora biti v odnosu do svojih državljanov in prebivalcev ter družbenih skupin odzivna in odgovorna, kar pomeni, da mora delovati po pravnih normah, da mora biti pri tem proaktivno pozorna na probleme in potrebe svojih državljanov in prebivalcev ter poslovnih subjektov, da mora biti pri svojem delu predvidljiva, transparentna, odgovorna, visoko koordinativna/sodelovalna, visoko strokovno usposobljena, hitra, učinkovita, po obsegu dela vitka navzven in znotraj lastnih institucij. Prav tako je pri tem izjemnega pomena, da se pri delu v državi in zanjo skrbi za jasno ločnico med strokovnim in politično podprtim delovanjem v njej.

S ciljem po vrnitvi Slovenijo na zemljevid naprednih demokracij prihodnosti je potrebno slediti naslednjim petim izhodiščem:

• pravna država kot pogoj za normalizacijo razmer,

• predvidljivo in enostavno poslovno okolje za razvoj uspešnega in družbeno odgovornega gospodarstva,

• okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovostnih javnih storitev,

• odprt dialog s civilno družbo za odpravo anomalij v sistemu skozi vzajemno sodelovanje aktivnih državljanov,

• zdravo, inovativno, kompetentno in socialno podprto družbo za kakovostno življenje vseh ljudi v njej.

……. v nadaljevanju sledi podroben opis zgornjih petih temeljnih izhodišč……..

Slovenija mora nadaljevati s procesom privatizacije, toda ta mora biti strateško premišljena in osmišljena. Spodbujali bomo učinkovito vključevanje slovenskega podjetniškega sektorja v globalne verige vrednosti in posebej tista podjetja, ki bodo nosilci prodora na globalne trge. S sodelovalnim in za vse zainteresirane deležnike odprtim pristopom mora država spodbujati gospodarske, okoljske in ekološke dejavnosti z multiplikacijskimi in drugimi razvojno pozitivnimi učinki. Pri svojem delovanju mora povečati lastno učinkovitost. Vlagati in v vsakodnevno delovanje mora integrirati razvojne potenciale ter znanje, budno bdeti nad socialno varnostjo ter zasledovati civilizacijska načela solidarnosti, kot tudi ustvarjalno razvijati svojo izjemno kulturo, dediščino in jezik.

Kot osrednje prioritetne politične projekte nadaljnjega razvoja je v izpostavljenih okvirih potrebno zasledovati naslednje:

• Krepitev politike medgeneracijske solidarnosti med različnimi skupinami državljanov

• Učinkovito in transparentno upravljanje z državnim premoženjem ter strateško premišljena privatizacija (razen infrastrukture)

• Zdravstvena reforma, ki je usmerjena v ukinjanje dodatnega zavarovanja

• Učinkovito črpanje EU sredstev za razvojni potencial države in državljanov

• Optimizacijo dela javnega sektorja in posebej javne uprave preko vzpostavitve nujnih čezsektorsko delujočih ukrepov, na strokovnih kriterijih podprtega kariernega napredovanja zaposlenih ter procesnega ukrepa (VEM – vse na enem mestu)

• Dvig učinkovitosti države pri pobiranju davkov in plačevanju socialnih obveznosti (davčne blagajne, davčne izterjave, plačevanje prispevkov)

• Učinkovitost in neodvisnost sodne veje oblasti

• Konsolidacijo javnih financ

• Razdolžitev in zagon gospodarstva

• Boj zoper gospodarski kriminal in korupcijo

• Dvig kvalitete celotne javne izobraževalne vertikale ob ohranjanju brezplačnosti javnega izobraževanja

• Omogočanje razvoja ekonomske demokracije in sodobnih podjetniških modelov (vključno s socialnim podjetništvom in zadružništvom).

3. FISKALNI OVIR ZA MANDATNO OBDOBJE 2014-2018

Slovenija je od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja, zato mora v okviru t.i. Evropskega semestra redno pripraviti Program stabilnosti in Nacionalni reformni program. Slednja sta podlaga za pripravo in izvajanje ukrepov ekonomske politike za doseganje gospodarskih in javnofinančnih ciljev države. V tem pogledu se bomo koalicijski partnerji zavzemali za spoštovanje fiskalnih usmeritev in prioritet, ki so določene na ravni EU in bodo usklajene na podlagi omenjenih srednjeročnih dokumentov Slovenije. Vse programske prioritete in ukrepi nadaljnjega razvoja Slovenije, zastavljeni v tej koalicijski pogodbi, morajo biti prilagojeni postavljenemu fiskalnemu okvirju. Pri tem bodo upoštevane specifične (domače in mednarodne) okoliščine in posebnosti slovenskega gospodarstva in družbe, tako da bo izboljšanje makroekonomskih (in še posebej fiskalnih) neravnotežij vzpostavilo pogoje za ponovno doseganje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest.

Koalicija bo v mandatnem obdobju imela tri glavne cilje fiskalne politike: (1) Odprava čezmernega primanjkljaja na vzdržen način (2) Postopno zniževanje ciklično prilagojenega primanjkljaja in programsko načrtovanje. (3) Dolgoročna vzdržnost javnih financ.

1. Odprava čezmernega primanjkljaja na vzdržen način. Cilji proračunske strategije, skladne z zahtevami Pakta stabilnosti in rasti, so določeni v priporočilih Sveta EU in vključujejo verodostojno izvajanje strukturnih reform in krepitev fiskalnega napora, kar bo omogočilo odpravo čezmernega primanjkljaja (zahteva člena 126 Pogodbe o delovanju EU). Skladno s priporočili Sveta EU bo čezmerni primanjkljaj odpravljen do konca leta 2015, ob pogoju, da doseženi primanjkljaj v letu 2014 ne bo pomembneje odstopal od planiranega. Slovenija je majhno in odprto gospodarstvo, zato bodo ukrepi za konsolidacijo javnih financ oblikovani tako, da bodo imeli v čim manjši meri negativne posledice na konkurenčnost in rast slovenskega gospodarstva ter da bodo obenem uveljavljeni na način, da ne bodo prizadete najbolj ranljive skupine prebivalcev.

2. Postopno zniževanje ciklično prilagojenega primanjkljaja in programsko načrtovanje.

Ukrepi fiskalne konsolidacije bodo usmerjeni v postopno zniževanje ciklično prilagojenega

primanjkljaja, ki bodo skladni z ustavnim pravilom uravnoteženega proračuna. Srednjeročni proračunski okvir bo s pomočjo fiskalnega pravila (in fiskalnega sveta) postal zavezujoč, vseobsegajoč in pregleden. Fiskalni svet kot samostojen strokovni in neodvisni državni organ bo v skladu s svojimi pristojnostmi pripravljal svoje ocene in dajal priporočila vladi in državnemu zboru v zvezi z vodenjem javnofinančne politike. Skladno s priporočili Sveta EU bo Slovenija po uspešni odpravi čezmernega primanjkljaja izvajala strukturno prilagajanje v višini 0,5 % BDP na leto (glede na dinamiko in intenzivnost izvajanja strukturnih reform) s ciljem vzdržnega zmanjševanja deleža javnega dolga v BDP. Pri tem je pomembno, da se omejevanje odhodkov doseže s strukturnimi spremembami in v manjši meri s krčenjem investicij ter interventnimi in linearnimi ukrepi. S tega vidika bodo koalicijski partnerji podprli nadgradnjo programskega pristopa k načrtovanju in pripravi državnega proračuna, ki bo omogočil bolj vsebinsko razpravo o usmerjanju omejenih javnih sredstev k prioritetnim potrebam slovenske države.

3. Dolgoročna vzdržnost javnih financ. S ciljem zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema bodo redno spremljani učinki veljavne pokojninske reforme z namenom priprave podlag za javno razpravo o nadaljnjih ukrepih. Sprejeti bodo ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe ter sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja. Konsolidacija javnih financ bo ob neugodnih mednarodnih razmerah predvidoma potekala v okolju šibkega gospodarskega okrevanja, zato bo izziv za fiskalno politiko kako ob skromni predvideni rasti prihodkov obvladovati povečevanje javnega dolga, kjer obresti vse bolj izrinjajo druge izdatke. Postopna odprava javnofinančnega primanjkljaja bo zajezila tudi naraščanje javnega dolga. Obenem bo koalicija pripravila projekt postopnega zmanjševanja dolga tako, da bo s tem čim manj ogrožena gospodarska rast in blaginja ljudi.

4. PROGRAMSKI DEL KOALICIJSKEGA SPORAZUMA

V nadaljevanju so navedene programske vsebine po abecednem vrstnem redu.

4.1. BANKE IN ZAVAROVALNICE

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za stabilen bančno-finančni sistem, ki bo podpiral razvojno financiranje in prestrukturiranje gospodarstva, kar bo posledično podpiralo krepitev konkurenčnosti gospodarstva in prizadevanja za ohranitev in odpiranje novih delovnih mest. Sanacija bančnega sistema mora potekati v bodoče predvsem skozi sanacijo gospodarstva in z aktivnim pristopom znotraj samih bank. Za hitrejše in zlasti učinkovitejše prestrukturiranje in razdolževanje podjetij bo potrebna aktivnejša vloga slabe banke (DUTB), SID banke in komercialnih bank. SID banka bo imela aktivnejšo vlogo pri izvoznem financiranju slovenskega gospodarstva in pri zavarovanju izvoznih tveganj, ter pri financiranju rasti in razvoja gospodarstva, upoštevaje predpise in smernice EU ter dobro prakso drugih razvojnih bank in agencij v EU. Država bo za te namene zagotovila ustrezen obseg garancij po garancijskih shemah, v okviru proračunskih zmožnosti. Zagotoviti je potrebno postopke za učinkovitejše in transparentnejše upravljanje s premoženjem, prenesenim na slabo banko (DUTB), oboje v korist državnega proračuna in posledično državljano. Zahtevamo družbeno odgovorno delovanje

finančnih inštitucij (vključno z DUTB in SDH), kar pomeni takšno delovanje, s katerim se bo zasledovalo strateški cilj dolgoročnega trajnostnega razvoja v korist državljanov. Zato se bo zahtevalo izboljšanje korporativnega upravljanja in vzpostavitev učinkovitejšega nadzora. DUTB bo ostala v 100% državni lasti, do izpolnitve pooblastila za izvedbo katerih je bila ustanovljena. Koalicijske partnerice bomo povrnile zaupanje v nosilce nadzornih funkcij in izvajalce javnih pooblastil v finančnem sistemu.

Ukrepi:

1. Vse na enem mestu (VEM). S točko VEM bomo podjetjem in državljanom poenostavili iskanje javnih razpisov, razpisanih programov za financiranje, zavarovanje poslov, premoženja, ter prijavljanje nanje ter jim s preglednostjo in primerjavo omogočili informirano izbiro programa, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. Informiran izbor bo subjektom omogočil, da uredijo vse potrebne administrativne korake preko enotne vstopne točke.

2. Nadzor in povezovanje nadzornih inštitucij. Potrebna bo vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora in izvajanje aktivnega nadzora nad delovanjem slabe banke (DUTB) in finančnih nadzornih inštitucij. Proučila se bo možnost učinkovitejšega povezovanja finančnih nadzornikov in vzpostavila optimalna organiziranost finančnih nadzornih inštitucij v tej luči, upoštevaje morebitne omejitve, ki bi izhajale iz smernic in predpisov EU in evropske dobre prakse. S tem se bo bodo zmanjšali stroški nadzora, ki bremenijo subjekte nadzora in povečali proračunski prihodki iz naslova preusmeritve dela rezerv teh inštitucij v proračun.

3. Preiskava bančne luknje z jasno opredelitvijo odgovornosti. Za zagotovitev povrnitve zaupanja v finančne inštitucije, nadzorne inštitucije in inštitut pravne države je potrebno izvesti preiskavo in opredeliti odgovornosti za nastalo bančno luknjo ter zahtevati odškodninsko in materialno odgovornost članov uprav in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank. Odgovornost za izvedbo preiskave bančne luknje se prenese iz DUTB, na Banko Slovenije ter v primeru suma kaznivih dejanj na pristojne organe pregona.

4. Inovativni finančni instrumenti. Spodbujali bomo uvedbo inovativnih finančnih instrumentov EU 2014-2020, zlasti dolgoročnih instrumentov financiranja, pri finančnem prestrukturiranju podjetij ter učinkovitejšo koordiniranje financiranja podjetij iz virov komercialnih bank z drugimi viri za doseganje optimalne strukture njihovega financiranja.

5. Bančna sanacija. Sanacija bančnega sistema mora potekati v bodoče predvsem skozi sanacijo gospodarstva in z aktivnim pristopom znotraj samih bank ob aktivni nadzorni vlogi BS ter njenem koordiniranju z ministrstvom pristojnim za gospodarstvo za optimizacijo učinkov. Potrebna bo aktivnejša vloga Banke Slovenije glede zahtev bankam, da aktivno obravnavajo preostala slaba posojila v bilancah bank in pripravijo strateške ter akcijske načrte v zvezi z obravnavo preostalih slabih posojil.

6. Učinkovitejše financiranje rasti in razvoja gospodarstva s strani SID banke. SID banka bo imela aktivnejšo vlogo pri financiranju rasti in razvoja gospodarstva, upoštevaje pomembnost izvoznega financiranja in zavarovanja izvoznih tveganj. Pri tem je pomembno, da se ob upoštevanju predpisov in smernic EU, v slovenski prostor prenesejo tudi dobre prakse drugih razvojnih bank. Za ta namen bomo zagotovili ustrezen obseg garancij po garancijskih shemah, v okviru proračunskih zmožnosti, in povečali varnostne razerve SID.

7. Garancijski posli in sheme. Prioritetno bomo obnovili aktivnosti poslovnih bank in SID banke pri izdajanju bančnih garancij, ki so ključne za pridobivanje novih poslov tako na domačem kot na tujih trgih in sicer z oblikovanjem garancijskih shem, v okviru proračunskih zmožnosti.

8. Nadzorovana (strateško premišljena) privatizacija državnih bank. Spodbujali bomo privatizacijo državnih bank, pri čemer se bo privatizacija izvajala premišljeno, v izogib sistemskim in koruptivnim tveganjem ter negativnim družbeno-ekonomskim vplivom. Privatizacija bank v državni lasti mora zagotoviti takšen finančni sistem, ki bo podprl izvajanje razvojne politike RS in podpiral financiranja gospodarstva.

9. Aktivnejši pristop bank k reševanju slabih terjatev. Spodbujali bomo banke, da bodo same bolj aktivno pristopile k optimalnemu reševanju slabih terjatev, si aktivneje prizadevale za njihovo reprogramiranje, prodajo ali konverzijo v lastniški delež podjetja.

4.2. ENERGETIKA

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za stabilno, učinkovito in trajnostno naravnano oskrbo z energijo. Zavzemali se bomo za zmanjšanje energetske odvisnosti in strmeli k doseganju sprejetih domačih in mednarodnih okoljskih obveznosti skozi učinkovito rabo energije in energetsko upravljanje. Skupaj se bomo zavzemali za povečano zanesljivost dobave energije, zagotovili trajnostno naravno oskrbo z energijo skozi izrabo obnovljivih virov energije ter odprli priložnosti za vlagatelje skozi enostavnejše umeščanje energetskih objektov v prostor. Zavedamo se pomembnosti alternativnih virov energije zato se bomo zavzemali za uvajanje za Slovenijo strateško zanimivih virov. Naš cilj je do leta 2020 podvojiti učinkovitost rabe energije. Poleg vodne in vetrne energije ima prednost tudi možnost uporabe biomase.

Ukrepi:

1. Energetska sanacija stavb v državni, občinski in privatni lasti (trajnostna gradnja). Energetska sanacija stavb v državni, občinski in privatni lasti bo pripomogla k zagonu gradbeništva in obenem povečala kreditno aktivnost poslovnih bank (ob koriščenju EU sredstev). Energetska sanacija starejših stavb pomeni večjo energetsko učinkovitost (varčevanje z energijo) in večjo potrošnjo na ravni gospodinjstev in države (EU sredstva), kar bo imelo spodbuden vpliv za gradbeništvo in lesno-predelovalno industrijo v RS. Sistemsko bomo spodbujali tudi razvoj energetskega pogodbeništva in zagotavljanja prihrankov.

2. Finančno vzdržen sistem podpor za OVE. Oblikovali bomo letno podporo za OVE na način, da bomo lahko pokrili obveznosti za nazaj in v nove investicije. Ob tem bomo pripravili kriterije za višino spodbude glede na udeležbo slovenske industrije pri proizvodnji tehnologije.

3. Neodvisna revizija izvedbe gradnje TEŠ 6. Zagotovili bomo neodvisno revizijo TEŠ 6 in ekonomike obratovanja na podlagi katerih bo sprejeta odločitev o nadaljnem delovanju TEŠ6.

4. Investicije v hidroelektrarne. Nadaljevanje investicije v gradnjo verige hidroelektrarn na Savi in možnost investicij v hidroelektrarne drugod v RS pri čemer bomo spodbujali participativni process odločanja, da ne bo prihajalo do zamud pri umeščanju objektov v prostor.

5. Posvetovalni referendum o izgradnji 2. blok-a NEK. Na področju energetike podpiramo projekte s trajnostno naravnano oskrbo z energijo. O konkretnih energetskih projektih bomo dokončno odločali v okviru priprave novega energetskega koncepta. Do takrat ne podpiramo gradnje NEK 2, dopuščamo pa možnost posvetovalnega referenduma.

6. Izdelava metodologije za ocenjevanje ekonomike projektov na nivoju države (ceste, telekomunikacija,…) z namenom izdelave realnih ekonomskih ocen.

4.3. GOSPODARSTVO

V koaliciji se zavzemamo za uspešno in družbeno odgovorno gospodarstvo, saj brez slednjega ni razvojnega napredka in višje blaginje ljudi. Zavzemamo se za boljše delovanje pravne države, saj brez slednjega ni ekonomsko učinkovitega in socialno pravičnega razvoja. Cilj je zagovotoviti prijazno, stabilno in predvidljivo poslovno okolje. V koaliciji želimo zmanjšati administrativne ovire na vseh področjih, da bi oblikovali prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje za vse poslovne subjekte. V skladu s tem bomo skozi VEM (vse na enem mestu) točke poenostavili birokratske postopke, da bodo lahko podjetja (domača, tuja) opravila večje število administrativnih opravil povezanih z državo na enem mestu. Zavzemali se bomo za nadzorovano oziroma strateško premišljeno privatizacijo podjetij v državni lasti in za dvig kvalitete korporativnega upravljanja v državnih podjetjih in individualno odgovornost za takšno upravljanje. Skozi strategijo pametne specializacije bomo spodbujali povezovanje gospodarstva v domače verige vrednosti, ter njihovo vključevanje v visoke pozicije v mednarodnih verigah vrednosti, kar bo omogočalo ustvarjanje višje dodane vrednosti in krepitev mednarodne konkurenčnosti.

Zelena davčna reforma v povezavi s širšim konceptom zelene proračunske reforme bo postala ena izmed dolgoročnih usmeritev in temeljnih spodbud za hitrejšo strukturno preobrazbo gospodarstva ter njegov trajnostni razvoj. Skozi postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij bomo ustvarili pogoje za postopno znižanje obremenitve dela (socialnih prispevkov) in posledično večjo stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato želimo bolj podrobno presojati učinke subvencioniranja in državnih pomoči za korekcijo državnih ukrepov. Želimo intenzivirati sistemsko razdolževanje podjetniškega sektorja, kar je predpogoj za okrevanje gospodarstva. Krepiti želimo socialno partnerstvo in spodbujati socialno podjetništvo, zadružništvo in druge oblike kooperativ. Skozi vzpostavitev nacionalne tehnoške platforme želimo spodbuditi izmenjavo dosežkov, dognanj in znanja med vlado, raziskovalci in gospodarstvom na strateški ravni.

Ukrepi:

1. Plačilna disciplina in boj proti sivi ekonomiji. Okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov s strani delodajalcev in uvedba davčnih blagajn za zajezitev sive ekonomije. V ta namen bo v mandatu Vlade pripravljen Zakon o davčnih blagajnah. Država mora postati vzoren plačnik ter izboljšati nadzor nad preostalimi neplačniki. Uvedli bomo višje kazni za tiste delodajalce, ki niso v postopku stečaja in likvidacije, pa za svoje zaposlene ne plačujejo prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje.

2. Vse na enem mestu (VEM). Gre za poenostavitev postopkov za pridobivanje sredstev, dovoljenj, znanja, informacij. Zavzemali se bomo, da bodo poslovni subjekti lahko opravljali čim večje število svojih aktivnosti in administrativnih opravil povezanih z državo na enem mestu (npr. dokumentacija in umeščanje objektov v prostor, pridobivanje informacij, financiranje podjetniških projektov, podpora start up podjetjem, podpora pri internacionalizaciji poslovanja, javna naročila, prijave na evropske razpise, presoja strateških projektov, podpora inovacijam in greenfield naložbam). Cilj sprememb je zmanjšati administrativne ovire na vseh administrativnih področjih s katerimi se soočajo podjetja, da bi država oblikovala prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje za vse poslovne subjekte.

3. Nadzorovana (strateško premišljena) privatizacija. Potrebno je nadaljevati s privatizacijskimi procesi, pri čemer je potrebno izhajati iz strategije in klasifikacije naložb. Presojati je potrebno od primera do primera, skozi jasne kriterije izbire in z vidika družbeno- ekonomskih učinkov posamezne privatizacije. Ključna infrastruktura naj ostane v lasti države, pri čemer se privatizacijska kupnina nameni za zmanjševanje zadolženosti, za prestrukturiranje podjetij z zdravimi jedri in izvoznimi trgi, financiranje strateških razvojnih projektov države in financiranje demografskega sklada v obsegu predvidenim z veljavnim zakonom.

4. Izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem. Upravljanje želimo izboljšati skozi učinkovito delovanje in upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) ter slabe banke (DUTB), z vzpostavitvijo učinkovitega in aktivnega nadzora delovanja SDH in DUTB, z jasno določeno strategijo upravljanja posameznih vrst državnega premoženja ter klasifikacijo naložb v korist državnega proračuna, gospodarstva in posledično državljanov. Obenem je potrebno sprejeti in začeti izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti z namenom zagotavljanja, da se bo državno premoženje upravljalo na podlagi sprejete strategije države o upravljanju z državnim premoženjem na odgovoren, neodvisen, profesionalen in transparenten način. V kolikor je potrebno se za navedene namene dopolni Zakon o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1).

5. Strategija pametne specializacije. Pametna specializacija je pristop, ki ga Evropska komisija vključuje v svoje programe kohezijske politike in je zato eden od pogojev za dostop do strukturnih skladov od leta 2014. Pametna specializacija pomeni oblikovanje platforme za konsenz o razvojni usmeritvi Slovenije skozi izbor prioritetnih vsebinskih področij, kjer je smiselno razviti grozde dejavnosti na podlagi trajnih prednosti države in s posebnim poudarkom na spodbujanju rasti izvoza. Projektno financiranje razvojnih projektov bo potekalo skozi jasne kriterije izbire (ZIPP = zeleno, inovativno, pametno, povezano).

6. Ukrepi za spodbujanje izvoza in mednarodne konkurenčnosti Slovenije. V prihodnje bo izvoz eden od najpomembnejših dejavnikov gospodarske rasti v Sloveniji. Opredelili bomo ukrepe za spodbujanje slovenskih verig vrednosti in vključevanje v globalne verige vrednosti, ukrepe za spodbujanje vstopnih in izstopnih tujih investicij in večanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih ter ukrepe za oblikovanje poslovnih grozdov in mrež za uspešnejši nastop na tujih trgih. Nadgradili bomo zunanjo politiko z intenzivnejšo podporo gospodarske diplomacije gospodarskim subjektom pri njihovem vstopanju na tuje trge.

7. Strukturna preobrazba gospodarstva in znižanje prispevkov. Skozi zeleno proračunsko reformo (postopna ukinitev okolju škodljivih subvencij) bomo ustvarili pogoje za postopno znižanje obremenitve dela (socialnih prispevkov), kar bo omogočilo večjo stroškovno

konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter obenem izboljšalo stanje okolja (dvojna dividenda). Ukinitev okolju škodljivih subvencij je primeren ukrep, saj subvencije izkrivljajo konkurenco in so pogostokrat podeljene selektivno. Na drugi strani splošna razbremenitev dela na strani prispevkov povečuje konkurenčnost vseh podjetij. Ukrep mora biti fiskalno nevtralen. Kjučna je dolgoročna usmeritev države in postopnost, ki daje prizadetim subjektom dovolj časa za ustrezne prilagoditve ob upoštevanju fiskalnih zmožnosti države.

8. Nadgradnja centraliziranega spremljanja učinkov subvencioniranja in državnih pomoči. Slednje bo pripomoglo h korekcij ukrepov s strani države glede na učinke. Sedanji sektor državnih pomoči na Ministrstvu za finance je potrebno kadrovsko okrepiti za izboljšanje nadzora nad državnimi pomočmi. V okviru oblikovanja programskega proračuna se bo na ravni vlade pristopilo k učinkovitosti in uspešnosti državnih pomoči tudi s preusmeritvijo nepovratnih državnih pomoči v povratne. Sredstva je potrebno preusmeriti k podjetjem, ki izkazujejo jasne razvojne perspektive s testiranim tržnim potencialom.

9. Podporno okolje za mala in srednja podjetja. Nadgradili bomo podporno okolje za mala in srednja podjetja ter obrt kot pomembnega generatorja gospodarske rasti in zaposlovanja. V okviru proračunskih zmožnosti bomo povečali potencial Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke in njunih inštrumentov, z jasno razmejitvijo njunih pristojnosti, ter se zavzemali za povečanje obsega kreditnega in lastniškega financiranja malih in srednjih podjetij iz programov in s kombiniranjem finančnih instrumentov EU.

10. Intenziviranje sistemskega razdolževanja in prestrukturiranja podjetniškega sektorja. Skrajševanje dolgotrajnih insolvenčnih in sodnih postopkov v gospodarskih sporih ter spodbujanje razdolževanja in prestrukturiranja podjetij, pri čemer bo potrebno invenzivirati aktivnost bank. Razdolževanje in finančno prestrukturiranje podjetij se bo pospeševalo s spodbujanjem odpravljanja neugodne (kratkoročne) strukture financiranja podjetij, delnega odpisa posojil in kapitalizacijo podjetij (npr. spodbude za konverzije terjatev bank v kapital podjetij), spodbujanjem (so)financiranja iz EU virov (tudi z uporabo inovativnih finančnih instrumentov po programih EU 2014-2020) ter s spodbujanjem neposrednih tujih naložb. Z razdolžitvijo bodo podjetja lahko financirala svoj razvoj in povečala konkurenčnost. Poseben poudarek bomo dali dvigu elementov strokovnosti pri vsebinski presoji ekonomske in finančne vzdržnosti programov prestrukturiranja družb s strani bank in mediatorjev (BS, GZS, MGRT, MF, FURS...). Koalicija bo zagotovila primerne pravne podlage in zahtevala večjo vpetost Slovenskega državnega holdinga SDH in DUTB v uspešno prestrukturiranje podjetij, ki jih imata obe inštituciji v svojih portfeljih.

11. Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a. V koaliciji želimo izboljšati položaj ustvarjalcev na področju kulture na način, ki bo primerljiv z dobrimi praksami v drugih državah EU ter v tej smeri izboljšati izvajanje zakonodaje na področju avtorskih in sorodnih pravic.

12. Krepitev socialnega partnerstva in spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in drugih oblik kooperativ. Zavzemali se bomo za oblikovanje zakonskega okolja za razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in kooperativ, ki bo skladen s predpisi EU (npr. Uredbo Evropske komisije št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo) in dobro prakso drugih držav članice EU. Podporo drugačnim institucionalnmim oblikam skozi možnosti

financiranja, strokovno in mentorsko podporo iz socialnega in gospodarskega področja ter ugodnosti pri poslovanju in konkuriranju na trgu.

13. Tehnološka platforma. Vzpostavitev nacionalne tehnološke platforme, ki bo zagotavljala sodelovanje vlade, raziskovalcev in gospodarstva na strateški ravni in omogočala izmenjavo in transfer znanstvenih dosežkov, dognanj ter njihovo pretvorbo v povečano dodano vrednost.

14. Ostali ukrepi. (1) Ukrepi za dosledno izvajanje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. (2) Zagotoviti sodelovanje pri sistemskem urejanju normativov za postopno uvajanje vajeništva. (3) Razvoj kompetenc za obrtnike na področju inovativnosti, povezovanja, razvoja produktov, storitev ter njihove uspešne manifestacije na trgu. (4) Mreža inovativnih idej za medsebojno povezovanje domačih obrtnikov pri nastopu na tujih trgih. (5) Šola mojstrsta in obrti v sodelovanju z Obrtnimi zbornicami in razvojnimi agencijami. (6) Ukrepi za deregulacijo poklicev in opravljanje dejavnosti. (7) Spodbujanje sistemskih povezav med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. (8) V okviru strategije pametne specializacije priprava jasne nacionalne strategije dejavnosti turizma. Iz javne agencije SPIRIT izločiti STO kot osrednjo nacionalno turistično promocijsko ustanovo.

4.4. INFORMACIJSKA DRUŽBA

Zavedamo se, da informacijske tehnologije Sloveniji lahko zagotovijo globalno konkurenčno prednost, državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnost za osebnostni razvoj. Zato si bomo koalicijski partnerji prizadevali za vzpostavitev stimulativnega upravnega, administrativnega in poslovnega okolja, ki bo spodbujalo razvoj in inovacije podjetij ter bo privlačno za kadre s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Podpirali bomo rešitve, ki presegajo meje med urbanim in ruralnim ter državljankam in državljanom ter entitetam v državi ponujajo enake možnosti razvoja in delovanja. Preko spodbujanja razvoja digitalnih veščin, ki jih predvideva tudi Evropska digitalna agenda, si bomo poleg večje konkurenčnosti prizadevali za visoko e-vključenost in enake možnosti. Strmeli bomo k vzpostavitvi okolja, v katerem bodo storitve javne uprave zagotovljene tudi v digitalni obliki, dvosmerna komunikacija na nivoju državljan-država, podjetje-država ali med državnimi organi, pa bo lahko potekala popolnoma digitalno. Vzpostavili bomo centralni urad za upravljanje celostnega sistema IKT javne uprave, ki bo osnova celovitemu upravljanju z javnim viri in učinkovitemu managementu javnih izdatkov. Slednji bo doprinesel k zmanjšanju obstoječih stroškov in optimizaciji storitev celotnega javnega sektorja. Te storitve bodo ustvarjale novo vrednost in doprinašale v verigi dodane vrednosti z javno upravo povezanih panog, ki neposredno ustvarjajo tudi neopredmeteno premoženje javnega sektorja (t.j. patenti, licence).

Ukrepi:

1. Vzpodbude za podjetja s področja IKT. Zagotavljanje konkurenčnega okolja za delovanje in nadaljnji razvoj podjetij z visoko dodano vrednostjo s področja IKT. Spodbujanje inovativnosti, razvoj start-up podjetij ter podpora pri rasti in prodoru na domačem in globalnem trgu. Prizadevanje za dokončno vzpostavitev evropskega digitalnega trga.

2. Ločitev infrastrukture in storitev. Ločitev informacijsko-komunikacijske infrastrukture in storitev, pri čemer mora biti dostop do infrastrukture omogočen vsem ponudnikom storitev in njihovim uporabnikom. Ohraniti nevtralnost interneta.

3. Usposabljanje za digitalna delovna mesta. Skrb za razvoj in usposabljanje mladih v visoko izobražen kader s področja IKT ter spodbujanje prekvalifikacije brezposelnih. Pospeševanje sodelovanja med gospodarstvom, raziskovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem. Ohranitev tesnega sodelovanja z evropskim raziskovalnim in izobraževalnim prostorom.

4. Dvig digitalne kompetentnosti prebivalstva. Skrb za razvoj e-državljanov prek spodbujanja izobraževanj, usposabljanj in osveščanja s področja digitalnih kompetenc. Vključevanje vseh generacij in vpeljava sistematičnega izobraževanja javnih uslužbencev s poudarkom na medsebojnem prenosu znanj in izkušenj.

5. Digitalizacija storitev javne uprave. Prizadevanje za nadaljnjo digitalizacijo storitev javne uprave preko uporabne, prečiščene in odzivne digitalne platforme, ki zagotavlja tiste storitve in informacije, ki jih uporabniki potrebujejo. Uvedba meril in merjenja učinkovitosti in uporabnosti platforme.

6. Združitev upravljanja in vodenja IKT v centralni urad. Centralni urad, ki sledi strategiji IKT v celotni javni upravi (določitev informacijskih prioritet za posamezna ministrstva). Združitev IKT virov v skupni in enotni proračun. Projektna pisarna za pregled nad človeškimi, finančnimi in materialnimi viri ter evidentiranje vseh tekočih in načrtovanih IKT-projektov na enem mestu.

7. Optimizacija javnega naročanja. Centralizacija nabave, vzpostavitev enotnih kriterijev in meril javnega naročanja ter poenostavitev razpisov s področja IKT v državni upravi. Uvedba transparentnosti pri naročanju in izvajanju IKT-storitev ter izključevanje med t. i.

»insorucingom« in »outsoursingom«. Katalog standardnih rešitev in transparentnost pri izvedbi.

8. Optimizacija IKT-podpore javne uprave. Transparentna in sistemska domišljenost IKT- podpore s ciljem večanja učinkovitosti, obvladovanja stroškov in prilagajanja konkurenčnosti. Podpora in sodelovanje za optimalno izrabo človeških, materialnih in finančnih virov.

9. Optimizacija javne IKT-infrastrukture. Združevanje in standardizacija infrastrukture za doseganje sinergij in učinkovito rabo IKT preko povezovanja podatkovnih centrov v enotni oblak javne uprave. Racionalizacija in združitev licenčnih pogodb, standardizacija in katalog programskih rešitev ter zagotovitev enotne informacijske varnosti na nivoju celotne državne uprave.

10. Udejanjanje pravne države. Prizadevanje za dosledno upoštevanje obstoječe zakonodaje s področja IKT z namenom poenostavitve in racionalizacije medsebojne komunikacije na vseh nivojih, optimizacije upravnih postopkov in poslovanja podjetij ter javne uprave.

4.5. INFRASTRUKTURA

V mandatnem obdobju 2014-2018 se bomo osredotočili na povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. To bomo dosegli z zagotavljanjem stabilnega obsega finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni infrastrukturi ter postopnim združevanjem nekaterih upravljavskih funkcij na državni prometni infrastrukturi (železnice, avtoceste, državne ceste, vodna infrastruktura). Organizacijo železniškega sistema bomo uskladili z evropskimi direktivami s tega področja. Razvojne načrte na področju prometne infrastrukture bomo medsektorsko uskladili v Strategiji razvoja prometne infrastrukture. Razvojne investicije bomo prevetrili z vidika prometnih potreb, kot izhajajo iz nacionalnega prometnega modela ter izpolnjevanja kriterijev ekonomike, ki so standardni v gospodarskem okolju EU. Prioritetno bomo realizirali tiste infrastrukturne investicije, za katere bomo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje dolžniških virov financiranja (za zagotavljanje lastne udeležbe predvidevamo posojila EIB). Razvojne načrte na področju državne prometne infrastrukture bomo preverili tudi z vidika možnosti oziroma interesa za JZP.

Ukrepi:

1. Vse na enem mestu (VEM). Vzpostavitev državnega centra za upravljanje prometa in Direkcije za vodo. Nacionalni center za upravljanje prometa bo združeval nekatere upravljavske naloge na področju avtocest in državnih cest ter predvidoma tudi železnic. V okviru Direkcije za vodo bomo združili kadrovske resurse in naloge, ki se sedaj izvajajo razpršeno. Število javnih uslužbencev se ne bo povečalo. Organizirali bomo enoten sistem podeljevanja in nadzora nad koncesijami za redno vzdrževanje vodotokov ter organizacijo načrtovanja in izvedbe investicij na področju voda.

2. Financiranje obveznih gospodarskih javnih služb. Za nemoteno financiranje in izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v železniškem in cestnem prometu bomo v proračunu zagotovili dolgoročno stabilno financiranje. Spremenili bomo zakonodajo, da bo nadomestilo za uporabo cest ponovno v celoti namenski vir za financiranje vzdrževanja in obnov državnega cestnega omrežja. Za zagotovitev namenskih sredstev za vzdrževanje in obnove javne železniške infrastrukture bomo poiskali drug vir.

3. Sprejetje Strategije razvoja prometne infrastrukture. Strategija bo metodološko usklajena z usmeritvami EU na tem področju. To bo podlaga za najbolj učinkovito črpanje EU sredstev za namen razvoja slovenske prometne infrastrukture. Temeljila bo na usklajenih smernicah za razvoj vseh sektorjev prometa (ceste, železnice, pristanišče) in kriterijih za vključitev EU sredstev. Določili bomo nosilca oziroma odgovorno organizacijo za izvedbo.

4. Integracija javnega potniškega prometa. Za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, povečanje dostopnosti in konkurenčnosti javnega potniškega prometa bomo dokončali projekt Integriranega javnega potniškega prometa. Javni potniški promet bomo spodbujali tudi s sistemom P& R, oz. s pospešeno izgradnjo novih parkirišč za osebne avtomobile.

5. Protipoplavni ukrepi na celotnem področju države. V okviru Direkcije za vodo bodo izdelani strateški in izvedbeni načrti za vzdrževanje vodotokov, protipoplavnih ukrepov ter

namakalnih sistemov. Ocenjena bodo prioritetna območja s časovnico, potrebnimi deli in potrebnimi finančnimi sredstvi.

6. Pospešitev razvoja širokopasovnih omrežij. Zagotavljali bomo sredstva za razvoj širokopasovnih omrežij na območjih kjer ni komercialnega interesa.

4.6. INOVACIJSKA INFRASTRUKTURA

Inovacije, inovacijske infrastrukture za množično inoviranje, inovacijski ekosistemi in vključevanja v inovacijske ekosisteme so danes poglavitni elementi ustvarjanja dodane vrednosti in gonilo sodobnega razvoja. Slovenija ima bogato tradicijo na področju inventivnosti posameznikov in manjših skupin. Velika priložnost pa se nam ponuja pri vsesplošni podpori inovacijske miselnosti na vseh nivojih in vseh sredinah. Pri tem je ključno, da se hkrati uspešno integriramo tudi v globalne mreže. Pri tem so enako pomembne strukturne rešitve za spodbujanje inovativnosti kot celosten razvoj posameznikov/ic, ki neobremenjeno kritično presojajo obstoječa stanja in rešitve in si upajo vstopati v procesu iskanja odgovorov na izzive (probleme in priložnosti) izven okvirov znanega, torej preseči inovacijsko miselnost na nivoju izboljšav in jo nadgraditi z drugačnostjo v celostnem, sistemskem načinu razmišljanja.

Ukrepi:

1. Inovacijska infrastruktura. Podpora vseslovenskim, horizontalnim mrežam za zajem pobud in povpraševanja na področju inovativnih proizvodov, storitev, rešitev, mrež in ekosistemov in spodbujanje v vključevanje inovacijskih ekosistemov v mednarodnem prostoru.

2. Podpora razvoju storitvenih, poslovnih in socialnih inovacij. Podpora pospešenemu razvoju storitvenih, poslovnih in socialnih inovacij za pospešen razvoj ustvarjalne družbe (npr. VEM za podjetništvo, sodobne eko kooperative, globalne raziskovalne mreže, ipd.). Vzpodbujanje vseh vladnih služb k iskanju inovativnih, učinkovitih pristopov, postopkov, rešitev za povečanje učinkovitosti delovanja javne uprave in hkrati z zgledom in razvojnimi vzpodbudami krepiti inovativno razmišljanje tudi v širši družbi.

3. Inovativne lokalne skupnosti. Živa, trajnostna lokalna mreža za odprti dialog, kjer se izmenjujejo mnenja in pobude in preverjajo učinki ukrepov na lokalnem nivoju. Neposredno vzpodbuja in vpliva na razvoj socialnega kapitala, samoiniciativnosti in samogeneracijske podjetniške in socialne sposobnosti lokalnih skupnosti (npr. Razvojno prartnerstvo Srca Slovenije).

4. Inovacijsko novinarstvo. Podpora kritičnemu, strokovnemu in horizontalno naravnanemu novinarstvu, ki prepoznava, kritično presoja in vzpodbuja nove trende in inovativne pristope v prostoru. Brez naprednih in strokovno podkovanih medijev ni sodobne družbe (npr. Projekti švedske (Vinnova) in finske razvojne agencije (Tekes)).

7. Izobraževanje in usposabljanje za ustvarjalno razmišljanje in inovativno družbo. Podpora sodobnim metodam mišljena, lateralnega razmišljanja in reševanja problemov, kritičnega razmišljanja, timskega ustvarjanja in povezovanja na vseh nivojih formalnega in poklicnega izobraževanja.

6. Internacionalizacija inovativnih idej in rešitev. Sistematična podpora aktivne promocije slovenske inovativnosti v tujini preko formalnih in neformalnih srečanj, konferenc, predstavitev, povezovanj in promocijskih gradiv.

4.7. JAVNA UPRAVA

Za optimizacijo strokovnega in transparentnega delovanja javne uprave bomo vzpostavili jasno in nezapleteno organizacijsko strukturo, s katero bo mogoče učinkovito sprožati upravne procese in slediti posameznim fazam. Vzpostavili bomo učinkovito komunikacijo in na tej podlagi izboljšali usklajevanje dela pri notranji medresorski in mednivojski koordinaciji. Na ta način bomo tudi ugotavljali sistemske napake in razloge za zastoje. Takšno delovanje zahteva kompetentno vodenje, zato bomo na vodilne položaje postavljali posameznike, ki so dorasli zahtevam po hitrem in prožnem delovanju javne uprave. Ob kompetentnosti bomo od vodilnih zahtevali tudi zgledno vodenje, ki mora obsegati strokovnost, odgovornost, etičnost in ničelno toleranco do koruptivnosti. Zmanjševali bomo politične vplive na kadrovanje in strokovno delo in jih nadomestili z mehanizmi za napredovanje, ki bodo zagotavljali razporejanje pravih ljudi na prava mesta. Ustvarjalno in spodbudno okolje za delovanje javne uprave bomo zagotavljali s spoštovanjem strokovnega dela. Dosledno bomo sledili načelom »prijazne uprave« do vseh deležnikov upravnih procesov. Krepili bomo moderno upravo, utemeljeno na načelih učinkovitosti, preglednosti, etičnosti in odgovornosti.

Ukrepi:

1. Jasni in transparentni kriteriji napredovanja. Skozi slednje želimo doseči, da vsi deležniki vedo kdaj in pod katerimi pogoji lahko javni uslužbenec napreduje. Kriteriji morajo biti vnaprej določeni tako, da je napredovanje odvisno od strokovne uspešnosti opravljanja del in nalog.

2. Jasni in transparentni kriteriji odgovornosti. Vzpostaviti je potrebno jasne kriterije osebne odgovornosti vsakega zaposlenega v javni upravi, da se prepreči prelaganje in izmikanje odgovornosti. Potrebno bo začeti spreminjati tudi plačni sistem. Cilj projekta bo povečati uspešnost in učinkovitost delavcev, ter dvigniti kvaliteto in hitrost opravljanja javnih storitev. Za posamezen organ državne uprave se določijo kazalci učinkovitosti na letni ravni in rezultati pregledno objavijo.

3. Stalno usposabljanje javnih uslužbencev. Javne uslužbence je potrebno stalno usposabljati, saj je le tako mogoče zagotoviti povečanje strokovnosti in učinkovitosti opravljanja del in nalog v stalno spreminjajočem se okolju.

4. Zagon projektov VEM (vse na enem mestu) na nivoju javne uprave. Dejansko uresničevanje modela VEM v praksi, saj model omogoča strankam, da dobijo informacije na enem mestu, tako da je izvedba postopka in odločanje o strankinem pravno zavarovanem interesu možno s čim manjšo zamudo in s čim manjšimi stroški.

5. Povečanje odzivnosti in prožnosti pri upravnih storitvah. Slednje mora temeljiti na strokovnosti, preglednosti, etičnosti in odgovornosti delovanja javne uprave in pomeni povečanje

učinkovitosti ter gospodarnosti rabe virov (uslužbenci, oprema in finančna sredstva). Poskrbeli bomo za izvedbo optimizacije procesov v javni upravi z izločitvijo podvajanj in odvečnih procesov, predvsem pa z deregulacijo.

6. Transparentnost. Preglednost delovanja javne uprave je temeljni pogoj za zagotavljanje njenega odgovornega delovanja za uresničevanje javnega interesa, kakor tudi za preprečevanje, odkrivanje in uveljavljanje odgovornosti zaradi zlorab v zvezi z njenim delovanjem. Transparentejša obveščenost naslovnikov pravic in obveznosti tako, da bodo naslovljenci jasno poznali svoje pravice, dolžnosti, kdo je pristojen, kakšne storitve so na voljo, kaj je potrebno predložiti in kakšno pravno varstvo imajo na voljo.

7. Digitalna platforma za kakovostno sodelovanje z zainteresiranimi javnostmi. Delujoč sistem sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi omogoča konstruktivno sodelovanje javnosti (strokovne in splošne) v upravnih procesih in je obojestransko koristno, saj javna uprava na ta način dobiva potrebne informacije za učinkovitejše delovanje.

8. Organizacijska racionalost. Izvedli bomo posodobitev in povečanje racionalnosti organizacije izvajanja dejavnosti organov javne uprave s povezovanjem in združevanjem ter z racionalnejšo organizacijo skupnih strokovnih in pomožnih služb javnih izvajalcev na regionalni ravni. V ta namen bomo pregledali tudi do sedaj izdelana izhodišča za uvedbo upravnih okrajev. Njihova morebitna uvedba mora temeljiti na povezovanju različnih državnih organov na teritorialni ravni, da se zagotovi učinkovitejše opravljanje storitev, približa storitve uporabnikom in se ne povzročajo nepotrebni stroški z reorganizacijo.

9. Gospodarno upravljanje. Prizadevali si bomo za boljše upravljanje nepremičnega in premičnega premoženja države. Zagotoviti je potrebno centralni nadzor nad nepremičnim in v največji možni meri tudi premičnim premoženjem (avtomobili, pisarniška oprema, oprema s področja IT, specialna oprema).

4.8. JAVNE FINANCE

Za izhod iz ekonomske krize so, poleg ukrepov za stabilnost bančnega sektorja, privatizacija ter razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, nujni tudi ukrepi za konsolidacijo in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Slovenija mora po priporočilih Sveta EU iz junija 2013 znižati nominalni primanjkljaj sektorja države na manj kot 3 % BDP do konca leta 2015. V skladu s sprejetim fiskalnim okvirjem bomo do konca leta 2015 odpravili presežni javnofinančni primanjkljaj, ob pogoju, da doseženi primanjkljaj v letu 2014 ne bo pomembneje odstopal od planiranega.

Dinamika zniževanja primanjkljaja sektorja države bo na strani javnih odhodkov/izdatkov dosežena s podaljšanjem veljavnosti že sprejetih ukrepov za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju. Socialni transferi ostanejo na enaki ravni kot so sedaj vse dokler ne bo dosežena 2,5% gospodarska rast, razen višina minimalnega dohodka, ki se mora usklajevati z inflacijo. Prav tako bodo še naprej v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine, kjer bo treba

pristopiti k pripravi bele knjige o pokojninskem in invalidskem sistemu. Na strani izdatkov bomo izvedli tudi racionalizacijo javnih skladov in zavodov. Pripravili bomo programski proračun z določitvijo prioritet in meril, ki bodo pripomogla k učinkovitejši porabi omejenih sredstev.

Na strani javnofinančnih prihodkov je osrednji cilj davčna politika, ki bo podprla ekonomske ukrepe za rast in zaposlovanje. S spremembami na področju davčne zakonodaje bomo zagotovili enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev in odpravili obstoječe razlike v višini obdavčitve. Dohodninsko lestvico bomo spremenili tako, da bo prišlo do razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Prioritetno pozornost bomo namenili boljšemu in bolj učinkovitemu pobiranju obstoječih javnih dajatev ter ukrepom za zmanjšanje sive ekonomije. V ta namen bomo uvedli davčne blagajne za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Posebno pozornost bomo namenili nadzoru med prijavljenimi dohodki zavezancev in vrednostjo njihovega premoženja. Okrepili bomo postopke davčne izvršbe, hitreje reševali prekrške in povečali prisotnost inšpektorjev na terenu. Pripravili bomo predlog davka na nepremičnine, ki bo nadomestil sedanje nadomestilo za uporabo stavbenega zemljišča, pristojbino za gozdne ceste in davke občanov ter obenem odpravil pomanjkljivosti iz zadnjega predloga v skladu z Odločbo ustavnega sodišča. Reforma na prihodkovni strani mora biti usmerjena k spremembi strukture davkov, ne pa k višanju stopenj obstoječih davkov. Na strani prihodkov bo poseben poudarek tudi na učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev. Potrebno bo bolj kvalitetno zaključiti proces programiranja EU sredstev in vzpostaviti učinkovito strukturo za črpanje.

Javni dolg bo do konca leta 2014 presegel 80% BDP. Dolg se je povečal zaradi primarnega primankljaja in dokapitalizacije bank. Samo za plačilo obresti bo Slovenija letos namenila kar 1,1 milijarde evrov sredstev ali nekaj čez 3% BDP. Koalicijski partnerji bomo pripravili projekt postopnega zmanjševanja dolga tako, da s tem ne bo ogrožena gospodarska rast in blaginja ljudi.

Ukrepi:

1. Uvedba fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta. Sprejetje Zakona o fiskalnem pravilu in oblikovanje Fiskalnega sveta skozi definicijo njegovih nalog in pristojnosti. Svet bo organiziran kot samostojen strokovni in neodvisen državni organ. Njegova naloga bo ocenjevanje, usmerjanje in dajanje strokovnega mnenja o predlogu proračuna države z vidika njegove vzdržnosti, stabilnosti in učinkovitosti vladi in državnemu zboru. Z uveljavitvijo Zakona o fiskalnem pravilu bo omogočeno, da bomo z upoštevanjem kvalitetnih realnih napovedi rasti BDP in ob strokovnem mnenju fiskalnega sveta, učinkovito upravljali javne finance, glede na to ali bo država v recesiji ali v fazi konjukture.

2. Projekt priprave zakona o davku na nepremičnine. Priprava predloga nepremičninskega davka ob odpravi pomanjkljivosti v zadnjem predlogu kot nadomestila za obstoječo davčno ureditev na nepremičninskem področju (NUSZ, pristojbina za uporabo gozdnih cest, davki občanov). Potrebno bo pripraviti nov Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, Zakon o davku na nepremičnine in Zakon o finansiranju občin v skladu z Odločbo ustavnega sodišča.

3. Programski proračun. Za večjo učinkovitost porabe omejenih proračunskih sredstev bomo spremenili način priprave, prikazovanja in izvrševanja proračuna države v t.i. programski proračun. Cilj projekta je načrtovati izdatke v neposredni povezavi s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev. Na nivoju države bomo v skladu s sprejeto strategijo pripravili posamezne

programe, določili njihovo prioriteto in izvajanje po posameznih letih. Spremljali bomo učinkovitost, odgovornost in časovno izvedbo posameznega programa.

4. Vzpostaviti učinkovito strukturo in izboljšati administrativno usposobljenost za črpanje EU sredstev. Projekt bo vključeval ukrepe za učinkovito črpanje razpoložljivih evropskih sredstev na nivoju države kot celote. Ti ukrepi bodo zajemali dobre prakse iz drugih držav, predvsem centralizacijo znanja, usklajeno delovanje in koordinacijo, strokovno pomoč subjektom, ki pripravljajo projekte, praktično izobraževanje javnih uslužbencev za črpanje, določitev meril za uspešnost črpanja in projektov ter ustrezno nagrajevanje glede na uspešnost. Potrebno bo vzpostaviti učinkovito strukturo za samo črpanje, saj so evropske zadeve sedaj povsem prepuščene linijskim ministrstvom in dogaja se nam sprejemanje zakonodaje, ki ni usklajena z EU – plačujemo kazni in teh bo še več.

5. Učinkovito pobiranje javnih dajatev in krepitev davčne kulture. Projektni cilj je uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega subjekta. Na slednji način bo zagotovljena enakopravnejša razporeditev davčnih bremen in ustvarjene bodo možnosti za prihodnje zniževanje davčnih stopenj.

6. Preoblikovanje dohodninske lestvice. Ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50- odstotno davčno stopnjo in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile.

7. Znižanje obremenitve dela (socialnih prispevkov) skozi zeleno proračunsko (davčno) reformo. Skozi zeleno proračunsko reformo in postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij bomo ustvarili pogoje za postopno znižanje obremenitev dela (socialni prispevki) ter večjo stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Obstaja tudi določen potencial za povečanje prihodkov z razširitvijo davčnih osnov pri “neenergetski” obdavčitvi (npr. davki na naravne vire in onesnaževanje). Potrebno je spodbujati »zeleno« usmeritev, ko država namesto dobrih stvari (delo, kapital) vse bolj postopno obdavčuje slabe stvari (zeleni davki) in ukinja okolju škodljive subvencije, ter tako zmanjšuje stroške dela in zmanjšuje pritiske na okolje (dvojna dividenda). Zaradi trenutnih fiskalnih težav mora davčni sistem podpirati trajnostno usmeritev na fiskalno nevtralen način. Ključna je dolgoročna trajnostna usmeritev države in postopnost, ki daje prizadetim subjektom dovolj časa za ustrezne prilagoditve ob upoštevanju fiskalnih zmožnosti države.

8. Javna naročila. Naloga projekta bo poenostaviti sistem javnega naročanja in usposobiti kadre, da bodo znali pripraviti kvalitetne strokovne razpise in se s tem izogniti kasnejšim dopolnitvam oz. podražitvam izvedbe posameznih naročil. Uvedli bomo merila učinkovitosti oz. gospodarnosti in odgovornosti za posamezno javno naročilo. Zavzemamo se za odpravo sistema najnižje vrednosti (cena) kot edinega merila za javno naročanje. Poleg cene bomo opredelili tudi druge kriterije izbora za standardna javna naročila. Spodbujamo višjo kakovost ob ustrezni ceni in predvsem spodbujamo trajnostni razvoja, večjo kakovost gradnje in javnega prostora. Predlagana Agencija za javna naročila bi bila najbolj smiselna v obliki vladnega urada, ki bi bil pod neposredno pristojnostjo Kabineta predsednika vlade ali kot posebna institucija za skupno naročanje na področju skupnih zadev (npr. zdravstvo, informatike) v obliki javnega podjetja neposredno odgovorna ministru za finance.

9. Izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem s ciljem povečanja javnofinančnih prihodkov. Projekt izboljšanja upravljanja z državnim premoženjem obsega (1) bolj učinkovito delovanje in upravljanje Slovenskega državnega holdinga z jasno strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki vključuje jasno klasifikacijo naložb in jasne lastniške cilje države (2) pripravo poslovnega in finančnega načrta Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), (3) sprejeti in začeti izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti z namenom zagotavljanja profesionalnega, transparentnega in neodvisnega upravljanja.

4.8. LOKALNA SAMOUPRAVA

Za uspešno državo so bistvenega pomena ravno dobro delujoče občine, ki morajo izpolnjevati naloge, ki jih je država z zakonom prenesla nanje. To je možno le z lastnimi sredstvi ter jasnimi razvojnimi cilji. Potrebno je pristopiti k družbenemu dogovoru glede (ne)smiselnosti uvedbe pokrajin in v primeru uvedbe njihovega števila, ki pa ga lahko dosežemo le z zelo jasno reformo lokalne samouprave, z jasno razdelitvijo nalog in sredstvi, ki jih občine potrebujejo za izvajanje. Decentralizacija je pomemben vzvod politične stabilnosti države ter krepitve demokracije. Z namenom vzpostavitve v danih političnih in gospodarskih ter finančnih razmerah optimalno delujoče lokalne samouprave je treba v prvi polici mandata pripraviti strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, za pripravo katere so sicer že bila sprejeta izhodišča. Čim prej je potrebno pripraviti strokovno analizo nalog javnih oblasti, kot jih določajo predpisi ter v skladu s subsidiarnostjo poiskati najustreznejšo raven njihovega izvajanja, ki bo utemeljena na jasnih kriterijih ali merilih za določitev ustreznega območja (funkcionalno regionalizacijo). Strategija mora tudi odgovoriti na vsa ključna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo pokrajin, poudarek pa mora biti na združevanju občin in reformi sistema financiranja občin. Reforma lokalne samouprave bo potekala skupaj s pripravo reforme teritorialne organizacije državne uprave.

Ukrepi

1. Ustreza institucionalna rešitev na vladni ravni. Z reorganizacijo in zmanjšanjem števila ministrstev je bila ukinjena tudi Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo je vodil minister. Lokalni nivo je tako ostal brez učinkovite povezave z državo in je sedanja razpetost med MNZ, MF, MGRT in SVRK običajno resna ovira za učinkovito skupno reševanje problemov oz. izzivov. Področju lokalne samouprave je zato potrebno nameniti posebno in samostojno institucionalno rešitev v sistemu,

2. Podpora za črpanje evropskih sredstev. V Sloveniji imamo RRA-je, ki so formalno pravno medsebojno zelo različni. Velik problem je skupno izvajanje medobčinskih projektov, saj je RRA težko nosilec oz. investitor kot npr. v javno turistično infrastrukturo na območju regije. Za namene uspešnega in učinkovitega črpanja evropskih sredstev, posebej s projekti »ready - steady

– go« (RSG), je zato potrebno premisliti in po potrebi optimizirati dosedanjo institucionano podporo za črpanje omenjenih sredstev, ki so v domeni lokalne samouprave,

3. Merila. Ovrednotiti in redefinirati kriterije in merila za bolj učinkovito delovanje in povezovanje občin.

4. Prenos pristojnosti. Strokovno vodena preučitev možnosti in na tej podlagi morebitna realizacija za prenos nekaterih nalog iz pristojnosti državne uprave na lokalno samoupravo (npr. inšpekcijske službe, poleg urejanja prostora še posege v prostor, vsaj za enostavne gradnje),

5. Dokončanje načrtovanja v prostoru. OPN.

6. Podpora sodelovanju in povezovanju Slovenije. Podpora čez-mejnemu sodelovanju in povezovanju obmejnih območij Slovenije s sosedi.

7. Inštitut odpoklica. Strokovno vodena preučitev možnosti za uveljavitev instituta odpoklica župana in občinskih svetnikov, saj dogajanja v zadnjih nekaj letih, ki so povezana predvsem z vprašanji osebne integritete nosilcev županske funkcije, nemočjo nadzornih institucij za hitro ukrepanje ter z neuresničenimi pričakovanji volivcev kažejo, da je potrebno oblikovati pravne podlage za predčasni odpoklic župana. Sistem odpoklica mora biti pravno korekten in varen proti zlorabam.

8. Preučitev možnosti optimizacije sofinanciranja investicij. Veljavni Zakon o financiranju občin ima med seboj soodvisne člene, ki določajo financiranje občin - povprečnina in sofinanciranje investicij. S spreminjanjem sistema financiranja, ki ga sedaj določa zakon o izvrševanju proračuna se rušijo razmerja med občinami in njihovimi financami. Zato pavšalno zmanjševanje ali črtanje enega ali drugega pomeni večanje razkoraka med občinami in med različnimi območji v državi. V kolikor so nujni rezi v občinske prihodke je potrebno to narediti uravnoteženo in smiselno. Koalicija se zavezuje, da bo poskrbela za ponovno preučitev optimalnosti vzpostavljenega Sistema in za morebitno zmanjšanje birokratskih postopkov za uporabo sredstev za sofinanciranje investicij.

4.9. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PODEŽELJE

V koaliciji gradimo vizijo slovenskega kmetijstva, ki bo temelj prehranske varnosti države in (v verigi dodane vrednosti, skupaj z gozdarstvom in ribištvom) tudi temelj gospodarske vitalnosti podeželja. Prizadevali si bomo za razvoj kmetijstva, ki bo prilagojeno na učinke podnebnih sprememb in bo prispevalo k trajnemu izboljšanju stanja naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Stremeli bomo k ustvarjanju stabilnega stimulativnega poslovnega okolja v kmetijstvu in z njim povezanih dejavnostih, vključno s pospešenim prenosom inovacij in dobrih praks na čim širši krog uporabnikov. Prioritetno bomo spodbujali aktivnosti, ki trajno izboljšujejo konkurenčnost slovenskega kmetijstva ter krepijo povezanost in partnerski odnos med akterji vzdolž verige preskrbe s hrano in gozdno-lesne verige v državi. Povečali bomo povezanost javnih intervencij v kmetijstvu z doseganjem merljivih ciljev na področjih varovanja naravnih virov, ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest ter zagotavljanja varne in kakovostne hrane. Dolgoročno želimo okrepiti konkurenčnost slovenskega kmetijstva in posledično zmanjšati njegovo ranljivost in zmanjšati odvisnost od subvencij pri proizvodnji varne, zdrave in cenovno dostopne hrane. Zavzemamo se za sodobno kmetijstvo, ki bo zagotovilo največjo možno stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji. Cilje je za dvig stopnje samooskrbe za proizvode, kjer beležimo najnižje stopnje samooskrbe in kjer za povečanje obstajajo proizvodni in tržni potenciali. Zaradi podnebnih sprememb in nestabilnosti na

mednarodnih trgih s kmetijskimi proizvodi je potrebno slovenska kmetijska gospodarstva spodbuditi, da bodo na domači trg prispevala kar največjo količino kmetijskih pridelkov, s katerimi bo zagotovljena višja oziroma načrtovana samooskrba.

Ukrepi:

1. Večja ciljna usmerjenost in strateška domišljenost javnofinančnih transferjev v kmetijstvo in podeželje. Zavzemali se bomo za večjo gospodarnost, ciljno usmerjenost in strateško domišljenost vseh javnofinančnih podpor v kmetijstvu in na podeželju, kar še posebej velja za naložbene podpore. Javnofinančni transferji bodo povezani z doseganjem merljivih ciljev v smislu krepitve produktivnosti, dodane vrednosti, dopolnilnih dejavnosti in zaposlovanja na kmetijah, izboljšanja stanja okolja, večje energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

2. Kratke oskrbne verige z lokalnimi proizvodi v proizvodnji hrane in gozdno-lesni verigi. Poseben poudarek bo namenjen aktivnostim, povezanim z dolgoročnim in partnerskim sodelovanjem med gospodarskimi subjekti vzdolž verige preskrbe s hrano in v gozdno-lesni verigi. Posebno pozornost bomo namenili promociji kratkih oskrbnih verig z lokalnimi proizvodi in vključevanju lokalnih ponudnikov v zelena javna naročila. Učinkovito bomo ukrepali proti nepoštenim in nedovoljenim praksam med partnerji v verigi preskrbe s hrano.

3. Spodbude za nove oblike kooperativ in povezovanja na podeželju. Zavzemamo se za učinkovitejše povezovanje ponudnikov v kmetijstvu in gozdarstvu, bodisi s spodbudami za poslovno povezovanje obstoječih zadrug, ali pa s (časovno omejenimi) podporami novoustanovljenim organizacijam proizvajalcev, vključno z novimi oblikami kooperativ in socialnih podjetij na podeželju. Večje podpore bodo deležne skupine slovenskih proizvajalcev pri dodajanju vrednosti primarni proizvodnji ter odpiranju novih delovnih mest na podeželju.

4. Dosledno upoštevanje zakonodaje pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Zavzemali se bomo za zaostritev in dosledno upoštevanje zakonodaje, ki ureja spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v načrtovanju rabe prostora, zlasti v smeri večje zaščite večje zaščite najboljših kmetijskih zemljišč z določitvijo trajno varovanih kmetijskih zemljišč, izboljšanje potenciala kmetijskih zemljišč z ukrepi za spodbujanje namakanja, sprejem sistemskega zakona o agrarnih skupnostih, ki bo olajšal upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti agrarnih skupnosti. Ohranili bomo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa mora odigrati pomembnejšo intervencijsko vlogo pri prometu s kmetijskimi zemljišči in pri zagotavljanju večje samooskrbe s hrano.

5. Generacijski prenos kmetij, krepitev znanja, prenos inovacij in dobrih praks. Prizadevali si bomo za vzpostavitev institucionalnih razmer in spodbud, ki bi mlade spodbujala k prevzemu kmetij od starejše generacije. Zavedajoč se potrebe po krepitvi človeških virov bomo okrepili aktivnosti vseživljenjskega učenja v kmetijstvu in povezanih dejavnostih z neformalnimi oblikami izmenjave znanja (npr. demonstracijski centri, mojstrske kmetije) ter spodbudili učinkovitejši prenos inovacij in dobrih praks.

6. Dostopnost do ekološke hrane in živil višje kakovosti slovenskega izvora. Večanje dostopnosti ekološke hrane domačega izvora v prodaji na drobno s spodbujanjem tržne ekološke

pridelave. Spodbujali bomo tudi druge sheme, ki zagotavljajo višje standarde pri kmetijski pridelavi in predelavi živil.

7. Vzpostavitev učinkovitejšega in javnofinančno vzdržnejšega sistema upravljanja s tveganji. Spodbujamo aktivne ukrepe za zmanjšanje proizvodnih tveganj (namakalni sistemi, protitočne mreže) in tudi za večjo vključenost kmetijske proizvodnje v sistem proizvodnih zavarovanj. Za obstoj slovenskega kmetijstva je nujno potrebno urediti tudi sistem pomoči ob pojavu živalskih in rastlinskih kužnih bolezni ter drugih naravnih nesreč. Zavzeli se bomo za oblikovanje posebnega vzajemnega sklada na tem področju.

8. Družinske kmetije kot temelj slovenskega kmetijstva. Podpirali bomo razvoj družinskih kmetij, ki so temelj slovenskega kmetijstva. Prizadevali si bomo za pomoč kmetijam na področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji, posebno skrb pa bomo namenili kmetijam na demografsko ogroženih ter obmejnih področjih. Prav tako se bomo zavzemali za podporo dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, ki s samim kmetovanjem ne morejo zagotoviti primernega dohodka oz. zaposlitev.

9. Konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Slovensko kmetijstvo mora izkoristiti raznolikost tržišča, od ekološke pridelave do modernega konvencionalnega kmetijstva in priložnosti neposrednega trženja na domačem trgu. Samo z izkoristkom raznolikosti razvoja slovenskega kmetijstva lahko povečamo njegovo konkurenčnost. Še zlasti bo potrebno zavzeto delovati in ustvariti številne priložnosti za dopolnilne dejavnosti, povezovanju kmetij pri izvajanju dopolnilnih dejavnosti in oskrbi lokalnih oz. regionalnih trgov s hrano.

10. Zagotavljanje stabilnih razmer v kmetijstvu. S tekočim izplačevanjem subvencij in vzdržno socialno in davčno politiko bomo kmetijskemu sektorju zagotovili stabilne in predvidljive razmere.

11. Nadzor. Nadzor nad hrano in v kmetijstvu ter gozdarstvu bomo izvajali po programih sistematično, ter odkrivali in sankcionirali sivo ekonomijo ter nepoštene prakse.

12. Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter socialno varstvo. Zavzemali se bomo za izenačitev pravic in obveznosti kmečke populacije iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter socialnega varstva kot jih imajo ostali državljani. Prav tako bo potrebno v bodoče poiskati možnosti za dvig kmečkih pokojnin.

13. Upravljanje z gozdovi. Posebno skrb bomo posvetili upravljanju z zasebnimi in državnimi gozdovi ter pospeševali predelavo lesa z višjo dodano vrednostjo. Izboljšali bomo izkoristek gozda kot najbogatejšega naravnega vira v Sloveniji. Spodbujali bomo oživitev lesnopredelovalne industrije ter vzpostavitev gozdno-lesne verige. Spodbujali bomo povečanje izkoristka v zasebnem gozdu s pospeševanjem povezovanja zasebnih lastnikov gozdov. Povečali bomo prihodek iz koncesijskih dajatev za državne gozdove z letnim višanjem koncesij. Pri upravljanju državnega premoženja bomo zagotovili večjo učinkovitost Zavoda za gozdove Slovenije in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

14. Uveljavljanje previdnostnega načela pri vprašanjih povezanih z GSO. Prizadevali si bomo za spremembe evropske in nacionalne zakonodaje, ki bo upoštevala javno menje, natančneje določala pogoje za uporabo GSO organizmov in zagotavljala obveščanje potrošnikov.

4.10. KULTURA

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za državotvorno, svobodno, vključujočo in široko dostopno kulturo ter avtonomijo ustvarjanja. Zavedamo se, da je v skladu s sprejetim Nacionalnim programom za kulturo potrebna prenova kulturnopolitičnega modela, s ciljem vzpostavitve močne mreže izvajalcev kulturnih programov in projektov v javnem interesu, ki bodo deležni podpore vseh ostalih resorjev. Kulturna politika mora biti strateško umeščena v izvajanje vseh politik na ravni države kot lokalnih skupnosti. Zavezujemo se h krepitvi slovenske kulture, jezika in kulturne dediščine, saj v njih vidimo spodbujevalce ustvarjalnosti, socialne kohezivnosti in gospodarskega razvoja na celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zlasti nameravamo podpreti mednarodno vmestitev slovenske kulture, zagotavljanje svobode medijskega prostora ter pospeševanje ljubiteljske kulture in kulturno-umetnostne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Posebno pozornost bomo posvečali tesnemu sodelovanju kulturnega resorja z ostalimi resorji, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi ter krepitvi dialoga ministrstva z vsemi deležniki na področju kulture, še posebej z nevladnim sektorjem.

Ukrepi:

1. Nov kulturni model. Cilj je zagotoviti programsko in finančno avtonomijo javnih zavodov, izboljšati pogoje delovanja NVO in samozaposlenih ustvarjalcev. Ob tem je potrebno zagotoviti alternativne vire sistemskega financiranja, s stimulativnimi ukrepi na davčnem področju, spodbudami za vlaganje, javno zasebnim partnerstvom in delnim lastnim financiranjem zavodov s storitvami na trgu. Nujno je izboljšati delovanje mreže kulturnih zavodov (npr. tesnejše sodelovanje pri izvajanju programske dejavnosti in združevanje podpornih služb - kadrovska sestava naj se prevesi v prid strokovnih uslužbencev).

2. Ustvarjalna Slovenija. S poudarkom na potencialih kreativnih in kulturnih industrij bomo nadgrajevali kulturno dediščino in umetniško tradicijo. S kombinacijo izobraževalnega sistema, inovativnosti in novih oblik kolektivnega dela bomo spodbujali kreativne discipline. Ob podpori in sodelovanju z ostalimi resorji (MG, SVRK) ter s posebnimi instrumenti (npr. razpis za spodbujanje oblik kolektivnega dela) bomo večali kompatibilnost slovenskih deležnikov s programom in finančnim virom Ustvarjalne Evrope.

3. Mednarodna promocija slovenske kulture. Stalen projekt mednarodne promocije slovenske kulture z vključitvijo kulturnih vsebin Slovencev v zamejstvu in po svetu ter spodbujanja mobilnosti slovenskih ustvarjalcev (v sodelovanju z MZZ in Uradom za Slovence po svetu, MG itd.), bo temeljil na izboru vrhunskih dosežkov kulturnega ustvarjanja.

4. Ciljni ukrepi za odpravo administrativnih ovir. Slednji so potrebni za izboljšanje položaja ustvarjalcev (zlasti samozaposlenih) in izvajalcev kulturnih programov ter novinarjev. Pomembno je krepiti avtonomijo izvajalcev kulturnih vsebin in omogočati soodločanje pri vrednotenju programov in projektov oz. posledično pri financiranju slednjih.

5. Ciljne inovativne vzpodbude. Vzpodbude za razvoj inovativnih pristopov za boljši dostop do kulturnih vsebin, zlasti s koordniranjem vladnega in nevladnega sektorja ter spodbujanjem programskega sodelovanja med obema.

6. Digitalizacija kulture. Skozi sodobne tehnologije želimo doseči večjo dostopnost in varovanje kulturnih vsebin, kulturne dediščine ter obenem spodbuditi kulturno in medijsko pismenost (MIZŠ, MG, SVRK).

7. Infrastruktura. Izvajali bomo ukrepe za zagotavljanje nujne infrastrukture za delovanje inštitucij pomembnih za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine (v sodelovanju z drugimi resorji, zlasti MIZŠ in MG). Hkrati bomo prenovili in finančno podprli Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi ter polnejše izkoristili obstoječo kulturno, šolsko in športno javno infrastrukturo.

8. Prenova medijske zakonodaje. V skladu s stališči Nacionalnega programa za kulturo, analizo »Pregled medijske krajine Slovenije«, razvojem stroke in informacijske tehnologije mora država zakonsko definirati javni interes na področju informiranja ter ga sistemsko podpreti. S spremembo medijske zakonodaje bomo vzpostavili okolje transparentnega lastništva ter avtonomije novinarjev in urednikov.

9. Slovenski jezik. Podpirali bomo uveljavljanje in razvoj slovenščine na tradicionalnih in novih področjih javnega sporazumevanja, dvignili raven funkcionalne in digitalne pismenosti ter pospešili razvoj jezikovnih virov in tehnologij. Prizadevali si bomo za predložitev potrdila o znanju slovenskega jezika za tujce, če je to potrebno za opravljanje poklica.

10. Ohranjanje kulturne dediščine. Zavzemali se bomo za učinkovito, stabilno in dolgoročno financiranje dediščine ter povečali število vpisov slovenske, kulturne in žive dediščine na seznam UNESCa in na seznam evropske kulturne dediščine.

4.11. MLADI

Koalicija si bo prizadevala okrepiti nadzor nad izvajanjem ukrepov za zaposlovanje mladih in podaljšati njihovo veljavnost. Posebno pozornost bomo namenili zagotavljanju pogojev za dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine. Podpirali bomo bolje organizirano podporo ZZRS za aktivno iskanje nove službe za mlade že v času odpovednega roka in si prizadevali izboljšati mehanizme za aktivno iskanje prve zaposlitve („mladi ne sodijo na zavod“) tudi z nadgradnjo kompetence ljudi zadolženih za reševanje problematike mladih brezposelnih.

Ukrepi:

1. Vse na enem mestu (VEM). Karierni inkubator za aktivno vključevanje mladih na trg dela in pridobivanje izkušenj na ravni poklicnih in srednjih šol (mojstrski program) ter na univerzitetni ravni (podjetniško usposabljanje, javna dela, razvoj kompetenc skozi odprti dialog z gospodarstvom). Pri tem bi v aktivnosti vključili različna združenja npr. Obrtno-gospodarsko zbornico in socialne partnerje, ki najbolj razumejo potrebe v okolju na način, da bomo oblikovali stalne oblike sodelovanja.

2. Dostopnejši vrtci za mlade. Problematična demografska slika terja pomoč mladim družinam prek večje podpore pri dostopnosti vrtcev.

3. Vavčerski sistem. Xxxxx vavčerski sistem za opravljanje obveznega pripravništva in praks bodo dijaki in študentje dobili več možnosti izbire za opravljanje le teh. Neplačane prakse in pripravništva na področjih, kjer zakonodaja predvideva obvezno pripravništvo in prakse, niso dopustna. V kolikor država zahteva delovne izkušnje in opravljanje dela s strani mladega človeka, naj ga za to tudi primerno plača. Vavčerski sistem bi povečal izbiro mlademu katerega delodajalca izbrati za opravljanje prakse in obenem bi istočasno motiviral delodajalca za pridobivanje mladih za opravljanje prakse ali pripravništva.

4. Stanovanjske zadruge. Podpirali bomo dejavnosti ustanavljanja in delovanja stanovanjskih zadrug po zgledu modelov, ki so prisotni v Nemčiji in Švici. Zadruge bi morale biti deležne davčnih ugodnosti pri pridobivanju kreditov za obnavljanje, izgradnjo ali nakup stavb katerih namen bi bil pridobitev primernega stanovanja za nastanitev mladih družin ali posameznikov.

7. Ugodni krediti. Subvencioniranje obrestne mere za nakup/obnovo starejših hiš na podeželju in prevzemanje kmetij za mlade skupaj z javnimi deli za brezposelne mlade na podeželju z namenom oživljanja kmetij in kulturne dediščine. Mladim prevzemnikom kmetij je potrebno omogočiti nadaljevanje družinske tradicije s katero bodo sebi omogočili preživetje in prispevali k prehranski samooskrbi v Sloveniji.

8. Kadrovske štipendije. Podjetja, ki bodo po koncu štipendiranja izvedla zaposlitev, bodo prvo leto oproščena plačila prispevkov za novo zaposlenega štipendista.

4.12. OKOLJE IN PROSTOR

Koalicijski partnerji se zavedamo, da je potrebno slediti najnovejšim razvojnim usmeritvam kot sta učinkovita raba virov in prehod v krožno gospodarstvo ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Zato si bomo prizadevali uvesti ustrezne prilagoditve in uskladitve zakonodaje na področju varstva okolja/narave, urejanja prostora in gradbeništva. Združili bomo področje okolja in prostora in prioritetno pristopili k usklajevanju prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje z namenom oblikovanja hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov s ciljem večje učinkovitosti pri sprejemanju prostorskih planov na občinskem in državnem nivoju. Ob tem se zavezujemo za spodbujanje zelenega javnega naročanja ter zelenega inovacijskega okolja. Koalicijski partnerji se bomo zavezali k priprava Nacionalni program varstva okolja, ki bo usklajen s 7. Okoljskim Akcijskim Načrtom EU. S pomočjo nacionalnih, evropskih in drugih sredstev bomo pomagali lokalnim skupnostim izgraditi omrežja za oskrbo s pitno vodo in omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne vode. S spremembo zakonodaje bomo omogočili ustreznejšo sanacijo po naravnih nesrečah. Z zakonom bomo uredili, da je odgovorni za onesnaženje v okolju tudi plačnik škode. Vzpostavili bomo ničelno toleranco za povzročitelje za namenske posege škodovanja okolju.

Ukrepi:

1. Skupno ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Oblikovanje skupnega ministrstva za okolje in prostor (MOP) za učinkovito oblikovanje in izvajanje okoljske, prostorske in gradbene zakonodaje. MOP bo tudi dolžan prevzeti dokumentarno in arhivsko gradivo, ki se zdaj nahaja na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

2. Prilagoditve slovenske zakonodaje. Prilagoditve slovenske zakonodaje uredbam in direktivam EU in aktivno delo na reševanju odprtih in napovedanih postopkov s strani EU. Priprava izvedbenega načrta za implementacijo še odprte potrebne zakonodaje, da ne bo prihajalo do novih postopkov.

3. Sprememba zakonodaje (2015). Sprememba Zakona o graditvi objektov, Zakona o varstvu okolja, sanacij naravnih nesreč (stabilno finančno okolje) in Zelenem Javnem Naročanju z namenom učinkovitega izvajanja.

4. Izenačitev okoljskih predpisov/standardov. Izenačitev okoljskih predpisov/standardov s primerljivimi državami EU z namenom povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva (sektorska uskladitev standardov).

5. Vse na enem mestu (VEM). Urejanje vseh postopkov za investitorje (državljani, podjetja) na enem mestu, da bodo slednji imeli realno časovnico za izvedbo planiranih projektov. Obenem uskladitev postopkov z ZUP, da bo možna pripomba na projekt le v določeni fazi postopka. Zmanjšati želimo nabor posegov, ki terjajo posebna soglasja ter uveljavili dosledno spoštovanje načela »molk je odobritev« pri soglasjih, potrebnih pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje. Uveljavili bomo časovno predvidljive in obvladljive postopke. Poseben poudarek bomo dali tudi uveljavitvi osebne odgovornosti predstojnikov organov, ki ne zagotavljajo reševanja zadev v roku.

6. Zapis pravice do pitne vode. Zapis pravice do pitne vode v Ustavo RS (pravica do pitne vode, pravica do upravljanja z vodami).

7. Nacionalni stanovanjski program. Pripravili bomo novi nacionalni stanovanjski program 2014-2020, ki bo znal odgovoriti na aktualne potrebe po stanovanjih za posamezne kategorije stanovalcev, še posebej mladih, mladih družin, starejših in gospodinjstva z dohodki pod določenim cenzusom.

8. Kadrovska popolnitev in finančna okrepitev področja okolja. Popolnitev kadrovske podhranjenosti na področju okolja (s poudarkom na področju voda, zraka, odpadkov, okoljskega prava) in okrepitev okoljske politike.

9. Kohezija 2007-2013. Omogočiti ustrezen zaključek okoljske kohezije v obdobju 2007-2013 na način faznosti izvedbe s projekti, ki imajo že pridobljena gradbena dovoljenja, izbrane izvajalce in zagotovljena občinska proračunska sredstva.

10. Kohezija 2014-2020. Omogočiti ustrezen prenos in implementacijo okoljske kohezije v obdobju 2014-2020 z zagotovitvijo ustreznih kadrovskih in finančnih virov ter povezane faznosti izvedbe med obdobjema 2017-2013 in 2014-2020.

4.13. POLITIČNI SISTEM IN ČLOVEKOVE PRAVICE

Procesi in institucije političnega sistema zagotavljajo podporno okolje vsem družbenim podsistemom, ko delujejo po načelih pravne države, spoštovanja temeljnih družbenih vrednot in človekovih pravic in dostojanstva ter stalni pozornosti in odzivnosti na potrebe različnih družbenih skupin, gospodarskega okolja, narave in vitalnih interesov države. Politični sistem s vključevalnim pristopom vseh podsistemov mora omogočiti izhod iz krize ter nadaljnje uspešno delovanje države in njenih podsistemov. Kot posebno vrednoto delovanja političnega sistema poleg transparentnega in odprtega procesnega in institucionalnega delovanja države prepoznavamo njeno vlogo tudi pri spodbujanju dialoga med zainteresiranimi nosilci političnega delovanja. Koalicija se zavezuje, da bo s svojim delovanjem s ciljem po dvigu transparentnosti in zaupanja v delo in institucije države zagovarjala, varovala in razvijala večstrankarsko parlamentarno demokracijo, aktivni odziv na dejanske probleme, delujočo pravno državo, koordinacijsko delovanje med in znotraj posameznih vej oblasti, vključevanje in spoštovanje družbenih ter gospodarskih pobud ter v vseh navedenih okvirih predvsem spoštovanje in varovanje temeljnih družbenih vrednot in človekovih pravic. V navedenih okvirjih se koalicija zavezuje, da bo pri svojem delovanju stalno strmela k (1) Spoštovanju človekovih pravic, svoboščin in temeljnega človeškega dostojanstva. (2) Spodbujanju politične participacije državljank in državljanov, še posebej mladih. (3) Povečanju sodelovanja, transparentnost in odgovornosti delovanja temeljnih političnih institucij. (4) Vzpostavitvi odprtega in transparentnega sistema sodelovanja s civilno družbo. Vlada bo podpirala, da se bo odnos do človekovih pravic in enakih možnosti dosledno spoštoval in izvajal. S tem namenom bo vlada delovala v smislu zagotavljanja boljših pogojev za delovanje domačih nevladnih in humanitarnih organizacij, stroke ter tudi sodelovanje pristojnih državnih institucij na tem področju.

Ukrepi:

1. Sprejem celovite strategije razvoja države do leta 2030. Najkasneje do konca leta 2015 sprejem strategije razvoja države do leta 2030, ki bo oprta na celovitih interdisciplinarnih strokovnih znanjih in potrebah različnih deležnikov sistema.

2. Optimizacija števila ministrstev in podrejenih organov, kot sledi iz podpisanega koalicijskega sporazuma.

3. Vzpostavitev delujoče in odzivne digitalne platforme/portala za sodelovanje s civilno družbo. Do najkasneje sredine leta 2015 vzpostavitev delujoče in odzivne digitalne platforme/portala za sodelovanje s civilno družbo.

4. Preučitev možnosti vzpostavitve elektorskega glasovanja (e-volitve). Celovita strokovna analiza in na njenih podlagah vzpostavitvljena morebitna možnost elektronskega glasovanja (e- volitve) do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni.

5. Pobuda za spremembo zakonodaje. Pobuda za modifikacijo sedanje volilne zakonodaje, upoštevajoč njene dosedanje pomanjkljivosti glede na realne potrebe delujoče parlamentarne demokracije v državi (presoja o potrebnosti spremembe pogojev za kandidiranje na volitvah, razprava o potrebnosti spreminjanja obstoječega volilnega sistema).

6. Informiranje. Polletno informiranje javnosti o dosežkih dela parlamentarne, izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki ga preko svojih kanalov in izbranih medijev izvajajo predstavniki posamezne veje oblasti.

7. Dialog s civilni družbo. Vlada bo vzpostavila Strukturiran civilno družbeni dialog, ki vključuje NVO z različnih področij človekovih pravic,

8. Svet za človekove pravice. Ustanovljen bo Svet vlade za človekove pravice v katerem bodo zastopane NVO, ki delujejo na področju človekovih pravic, strokovna javnost in predstavniki pristojnih resorjev, parlamentarnih odborov in urada Varuha človekovih pravic.

4.14. PRAVOSODJE IN PRAVNA DRŽAVA

Na področju pravosodja moramo preseči miselnost, da je uspešno reševanje pravnih problemov pretežno ali izključno odvisno le od delovanja sodišč ter uveljaviti spoznanje, da je za učinkovito delovanje pravosodja nujno potrebno zagotoviti visoko strokovno ter etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja. Za učinkovito uveljavljanje pravne države je ob tem še posebej pomembno uveljaviti zavest o ključnem pomenu spoštovanja pravnih norm, ki se izraža v spoštovanju zakonov in drugih pravnih predpisov ter posamičnih odločb državnih organov. Prav tako je potrebno delovati v smeri večje in ustreznejše odzivnosti pravosodja na negativno kampanjo proti sodstvu v smislu poskusov njegovega razvrednotenja. Strokovna in laična kritika sodstva in drugih pravosodnih institucij mora ostati ne le v okviru ustavno in zakonsko dopustnih meja, pač pa tudi v mejah kulturnega izražanja. Spoštovanje institucij pravne države in vladavine prava mora voditi v dosledno spoštovanje temeljnega pravnega načela, da je pravnomočne sodbe, ob dejstvu sočasnega obstoja možnosti izrednih pravnih sredstev, dolžna spoštovati vsaka fizična in pravna oseba. Odločitve sodišč ne smejo biti predmet političnih napadov ali manipulacij.

Organom odkrivanja, pregona in sojenja je na zakonodajni in operativni ravni potrebno omogočiti bolj koordinirano in tvorno sodelovanje ter učinkovitejše izvajanje njihovih nalog, predvsem glede najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala. Hkrati je treba zagotoviti, da izvršilna veja oblasti ne posega nedopustno (politično) v avtonomno strokovno delovanje organov odkrivanja in pregona kaznivih ravnanj, pač pa svojo spodbudo v smeri učinkovitega boja proti gospodarski kriminaliteti izraža predvsem s potrebnimi spremembami predpisov ter z ustreznimi politično deklarativnimi nastopi. Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ne smemo odpovedati. Ob ustreznem strokovnem konsenzu se bomo zavzeli za daljše preizkusno obdobje za izvolitev v trajno sodniško funkcijo. Podpiramo uveljavitev jasnih kriterijev za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje, hkrati pa podpiramo vse potrebne ukrepe za etično delovanje sodnikov, tožilcev in odvetnikov, tako kot vseh drugih funkcionarjev in nosilcev javnih pooblastil.

Za zmanjševanje sodnih zaostankov je treba preučiti možnosti zakonodajnih poenostavitev pravnih postopkov povsod tam, kjer to ne povzroča zniževanja obveznih ustavnih in konvencijskih standardov varstva človekovih pravic. Hkrati je treba težiti k optimizaciji poslovnih procesov. Sodnike je treba razbremenili opravil, ki niso neposredno povezana s sojenjem in ta prenesti na strokovne sodelavce. Okrepiti je treba odločevalsko in nadzorno funkcijo predsednikov sodišč pri obvladovanju pripada in števila nerešenih zadev. Ob naporih pospeševanja sodnih postopkov je bistvenega pomena tudi zavedanje, da zastavljenega ideala pravne države ne bo moč doseči, če policiji kot organu odkrivanja ne bodo zagotovljeni ustrezni finančni, materialni in kadrovski viri za delo, vključno s stimulativno celostno ureditvijo statusa policista, na podlagi urejenega kariernega sistema. Končni cilj take usmeritve mora biti zagotovitev zadostnega števila sposobnih vodstvenih kadrov, dvig zaupanja v policijo ter ne nazadnje odprava nesorazmernih omejitev pri njenem delu. Zavezujemo se k ohranitvi instituta generalnega državnega tožilca zaradi preprečevanja vdora politike v tožilstvo. Državno tožilstvo mora ostati v pristojnosti pravosodnega ministrstva. Samostojnost tožilstva je potrebno okrepiti tudi glede njegovih pristojnosti za odločanje.

Ukrepi:

1. Konstruktivna vključitev vseh deležnikov v pripravo področne zakonodaje. Namen slednjega je zajezitev neosredotočenih in prenagljenih zakonodajnih sprememb ali reform, pri čemer se mora posebna pozornost nameniti tudi iskanju konsenza s pravosodnimi podsistemi (sodstvo, tožilstvo in odvetništvo), ki jih te reforme neposredno zadevajo, vse z namenom minimalizacije vdiranja političnega vpliva v pravosodje ter utrditve jasne paradigme izključne vezanosti zgolj na veljavne zakonodajne rešitve ter reševanja strogo strokovnih vprašanj znotraj domene pripadajočega podsistema.

2. Omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju. Ničelna toleranca do korupcije znotraj pravosodja je izhodišče za določitev konkretnih ukrepov za omejevanje korupcijskih tveganj v pravosodju, temelječih na pravnih normah in etičnih kodeksih, pri čemer gre predvsem za zmanjševanje političnega in drugega interesnega vpliva na neodvisnost sodstva.

3. Poostren nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje. Potrebno je vzpostaviti nadzor nad izvajanjem lobistične zakonodaje in dopolniti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, predvsem glede nadzora nad lobiranjem v Državnem zboru in na lokalnem nivoju. Zagotoviti je treba dosledno poročanje o lobističnih stikih, vse na podlagi premotritve sprejetih omejitev dejavnosti lobiranja kot gospodarske dejavnosti v smislu njenega vpliva na pravodajne postopke, ki morajo slediti javnemu interesu.

4. Zmanjšanje pretiranih političnih pristojnosti ministrstva za pravosodje zaradi zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti sodstva. Slednje želimo doseči skozi spremembo trenutno veljavne ureditve (65a. in 65b. Zakona o sodiščih-K), ki je že pod pretnjo potencialnega izpodbijanja njene ustavnosti, po kateri ima vsakokratni minister za pravosodje dejansko politično pristojnost nad delom sodišč preko možnosti zahtevati od predsednika sodišča službeni nadzor nad delom konkretnega sodnika in oceno sodniške službe ter preko posebne nadzorne službe ministrstva, ki lahko v vsakem trenutku na kateremkoli sodišču opravlja razgovore z zaposlenimi. Omenjene rešitve ustvarjajo nedopustno stanje hierarhičnosti, ki presega sodno- upravno dimenzijo nadrejenosti sodniku in zanika osnovni imperativ pravne države, da mora biti sodnik pri odločanju samostojen in neodvisen.

5. Možnost ustanovitve Specializiranega sodišča RS. Za učinkovitejše sojenje pri organiziranih oblikah kriminala je po vzoru obstoječega Specializiranega državnega tožilstva RS treba preučiti tudi možnost, da se ustanovi Specializirano sodišče, in sicer v korelaciji z obstoječim Specializiranim državnim tožilstvom RS. Slednje je nasledilo predhodne notranje organizacijske oblike, ki za doseganje uspešnega pregona organiziranih oblik kriminala niso zadostovale, zato bo v primeru, če se bo v okviru sedanje organiziranosti sodstva v prihodnje pojavljal smiselno isti problem, treba ustanoviti omenjeno specializirano sodišče.

6. Odvetništvo. Ohranitev samostojnosti in neodvisnosti odvetništva kot samostojne in od države neodvisne službe v sklopu pravosodja se mora manifestirati v ureditvi, po kateri Odvetniška zbornica v kontekstu svojega nadaljnjega obstoja še naprej nosi pristojnost odločanja o vpisih in izbrisih odvetnikov ter pristojnost odločanja v disciplinskih postopkih.

7. Ukinitev Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu RS. Ukinitev oddelka in zanašanje zgolj na ustrezne interne postopke, ki so se že v preteklosti izkazali za zadostne, vključno z vlaganjem kazenskih ovadb zoper storilce kaznivih dejanj, ki so uradne osebe s posebnimi pooblastili.

8. Nadzor nad notarskimi storitvami. Izboljšati je potrebno nadzor nad kvaliteto storitev, popraviti notarsko tarifo z znižanjem cen nekaterih storitev in povečati število notarskih mest.

9. Ureditev zemljiškoknjižnih evidenc. Slednje zaradi zgodovinskih razlogov pogosto ne ustrezajo pravim podatkom o nepremičninah, kar predstavlja oviro v sodnih postopkih ter pri sprejemanju morebitnih ukrepov, temelječih na teh podatkih.

4.15. RAZISKOVANJE

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za učinkovit, strateško umeščen, odziven in odprt raziskovalno-inovativen sistem ter družbeno promocijo znanosti. Zato bomo raziskave umestili v središče razvojne politike države ter zagotovili učinkovit sistem upravljanja raziskovalno- inovacijskega sistema v skladu s sprejeto Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije (RISS). Cilj je vzpostaviti učinkovit enoten sistem upravljanja inovacijskega in raziskovalnega sektorja, ki bo temeljil na horizontalnem in medsektorskem usklajevanju vseh deležnikov. Prioritetno bomo s pomočjo jasnih kriterijev in stabilnega institucionalnega in projektnega financiranja krepili avtonomnost, odgovornost, kakovost in odprtost raziskovalnih organizacij. S spodbujanjem sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami, ter zagotavljanjem učinkovitega umeščanja slednjih v mednarodne raziskovalne mreže bomo spodbujali večstranske učinke raziskovalnih rezultatov, ki bodo krepili konkurenčnost slovenske družbe. Obenem se bomo zavzemali, da bi zagotovili odprtost in transparentnost postopkov ter dosežkov z vidika kakovosti in učinkovitosti, odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in javne raziskovalne infrastrukture.

Ukrepi:

1. Medresorsko sodelovanje razvojno-raziskovalne dejavnosti na nacionalni in mednarodni ravni v skladu s strateškimi usmeritvami države in EU. Vzpostavili in okrepili bomo

horizontalno in vertikalno sodelovanje, usklajevanje in povezovanje raziskovalnega ter inovacijskega sistema. Upravljalo se bo na najvišji ravni, kjer bo zanj pristojna posebna skupina ministrov. Medresorsko sodelovanje bo zagotavljalo tesno povezanost izvajanja raziskovanja in nove razvojne politike Slovenije in Evropske unije.

2. Karierni modeli. Za raziskovalke in raziskovalce bomo vzpostavili sodobne karierne modele, ki bodo povečali atraktivnost raziskovalnega poklica ter jasen in transparenten sistem kariernega razvoja raziskovalcev. Vsi razpisi za raziskovalna delovna mesta bodo objavljena na mednarodnem portalu EURAXES, s čimer bo zagotovljena mednarodna odprtost, mobilnost in konkurenčnost trga raziskovalne delovne sile, kar bo povečalo kakovost in učinkovitost raziskav v Sloveniji.

3. Odgovornost in etičnost. Odgovornost in etiko v raziskovanju bomo spodbudili s sprejetjem nacionalnega kodeksa etike, poštenosti in dobre prakse v znanosti, ter oblikovanjem častnega razsodišča za znanstveno raziskovalno dejavnost.

4. Viri financiranja. Povezali in številčno zmanjšali bomo različne vire oz. inštrumente financiranja raziskovalne dejavnosti in na ta način povečali preglednost poslovanja ter zmanjšali administrativna bremena raziskovanja. Posledično bomo povečali kakovost in učinkovitost raziskav na tistih področjih, ki so pomembna za razvoj družbe in gospodarstva. Vzpostavili bomo institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, ki jim bo omogočila večjo avtonomnost in odgovornost pri upravljanju ter oblikovanju kadrovske in raziskovalne strategije. Hkrati pa bomo okrepili projektno financiranje znanosti, ki bo temeljila na problemskih izhodiščih, ki jih je potrebno razrešiti za boljši razvoj slovenske družbe in gospodarstva v skladu s strategijo pametne specializacije. V ta namen bomo poskrbeli za koncentracijo sredstva in zmogljivosti raziskovalne dejavnosti.

5. Sistem ocenjevanja. Vzpostavili bomo evropsko primerljiv sistem ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov ter učinkov raziskovalnega dela. V ta namen bomo vpeljali zunanje, mednarodne institucionalne evalvacije, ki pri končni izbiri upoštevajo širok spekter meril. Hkrati pa bo takšen sistem preusmeril pozornost s kvantitete objav na kvaliteto raziskav ter njihovih učinkov.

6. Odprt dostop. Omogočili bomo odprt dostop do raziskovalnih podatkov in javne raziskovalne infrastrukture, ter stimulirali sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi organizacijami, s čimer se bo za ista vložena sredstva povečala kakovost raziskovalnih rezultatov. Obenem bo odprt inovacijski sistem pripomogel k boljšemu sodelovanju med gospodarstvom in raziskovalnimi inštitucijami.

7. Mednarodno znanstveno sodelovanje. S sprejetjem strategije mednarodnega znanstvenega sodelovanja bomo povečali nacionalno kritično maso raziskav. Večja sinergija in povezljivost nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih zmogljivosti in sredstev, ki bo posledica medsektorskega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni, bosta povečala kakovost in učinkovitost raziskav v Sloveniji.

8. Nov zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sprejeli bomo nov zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim bomo uredili položaj in financiranje raziskovalcev in

raziskovalnih organizacij v skladu z zgoraj zapisanimi ukrepi in usmeritvami RISS. Ta zakon bo komplementaren novemu zakonu o visokem šolstvu.

4.16. SLOVENCI PO SVETU

Izhajajoč iz obvez zapisanih v 5. členu Ustave Republike Slovenije v povezavi s Preambulo k Ustavi Republike Slovenije se bodo koalicijske partnerice trudile, da se ohranijo in še poglobijo povezave s Slovenci in Slovenkami v zamejstvu in po svetu ter da se na ta način ohranja in krepi slovenska kultura in kulturni prostor. To področje bo še naprej sodilo v pristojnost Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki svoje delovanje usklajuje z MZZ in MK ter ostalimi ministrstvi, ter ministra brez listnice, ki je zadolžen za ta resor.

Ukrepi:

1. Sprejetje strategije sodelovanja s Slovenkami in Slovenci po svetu. Koalicijske partnerice bodo uskladile in sprejele dolgoročno Strategijo sodelovanja s Slovenkami in Slovenci po svetu do konca 2015, da se na ta način ohranja in krepi slovenska kultura in slovenski kulturni proctor, ter ekonomske zmožnosti ohranjanja njihove kolektivne avtonomije v odnosu do večinskega prebivalstva, da v partnerskem odnosu izkoristimo njihovo znanje, poznavanje lokalnih posebnosti in njihove stike ter da odpiramo možnosti našim izvoznikom ali pa pripeljemo potencialne investitorje.

2. Povezovanje gospodarstva iz Slovenije in zamejstva. V procese tovrstnega povezovanja bomo poleg zamejskih Slovencev še dodatno dejavno vključevali tudi Slovence po svetu. Zavzemali se bomo, da se v takšno sodelovanje tvorno vključi tudi gospodarska diplomacija ter organizacije oziroma institucije, ki se ukvarjajo s promocijo Slovenije na ekonomskem področju. S tem bomo pomagali predvsem srednjim in malim podjetnikom v Sloveniji in v zamejstvu ter dodatno izkoristili in spodbujali znanje in povezave, tudi za skupne nastope na tretjih trgih. S krepitvijo gospodarskega sodelovanja bomo v času krize neposredno pomagali podjetjem v Sloveniji, v zamejstvu pa na ta način krepili gospodarsko strukturo manjšin.

3. Ohranjanje in krepitev slovenskega jezika. Posebej si bomo še prizadevali za tvorno podporo pri ohranjanju in krepitvi znanja slovenskega jezika (v zamejstvu v slovenskih in dvojezičnih šolah ter pri raznih oblikah dodatnega izobraževanja, posebne pozornost pri ohranjanju in krepitvi znanja jezika pa morajo biti deležni tudi Slovenci po svetu) ter za spodbujanje mladih za študij v Sloveniji ter na splošno za intenzivnejše sodelovanje med mladimi v Sloveniji, zamejstvu in po svetu.

4.17. SOCIALNA POLITIKA IN POKOJNINSKI SISTEM

Koalicija si bo prizadevala zmanjšati delež ljudi pod pragom revščine predvsem s spodbujanjem zaposlovanja in dela vseh starostnih skupin ter enostavnega, preglednega in poštenega uveljavljanja vseh oblik pomoči ter razporejanja razpoložljivih virov po načelih solidarnosti in pravičnosti. Pri vsem svojem delu bomo dosledno spoštovali in uveljavljali načelo enakih

možnosti za vse, ter podpirali uravnotežen razvoj poklicnega in zasebnega življenja. Oblikovali bomo dolgoročno strategijo soočanja z demografskimi spremembami in za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od nege in pomoči, celovito uredili sistem dolgotrajne oskrbe. Vzpodbujali bomo zgodnje zaposlovanje in kasnejše upokojevanje s postopnim vstopom in izstopom s trga dela. Poiskali bomo dolgoročno vzdržne in demografskim spremembam prilagojene vire za zagotavljanje dostojne ravni pokojnin, dostopnih storitev in pomoči.

Ukrepi:

1. Centri za socialno delo kot VEM točke (vse na enem mestu). Centri za socialno delo bodo okrepili svojo vlogo kot enotne vstopno-svetovalne točke za vse oblike pomoči in prevzeli koordinacijsko vlogo za vse izvajalce storitev in pomoči na socialnem področju z nevladnega, javnega in zasebnega sektorja, razbremenjeni pa bodo nalog storitev izvajalskih organizacij.

2. Sprejetje dolgoročne Strategije soočanja z demografskimi spremembami in Zakona o dolgotrajni oskrbi. Slednje bo vse storitve oskrbne, socialne in zdravstvene pomoči za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od pomoči drugih, združil v enovit sistem, ki bo vključeval enoten način dostopa do storitev, integralno izvajanje dejavnosti v različnih oblikah ter enoten način financiranja. Zakonske rešitve bodo vzpodbujale aktivno staranje, krepitev skupnostnih oblik pomoči ter vzpostavile namenski solidarnostni vir financiranja dolgotrajne oskrbe, v katerega bodo vključeni obstoječi viri iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter namenski socialni transferji. Vzpodbujali bomo tudi zasebno zavarovanje za tveganja povezane s starostjo.

3. Vzpostavitev platform. Slednje bo omogočila pregleden dostop do vseh oblik storitev in pomoči ter vzpodbujanje preventivnih in skupnostnih oblik pomoči, s katero bomo vzpodbujali načela aktivnega in zdravega staranja in zagotovili dostopnost informacij o storitvah in pomoči iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja na enem mestu, ki bo dosegljiv v osebni, telefonski in digitalni obliki. S spremljanjem zadovoljstva uporabnikov z izvajalci bomo izboljšali kvaliteto izbire in vzpodbujali konkurenčnost tudi na socialnem področju.

4. Poenotenje pogojev. S poenotenjem pogojev za izvajanje javnih storitev ne glede na vrsto in status izvajalca bomo javne storitve bolj odprli za različne tipe organizacij iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja ter odpravili razlike v pogojih za izvajanje primerljivih storitev.

5. Prilagoditev števila mest v javni mreži. Prilagodili bomo število mest v javni mreži glede na potrebe uporabnikov varstveno delovnih centrov, odraslih invalidov in oseb z dolgotrajno rehabilitacijo in trajnimi stanji odvisnosti ter starejše in pri tem vzpodbujali prenos pomoči v skupnostne oblike.

8. Spodbujanje prostovljstva. Sistematično bomo spodbujali prostovoljstvo z odpiranjem možnosti za vključevanje prostovoljcev v programe, ki so del javne mreže ali financirani iz javnih sredstev ter uvedli spremljanje prostovoljskih aktivnosti posameznikov in organizacij in

jih z različnimi bonitetami spodbujali k aktivnemu in odgovornemu prostovoljstvu. Podporo prostovoljskim aktivnostim in organizacijam bomo zagotavljali tudi z evropskimi sredstvi.

9. Pokojninska reforma. Pripravili bomo okvir za novo pokojninsko reformo v smeri zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne zaradi demografskih trendov. Spodbujali bomo kasnejše upokojevanje (bonusi) in različne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Zavzemali se bomo za postopno zmanjševanja delovne aktivnosti in različne možnosti legalnega dela upokojencev za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Obenem bomo spodbujali alternativne sistemske rešitve za vzdržno delovanje pokojninske blagajne (npr. obratne hipoteke). Strmeli bomo k očiščenju pokojninske blagajne s strani tistih pokojnin, ki niso v povezavi z njihovimi plačanimi prispevki ter njihovem financiranju v enakem obsegu iz drugih proračunskih virov.

10. Letni dodatek za upokejence in usklajevanje pokojnin. Koalicijski partnerji se zavezujejo, da bodo v proračunu zagotovili sredstva za letni dodatek za upokojence po naslednji lestvici (……….) ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti države. V primeru več kot 2,5 % gospodarske rasti v Republiki Sloveniji v preteklem letu se pokojnine usklajujejo v skladu s

106. členom Zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

11. Urad za medgeneracijsko solidarnost. Za boljše medgeneracijsko sodelovanje bomo preoblikovali obstoječi Urad za mladino v Urad za medgeneracijsko solidarnost s poudarkom na sodelovanju različnih generacij pri pripravi sistemskih sprememb. Urad bo sodeloval pri pripravi področnih ukrepov, katerih namen bo zagotavljanje aktivnega in zdravega staranja, prilagajanje demografskim spremembam, ustvarjanje pogojev za delovanje mladih in njihovo polno vključenost (zaposlitev, stanovanje) v duhu medsebojnega sodelovanja in razumevanja.

4.18. ŠPORT

Koalicijski partnerji se zavedamo, da šport s svojo družbeno, vzgojno in socialno vlogo predstavlja enega izmed od temeljnih gradnikov nacionalne identitete in s tem pomembno vsebino širšega javnega interesa države. Šport je primarno temeljni sestavni del civilne družbe. Zaradi množice družbenih vlog, ki jih ima šport je potrebna natančna in usklajena koordinacija vseh področij z namenom ustreznega razvoja, podpore in spodbujanja športnih aktivnosti kot sestavnih delov javnega interesa. Posebno pozornost je potrebno nameniti tistim športnim dejavnostim in skupinam, ki za svoje delovanje potrebujejo začetno oporo za čim bolj nemoteno prihodnje samostojno delovanje ter obenem preprečiti, da bi aktualne družbene okoliščine onemogočale športno dejavnost najbolj občutljivim družbenim skupinam. Prav tako se koalicija zavezuje, da bo še naprej podpirala razvoj vrhunskega športa na vseh ravneh njegove pojavnosti s ciljem povečanja prepoznavnosti Slovenije. Za navedene namene se bomo zavzemali za vzpostavitev odprtega in transparentnega sistema delovanja, za posodobitev obstoječe športne infrastrukture ter za osveščanje o družbeni in ekonomski vlogi profesionalnega ter rekreativnega športa. Podpirali bomo celovite programe za dejavno športno preživljanje prostega časa, saj verjamemo, da taka usmeritev lahko izboljša turistično ponudbo, našim vrhunskim športnikom pa lahko pomeni eno od možnosti za delovanje na športno-turističnem področju.

Ukrepi:

1. Vsebinsko celovita in vključujoča strategija razvoja športa. Do konca leta 2015 bomo ob upoštevanju sprejetega Nacionalnega programa športa do leta 2023 izdelali celovito strokovno analizo strategije razvoja športa v državi, s posebnim poudarkom na pomenu športa za vse in družbene ter socialne vključenosti skozi sport.

2. Sprememba zakonodaje. Do konca 2016 sprememba obstoječega Zakona o športu (1998), v katero bodo aktivno in ves čas vključene vse zainteresirane športne javnosti in deležniki.

3. Izdelava, implementacija in ustrezen nadzor nad uporabo javne športne infrastrukture za vse oblike športa in družbene skupine. Do konca prve polovice leta 2015 izdelava in implementacija jasnih meril za uporabo javne športne infrastrukture za vse oblike športa in družbene skupine.

4. Sistem za večjo preglednost poslovanja športnih organizacij in vseh sofinanciranih aktivnosti javnega interesa v športu. Do konca leta 2015 dokončna vzpostavitev in dosedno izvajanje informacijskega sistema za večjo preglednost poslovanja športnih organizacij in namenske porabe javnofinančne podpore za športne aktivnosti.

5. Spodbujanje razvoja mehanizmov za preprečevanje zlorab v športu. Razvoj vključujočih in transparentnih mehanizmov za preprečevanje zlorab v športu (doping, nasilje, korupcija).

4.19. TRG DELA

Koalicija si bo prizadevala vzpostaviti spodbudno okolje za zaposlovanje. Prizadevali si bomo spodbujati večjo prožno varnost z namenom lažjega vstopanja in izstopanja iz delovnih razmerij (fleksibilnost) ob vzpostavitvi predvidljivega delovnega okolja za delavce (varnost) in učinkovitejše izvajanje zaposlovalne politike. Eden izmed glavnih ciljev v skladu s priporočili EU je zmanjšati starostno segmentacijo na trgu dela, ki različne skupine ljudi postavlja v izrazito neenakopraven položaj. Posebej se zavedamo pomembnosti socialnega dialoga pri urejanju tako pomembnih vprašanj. Spodbujali bomo hitrejši vstop mladih na trg dela in njihovo prvo zaposlitev ter postopno izstopanje starejših s trga dela.

Ukrepi:

1. Fleksibilna varnost in sklad za brezposelne. Prizadevali si bomo spodbujati večjo prožno varnost z namenom lažjega vstopanja in izstopanja iz delovnih razmerij (fleksibilnost) ob vzpostavitvi predvidljivega delovnega okolja za delavce (pravna varnost, socialna varnost) in ob učinkovitejšem izvajanju aktivne politike zaposlovanja. Vlada bo pripravila pravni okvir za vzpostavitev in delovanje sklada za brezposelne po vzoru dobrih praks v primerljivih državah. Sklad se bo financiral s prispevki delodajalcev in bo namenjen večanju socialne varnosti delavcev ob izgubi zaposlitve, predvsem v prvih mesecih po izgubi.

2. Karierni inkubatorji. Ustanovili bomo Karierne inkubatorje za pomoč inovativnim mladim po končanem izobraževanju kot dopolnitev dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, ki bo zagotavljal

potrebno podporno infrastrukturo. Mladi ne sodijo na zavod za zaposlovanje, zato bomo podpirali alternativne rešitve, kjer se bodo lahko mladi stalno, za obdobje večih mesecev usposabljali v različnih vidikih podjetništva, vstopa na trg dela in imeli pri tem vso potrebno strokovno podporo (npr. za ustanavljanje podjetij, s.p.jev itd.). Prizadevali si bomo za integracijo kariernih inkubatorjev v redni šolski sistem na vseh ravneh izobraževanja (poklicne šole, SŠ, fakultete). Na ta način bi se lažje odzvali na potrebe trga dela in omogočili mladim lažjo izbiro za nadaljevanje izobraževanja ali izbiro poklica. Povezali bomo šolski sistem s trgom dela in v to vključili različne strokovne in stanovske organizacije, združenja in socialne partnerje.

3. Digitalna delovna knjižica. Uvedli bomo mladinsko/študentsko digitalno delovno knjižico za beleženje neformalnih delovnih izkušenj. Te postajajo za mlade vse bolj pomembne, saj veliko mladih pridobiva različne izkušnje izven klasičnega delovnega razmerja. Podobno kot velja za obdavčitev, kjer šteje vsako delo, bi se morale čim širše upoštevati tudi neformalne delovne izkušnje. Vlada mora pripraviti Zakon o malem delu za mlade in upokojence.

4. Subvencije. Podpirali bomo subvencije za nove zaposlitve. Nadgradili bomo Jamstvo za mlade s ciljem zagotavljanja večje podpore inovativnih pristopov k ustvarjanju delovnih mest in zaposlovanja za mlade (npr. Co-working, co-funding, itd.). Na področju nege in skrbi za starejše bomo podpirali medegeneracijsko sodelovanje, skrb za starejše in na ta način mladim omogočili zaposlitev v panogi, ki podpira cilje aktivnega staranja in oskrbe v domačem okolju, ki sta postala izziva za moderno družbo 21. stoletja. Subvencije za zaposlovanje bomo usmerili predvsem k starejšim, mladim, invalidom in dolgotrajno brezposelnim osebam.

5. Svetovalni portal. Uvedli bomo Portal za svetovanje pri izbiri izobraževanja v povezavi z možnostjo zaposlitve in spodbujanja izobraževanja za deficitarne poklice. Mladi se po končani osnovni šoli težko odločijo, kako in kje bi nadaljevali svoje izobraževanje. Portal bi jim ponujal širok spekter informacij o različnih poklicih, študijih in jim olajšal odločitev o izbiri poklica oziroma študija. Pri tem bomo sodelovali s socialnimi partnerji. Prenovili bomo tudi spletne aplikacije na Zavodu za zaposlovanje z namenom lažjega informiranja brezposlenih in delodajalcev o posameznih ciljno usmerjenih ukrepih.

6. Sklad za ideje. Povezali bomo evropska kohezijska sredstva z doslej neizkoriščenimi finančnimi instrumenti EIB, EBRD in EU, da zagotovimo podporo malim in srednje velikim podjetjem, mladim z idejami pa olajšamo zagon novih podjetij. Sklad bo deloval po načelu vse- na-enem-mestu, kar pomeni dokončno administrativno in procesno razbremenitev.

7. Inšpekcijski nadzor. Povečali in poostrili bomo (inšpekcijski) nadzor nad zlorabami delovnopravne zakonodaje. Najnovejšo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor predvsem na področju delovnih razmerij, je potrebno dosledno izvajati z namenom preprečavanja zlorab delovne zakonodaje od neplačevanja prispevkov, dela na črno ipdb.

8. Postopno poenotenje obdavčitev vseh vrst dela. Postopno bomo poenotili obdavčitev vseh vrst dela (avtorskega, podjemnega, študentskega) in na ta način zmanjšali razloge zaradi katerih prihaja do zlorab delovnopravne zakonodaje, ki določene skupine ljudi na trgu dela postavljajo v položaj prekernih delavcev, ki ne uživajo potrebne stopnje socialne varnosti. Uredili bomo položaj ekonomsko odvisnih delavcev.

9. Denarna nadomestila med brezposelnostjo. Analizirali bomo učinkovitost sedanjega sistema in aktivizacijo prejemnikov.

10. Podpora socialnemu podjetništvu. Socialno podjetništvo razumemo kot možen sistem za vzpodbujanje zaposlovanja. Socialno podjetništvo bomo umestili v programske dokumenti izvajanja Evropske kohezijske politike v Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020.

11. Študentsko delo. Vlada bo pripravila spremembe Zakona o študentskem delu za odprfavo anomalij v sedanjem ureditvi.

4.20. VARNOST

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za vzpostavitev vzdržnega in učinkovitega sistema za zagotavljanje posameznikove in nacionalne varnosti oz. za sodelovanje pri zagotavljanju mednarodne varnosti. Zagotavljanje nacionalne varnosti RS temelji na delovanju obrambnega sistema, sistema notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zato bomo povečali sistemsko pripravljenost in odzivnost na kompleksne grožnje varnosti. Ob tem bomo v skladu z našimi viri poskrbeli za racionalno in dolgoročno izgradnjo večnamenskih zmogljivosti. Prioritetno bomo pristopili k zagotovitvi dostojnega in profesionalnega opravljanja službe vsem, ki skrbijo za našo varnost, vključno s prostovoljci, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hkrati se zavezujemo, da bomo zagotavljanje nacionalne varnosti v skladu z našimi nacionalnimi interesi in viri še bolj integrirali v okvir mednarodnih sistemov kolektivne varnosti oz. obrambe.

Ukrepi:

1. Celovit sistem kriznega upravljanja in vodenja. Med vsemi relevantnimi ministrstvi in organi v njihovi sestavi bomo oblikovali celovit sistem kriznega upravljanja in vodenja, ki bo temeljil na sistemsko enotnih pravilih, načelih, ciljih in mehanizmih medresorskega sodelovanja ter okrepljeni vlogi Sveta za nacionalno varnost. Slednji bo v primeru kakršnegakoli ogrožanja varnosti skrbel za usklajeno delovanje vseh relevantnih podsistemov in mehanizmov. Za zagotovitev IKT podpore, ki je potrebna za takšno delovanje Sveta, bomo Nacionalni center za krizno upravljanje funkcionalno integrirali v Svet za nacionalno varnost.

2. Vzpostavitev sistema zaščite kritične infrastrukture. Opredelili in identificirali bomo kritično infrastrukturo v RS ter razvili ukrepe za vzpostavitev sistema zaščite kritične infrastrukture.

3. Prilagoditev organizacijske strukture. Ministrstvom in organom v njihovi sestavi, ki so primarno zadolžena za notranjo varnost in obrambo bomo prilagodili notranjo organizacijsko strukturo, tako da bo ta sledila spremembam v sodobnem varnostnem okolju. Na ministrstvu za obrambo bomo izvedli racionalizacijo in integracijo funkcionalno podobnih poslovnih procesov upravnega dela ministrstva, Slovenske vojske in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) v okviru enotnih organizacijskih enot. Xxxxxx s tem bomo poskrbeli za boljše skupno delovanje in predhodno skupno usposabljanje zmogljivosti SV in URSZR za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

4. Vzdržna in učinkovita izgradnja zmogljivosti. Na področju varnosti bomo izvajali programsko naravnano financiranje, ki bo omogočilo uresničljivo strateško planiranje in načrtovanje ter dolgoročno in ekonomsko učinkovito izgradnjo ključnih večnamenskih zmogljivosti za zagotavljanje varnosti. Pri tem bomo posebno pozornost pri izvajanju obrambnih in zaupnih naročil namenili večji konkurenci med ponudniki ter odprodaji oz. oddaji nepotrebne in neustrezne opreme, oborožitve in nepremičnin.

5. Karierna pot. Na podlagi strokovnih in transparentnih meril in realnih potreb bomo poskrbeli za natančno opredelitev in dosledno izvajanje karierne poti vseh, ki so zaposleni v nacionalno- varnostnem sistemu. Hkrati s tem bomo poskrbeli za ustrezno plačevanje oz. nagrajevanje in celostno skrb vseh, ki v nacionalno-varnostnem sistemu opravljajo, oz. so opravljali poklicno službo. Prostovoljcem, ki so vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bomo z ureditvijo statusa operativca izboljšali njihov položaj v razmerju do delodajalca in poskrbeli za njihove bonitete.

6. Opredelitev ciljev. V nacionalnih strateških dokumentih bomo natančno opredelili nacionalno-varnostne in zunanjepolitične cilje države. Ti cilji bodo ključna osnova za kakršnokoli delovanje Republike Slovenije v sistemih kolektivne varnosti oz. obrambe.

4. 21. VISOKO ŠOLSTVO

Koalicijske partnerice si prizadevamo za kakovostno, odprto in odzivno visoko šolstvo. Da bi ta cilj s skupnimi napori dosegli, si bomo prizadevali razvijati kakovosten, pravičen (vsakemu, ki izpolnjuje vpisne pogoje, enkrat brezplačno dostopen študij) in učinkovit sistem za visoko kakovost študija, transparentno in stabilno financiranje ter večjo možnost vključevanja v mednarodno skupnost ter internacionalizacijo terciarnega izobraževanje, tako za tuje študente pri nas, kot za mednarodne izmenjave slovenskih študentov in pedagogov. Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju inovativnih odprtih učnih okolij za izvajanje različnih prožnejših visokošolskih organizacij in oblik študija ter spodbudam za oblikovanje interdisciplinarnih študijskih programov. Krepili bomo tesnejše povezovanje z novimi in interdisciplinarnimi raziskovalnimi področji na univerzah, raziskovalnimi inštituti, gospodarstvom, širšim družbenim okoljem. S slednjim bomo povečali odzivnost visokošolskega izobraževanja na družbene potrebe ter srednjeročno odpravili potrebo po pretirano socialni funkciji (umik mladih s trga delovne sile) teh stopenj izobraževanja. Okrepili bomo raziskovalno dejavnost univerz, uveljavljali enake možnosti moških in žensk pri akademskem in raziskovalnem delu ter izboljševali bivanjske razmere za študentsko populacijo. Učni jezik na slovenskih univerzah je slovenski, v tujem jeziku pa z izjemami, kot so opredeljene v nacionalnih dokumentih o rabi nacionalnega jezika.

Ukrepi:

1. Transparentna merila za podeljevanje akreditacij visokošolskih programov. Koalicijski partnerji se zavezujejo, da bodo zagotovili transparentna merila za podeljevanje akreditacij domačim in tujim ter javnim in zasebnim visokošolskih inštitucijam (preko avtonomnega delovanja NAKVIS-a).

2. Prožnejše oblike študija. Slednje zagotavljajo boljšo učinkovitost in možnost povezovanja programov ter njihovo internacionalizacijo.

3. Odprta učna okolja. Odprta učna okolja za učinkovito vključevanje pri pridobivanju učnih virov in pri sodelovanju v mednarodni strokovni skupnosti preko vlaganj v dvostransko izmenjavo študentov ter preko skupnih pedagoških in raziskovalnih programov.

4. Profesionalni razvoj visokošolskih delavcev. Koalicijske partnerice bodo podprle stalno dvigovanje profesionalnega razvoja visokošolskih delavcev (štipendije in sredstva za mednarodno izmenjavo na osnovi kvalitete v mednarodnem merilu) in vzpostavile enotno evidenco visokošolskih učiteljev, pri čemer bo maksimalna neposredna pedagoška obremenitev visokošolskih učiteljev ostala nespremenjena in določena tako, da se bo upoštevalo izvajanje vseh javnoveljavnih študijskih programov v Republiki Sloveniji.

5. Sprejem zakona o visokem šolstvu. Nov Zakon o visokem šolstvu bo temljil na sprejetm Nacionalni strategiji visokega šolstva in bo (a) sistemsko uredil financiranja visokega šolstva, (b) enkratne pravice do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji visokošolskega študija ter sofinanciranja študija na 3. stopnji, ko/če so izpolnjeni vpisni pogoji, za vsakega državljana Republike Slovenije in EU. Obenem bo zakon jasno opredelil razmerja med javnim in zasebnim izvajanjem višješolske in visokošolske dejavnosti. Zakon bo uredil sistem financiranja pedagoških in nepedagoških delavcev zaposlenih v visokem šolstvu ter pripomogel k enakopravnejšem kombiniranju pedagoške in raziskovalne dejavnosti delavcev in delavk v visokem šolstvu. Temeljil bo na sprejeti Nacionalni strategiji razvoja visokega šolstva, kjer je okrepljena raziskovalno dejavnost univerz, uveljavljali enake možnosti moških in žensk

6. Dvig obsega financiranja visokošolske javne službe. Sistemsko in postopno bomo do leta 2020 zagotovili dvig obsega financiranja visokošolske javne službe na višino 2 % BDP, kolikor znaša povprečje v državah članicah OECD.

6. Uveljavili bomo resnično avtonomno in odprto visoko šolstvo. Slovenski sistem visokega šolstva si zasluži odgovornejše upravljanje in delovanje, če naj bo zvest svojemu resničnemu poslanstvu in za razvoj svojega polnega potenciala. Odprli bomo visokošolski prostor za vstop tujih univerz s postopno ukinitvijo vseh administrativnih ovir, ki to zdaj preprečujejo.

7. Povezovanje raziskovanja in izobraževanja. Slednje omogoča postavljanje izobraževanja v središče razvojne politike države, zato bodo tudi državne univerze in državne visoke šole deležne določenega neposrednega temeljnega financiranja (omogočil ga bo nov ZVIS), ki ne bo odvisno le od razpisov (delež bo odvisen od stanja javnih financ).

4.22. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Koalicijski partnerji se bomo zavzemali za sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo razvijal odprte, ustvarjalne, samozavestne, prodorne ter solidarne državljane in državljanke. Zato bomo, ob jasno določeni razmejitvi med javnim in zasebnim izvajanjem vzgojne in izobraževalne dejavnosti, kjer je javno izobraževanje nosilec javnega dobrega, zasebno pa je razumljeno kot dopolnitev javnega, v okviru katerega se zagotavlja pravica staršev in otrok do izbire zagotavljali možnosti

doseganja visokih izobraževalnih dosežkov za vse. Prioritetno bomo krepili vzgojno in izobraževalno vlogo šol in vrtcev s sodobnimi pristopi poučevanja in učenja ter povečali kakovost upravljanja in vodenja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in posameznih šol in vrtcev. Hkrati pa bomo spodbudili dvig profesionalne odgovornosti in avtonomije učiteljev ter vzgojiteljev. Koalicijski partnerji se bomo zavzemali tudi za priznavanje različnih izobraževalnih poti, krepitev vseživljenjskega izobraževanja, ki bo vključeval medgeneracijski prenos znanj in izkušenj, ter za krepitev povezovanja šol s širšim okoljem, z lokalno skupnostjo, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami.

Ukrepi:

1. Večja vključenost otrok. Z uveljavitvijo različnih programov v vrtcih ter programa družinskega varstva, oblikovanjem lestvice z manjšim številom razredov, ki bodo razbremenili starše s povprečnimi dohodki, ter nižjim plačilom vrtca za vsakega naslednjega otroka sočasno vključenega v vrtec, bomo poskrbeli za večjo vključenost otrok v programe predšolske vzgoje. Večjo kakovost in dostopnost izobraževanja (razbremenitev staršev, zmanjšanje razlik med učenci) bomo zagotovili z oblikovanjem ustrezne učbeniške politike in z zagotovitvijo brezplačnega (vsaj enega obroka) šolske prehrane za učence in dijake.

2. Dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in dosežkov učencev. Slednje bomo dosegli s krepitvijo vzgojnih nalog šole, z nadgradnjo sistema potrjevanja učbenikov za zagotovitev njihove večje kakovosti, z oblikovanjem modela uporabe e-učbenikov in z njimi povezano učinkovito rabo IKT tehnologij ter zagotovitvijo infrastrukturnih pogojev (širokopasovna mreža), z uveljavljanjem kurikula, ki bo zagotavljal dvig splošnih oziroma poklicnih kompetenc, še posebej socialnih in državljanskih kompetenc ter komunikacije v maternem jeziku (učenje slovenščine kot tujega jezika, razvoj znanja maternega jezika etničnih skupin) ter kompetenc pomembnih za uspešno vključevanje v sodobno družbo in na trg dela (reševanje problemov, kritičnost mišljenja, ustvarjalnost). Dvig kompetenc bomo dosegli z dvigom ravni različnih vrst pismenosti (bralna, matematična, naravoslovna, domovinska in državljanska pismenost) in s krepitvijo povezovanja šol s širšim okoljem pri reševanju konkretnih problemov. Nadgradili bomo nacionalni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju izobraževanja, ki bo vključeval tudi rezultate eksternega preverjanja znanja v osnovnih šolah (NPZ) ter spremljanje kakovosti izobraževalnega procesa. Posebno pozornost bomo namenili spremembam kurikula za vrtce, ki bodo vključevale obogateno poučevanje govora govorno šibkih otrok, tujega jezika in slovenščine kot tujega jezika, vzpostavitvi učinkovitih modelov dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami in organizacijskega modela prehajanja med programi za otroke in otroke s posebnimi potrebami. Z uvedbo fleksibilnih oblik izobraževanja in vključevanjem nadarjenih bomo vzpostavili odprto učno okolje za delo z nadarjenimi.

3. Profesionalni razvoj pedagoških delavcev. Slednje bomo dosegli s prenovo sistema strokovnega napredovanja in kariernega razvoja pedagoških delavcev in vzgojiteljev, z nadgradnjo sistema pripravništva in mentorstva ter zagotovitvijo pogojev za večjo mobilnost pedagoških delavcev in vzgojiteljev. Hkrati bomo kakovost pedagoškega dela zagotovili tudi z zmanjšanjem tistih birokratskih postopkov pri vodenju šol in vrtcev ter pri izvajanju vzgojno- izobraževalnega dela, ki ne prispevajo k kakovosti pedagoškega dela, z večjo fleksibilnostjo pri organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela (določitev nacionalnih okvirjev – kazalnikov, ostalo

avtonomija šol in vrtcev) in poenostavitvijo postopkov za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.

4. Komunikacija v maternem jeziku. Za večjo sposobnost izražanja in interpretacije svojih misli, občutij in dejstev tako v ustni kot tudi v pisni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) ter medsebojno komuniciranje v jezikovno primerni obliki ter načinu v vseh življenjskih okoliščinah (vzgoja in izobraževanje, dom, delo, prosti čas) predlagamo naslednje ukrepe: (1) učenje slovenščine kot tujega jezika v celotni izobraževalni vertikali za tiste, ki jim slovenščina ni materni jezik (npr. priseljenci, diplomanti, tujci, ki živijo v Sloveniji) (2) podpirati razvoj znanja maternega jezika etničnih skupin (3) posvetiti več pozornosti kulturi branja in izražanja v maternem jeziku tudi pri pouku drugih predmetov.

5. Socialna in državljanska kompetenca. Te sposobnosti temeljijo na poznavanju socialnih in političnih vsebin in obvez, kar je temelj za aktivno in demokratično udejstvovanje posameznika. Predlagani ukrepi so: (1) vzgajati in izobraževati za domovinsko in državljansko pismenost ter demokratične vrednote, (2) aktivno vključevati starše v sooblikovanje vzgojnih in drugih dejavnosti šole, ki dvigajo kakovost, (3) vključevanje znanj, veščin in spretnosti, ki krepijo etične dimenzije v kurikulu.

6. Odzivnost izobraževanja na spremembe družbe in potrebe trga dela. Večjo odzivnost izobraževanja na potrebe sodobne družbe in trga dela bomo dosegli z uveljavitvijo sistema priznavanja in vrednotenja kvalifikacij formalnih in neformalnih znanj, z uvajanjem različnih modelov praktičnega usposabljanja na delovnem mestu, s sistemom učenja z opazovanjem poteka dela in rotacije delovnih mest, s krepitvijo karierne orientacije, s tesnejšim povezovanjem šole z lokalno skupnostjo in NVO in spodbujanjem mladih k vključevanju v družbene aktivnosti. Nadgradili bomo izhodišča za načrtovanje programov na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja ter tako poskrbeli za dvig kakovosti, vrednotenja in privlačnosti programov poklicnega izobraževanja in vpeljali različne modele praktičnega usposabljanja med izobraževanjem.

7. Krepitev vseživljenjskega učenja. Z ustreznimi programi bomo spodbujali učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Posebno pozornost bomo pri tem namenjali priložnosti za izobraževalno prikrajšane skupine. Krepili bomo zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost in znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za boljšo kakovost življenja. Razvijali bodo zavedanje ljudi, da imajo pravico do učenja in izobraževanja ter krepili njihovo soodgovornost zanje. Spodbujali bomo pozitiven odnos posameznika do učenja in razumevanje pomena vseživljenjskega učenja v vseh obdobjih človekovega življenja, tak odnos je potrebno včleniti v vse kurikule na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Pospeševali bomo uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira in gibala za razvoj lokalnih in regionalnih območij ter v teh tudi za razvoj socialnih omrežij. Prizadevali si bomo za vzpostavitev stabilnosti delovanja sistema in javne mreže organizacij za izobraževanja odraslih ter za kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje, izobraževanje in usposabljanje odraslih.

4.23. ZDRAVSTVO

Koalicija obljublja korektiv obstoječega zdravstvenega sistema v luči krepitve javnega zdravstva, upoštevaje njegovo finančno vzdržnost, s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Finančna vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja je prioriteta te koalicije. Koalicijski partnerji se nadalje zavezujemo, da bomo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Xxxxxxxx, kakovostno in učinkovito zdravstvo bo prioriteta te koalicije. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo ohranilo svojo univerzalnost in dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev ob solidarnem zagotavljanju sredstev. Do korupcije v javnem zdravstvu bomo zavzeli ničelno toleranco. Na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti se bomo zavzemali za jasnejšo mejo med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Zato bomo pripravili nov predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o zdravstveni dejavnosti, pri čemer koalicijske stranke soglašajo, da je predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prioriteta.

Ukrepi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja:

1. Zagotovitev finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja ob solidarnejši prispevni obremenitvi zavarovancev in čim večji ohranitvi obstoječih pravic. V skladu z načelom solidarnosti bomo zavarovance enakomerno obremenili s prispevki.. Odhodkovne postavke ZZZS bomo očistili vsebin, ki ne spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje (specializacije zdravnikov, pripravništva, terciar I), Okrepili bomo nadzor nad zaračunavanjem zdravstvenih storitev s strani izvajalcev, povečali avtonomnost in odgovornost ZZZS ter poenostavili partnerski dialog v javnem zdravstvu.

2. Ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegova nadomestitev z dajatvijo. Dopolnilno zavarovanje je že po definiciji vrsta prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki zavarovancem ne prinaša nobenih novih pravic do zdravstvenih storitev, temveč krije stroške zdravstvene storitve v določenem deležu, ki ga ne krije obvezno zavarovanje. Skupaj z obveznim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje tako predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb. Ker je tako del obveznega zavarovanja in ker novih pravic ne zagotavlja, ga ne potrebujemo. Ob njegovi ukinitvi je potrebno vzpostaviti ustrezno dajatev oz. nadomestilo.

3. Ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na ravni zakona. V zadnji odločbi Ustavno sodišče RS (št. Up-1303/11-21, U-I-25/14-8 z dne 21. 3. 2014) jasno zapiše, da je vrsta, določitev pogojev za uveljavljanje pravic in način izvrševanja pravic izrecno pridržana zakonu. Koalicijski partnerji bodo zato tiste pravice, ki so neustrezno urejene le v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (podzakonski akt), primerno uredili na zakonski ravni.

4. Skupna javna naročila. Zavzemamo se tako za uveljavitev preglednega in enotnega sistema javnega naročanja v zdravstvu in doseganje učinkovitega naročanja zdravil, medicinskih pripomočkov in druge opreme za potrebe v zdravstvu, za javno objavo nabavnih cen, vključitev in sprotno seznanjanje pristojnih ustanov s postopki javnega naročanja. V ta namen bomo

poenotili in standardizirali materiale, opremo in postopke nabave, uporabe in vzdrževanja materialov, zdravil, opreme in IT sistemov.

Ukrepi na področju zdravstvene dejavnosti:

1. Razmejitev javnega in zasebnega. Na resnost problema hkratnega opravljanja dela v javnem in zasebnem sektorju v zdravstvu je dne 27. 2. 2014 v sistemskem načelnem mnenju opozorila Komisija za preprečevanje korupcije. V njem ta ugotavlja, da je prepletanje javnega in zasebnega interesa oziroma obstoj zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, samo po sebi precejšnje sistemsko korupcijsko tveganje, to dejstvo pa ustvarja tudi povečana tveganja za nastanek nasprotja interesov. To tveganje je treba s spremembo zakonodaje odpraviti.

2. Določitev meril. Določitev meril za sprejetje mreže javne zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter krepitev osnovne ravni zdravstvenega varstva, kjer se utrdi položaj zdravstvenih domov kot osrednjih nosilcev in organizatorjev zdravstvene dejavnosti na zaokroženem geografskem območju. Nadaljuje se z začrtanim uvajanjem referenčnih ambulant, pri čemer se najprej preveri njihova učinkovitost glede na stroške. Preučili bomo možnost uvajanja učnih in ruralnih ambulant.

3. Podeljevanje koncesij. Področje koncesij se uredi na način, da se bodo koncesije podeljevale le na podlagi javnih razpisov, za določen čas, izključno tam, kjer javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati zadostnega obsega storitev v skladu s sprejeto mrežo.

4. Negovalni oddelki in paliativna oskrba. Pospešili uvedbo negovalnih oddelkov in paliativne oskrbe na področju bolnišnične dejavnosti.

5. Vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Na novo uredili vodenje, poslovanje, ter nadzor javnih zdravstvenih zavodov ter povečali odgovornost direktorjev ter svetov zavodov. Določila se bodo potrebna znanja s področja managementa, zdravstvene ekonomike, organizacije dela, zakonodaje s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, področja izvajanja dejavnosti splošnega družbenega pomena itd., tako za menedžment kot za članstvo v svetih zavodov.

6. Pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije. Na novo določili pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije in uredili področje specializacij.

7. Korupcija. Uveljavili ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu. Od vseh, ki so s svojim (ne)ukrepanjem odgovorni za razrast korupcije, se bo terjala osebna odgovornost.

4. 24. ZUNANJA POLITIKA

Koalicijske partnerke se zavzemamo za suvereno in državniško naravnano zunanjo politiko, ki služi ljudem in državi ter spoštuje sprejete mednarodne zaveze. RS mora imeti konsistentno in koherentno, nacionalno zavedno in globalno odgovorno, prilagodljivo in kreativno, družbeno povezovalno in ekološko naravnano zunanjo politiko. Ključna zunanjepolitična usmeritev bo povrnitev kredibilnosti in krepitev zunanjepolitične prepoznavnosti države in vseh naših ljudi

doma in po svetu, tako za zaščito in zastopanje naših interesov v mednarodnem prostoru in EU kot tudi za spodbujanje in ustvarjanje različnih priložnosti. V okviru EU bo RS bolj aktivno in verodostojno izkoriščala priložnosti, ki jih ponuja članstvo. Hkrati se koalicijske partnerice zavzemamo, da bomo aktivno spodbujale razpravo o okrepljeni Uniji; podpirale bomo krepitev notranje integracije EU ter vloge EU v mednarodnih odnosih ter krepili glas EU v tretjih državah; prav tako bomo ostali aktivni zagovorniki širitvenega procesa, posebej na Zahodnem Balkanu. Doseženo na področju zunanje politike bo koalicija nadgradila z zastavitvijo ambicioznih ciljev. Z njimi bo upoštevala vrednote in načela, iz katerih slovenska zunanja politika izhaja, da bi se lahko soočila s svetovnimi izzivi z jasno zastavljenimi strateškimi cilji in preudarno izbranimi prednostmi nalogami po posameznih področjih in območjih. Aktivno zagovarjanje človekovih pravic, krepitev človekove varnosti in spoštovanje mednarodnega prava bodo temelj delovanja RS v mednarodnih organizacijah. Koalicijske partnerice želijo zato na osnovi čim širšega družbenega soglasja in razumevanja spreminjajočega okolja voditi proaktivno zunanjo politiko in načelno diplomacijo, ki izhajata iz Ustave, varstva človekovih pravic in mirnega reševanja sporov. Posebno pozornost bodo namenile tudi krepitvi sodelovanja s Slovenkami in Slovenci po svetu ter vzpostavljanju pogojev doma in po svetu za njihov obstoj in razvoj.

Ukrepi:

1. Vse na enem mestu (VEM). Srednjeročno (do 2018) bodo koalicijske partnerice nadgradile obstoječ sistem gospodarske diplomacije z dopolnitvijo vseh aktivnosti glede pomoči izvoznim podjetjem in glede tujih vlaganj v Slovenijo v smeri oblikovanja VEM za naše in tuje gospodarske subjekte. S pomočjo učinkovite in proaktivne gospodarske diplomacije bomo povečali diverzificiranost in krepili preusmeritev na hitro rastoče trge.

2. Prenova deklaracije o zunanji politiki. Koalicijske partnerice bodo prenovile dolgoročnejšo deklaracijo o zunanji politiki, ki bo s koalicijskim in parlamentarnim usklajevanjem ter po javni razpravi in uskladitvi z ostalimi strateškimi dokumenti države sprejeta v državnem zboru s čimširšim soglasjem v prvi polovici 2015 (osnutek do konca 2014). Deklaracija bo omogočila poenotenje slovenske zunanje politike ter nadzorno in korektivno funkcijo državnega zbora. Diplomacija, še zlasti kot notranja in zunanja služba MZZ, ostaja osrednje sredstvo slovenske zunanje politike, pri čemer ima in bo imelo MZZ tudi osrednjo usklajevalno vlogo v sistemu slovenske zunanje politike in diplomacije.

3. Sprejem nove strategije zunanje politike. Koalicijsko usklajena in na vladi sprejeta strategija zunanje politike do leta 2020 bo operacionalizirala temeljne nacionale interese in prioritete po področjih in območjih za nadzor nad mednarodnini in regionalnimi (EU) pogoji za preživetje in trajnostni razvoj slovenske države in družbe ter njunih ljudi doma in po svetu. Strategija, katere osnutek bo tako kot osnutek deklaracija pripravljen do konca 2014, bo vzpostavila merilo za presojo uspešnosti in učinkovitosti načrtovanja in izvajanja zunanjepolitičnih in diplomatskih aktivnosti ter reorganiziranje in kadrovsko konsolidacijo Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), vključno z njegovo diplomatsko in konzularno mrežo, v smeri razvoja integrativnega slovenskega diplomatskega sistema.

4. Znotrajsektorska uskladitev, modernizacija in specializacija slovenske diplomacije. Oba zgornja strateška dokumenta bosta skupaj omogočila znotrajsektorsko uskladitev temeljnih interesov (vključno s strateškim nadzorom nad upravljanjem z vodami, naravnimi viri,

energetsko, kritično infrastrukturo), območnih (Slovenija kot (južno) slovanska, srednjeevropska in sredozemska država) in področnih prioritet (predvsem gospodarske diplomacije, ki bo srednjeročno nadgrajena s politično vlogo »vozlišča« omogočanja mednarodnih stikov med svetovnimi regijami in državami ter dolgoročno z razvijanjem infrastrukture za mirno reševanje mednarodnih sporov). Prav tako bosta dokumenta predvidela ukrepe za specializacijo in krepitev slovenske diplomacije na področjih varstva človekovih pravic, humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja.

5. Predlog o prilagojeni diplomatski in konzularni mreži. Slovensko predstavljanje v tujini bo temeljilo na jasni podpori gospodarski diplomaciji ter novi mreži konzularnih in drugih predstavništev.

6. Celovita integracije EU dimenzije v delovanje slovenske države in družbe. Koalicija bo v sodelovanju z opozicijo celoviteje integrirala perspektive delovanja znotraj in preko EU v vsakodnevno delovanje slovenske države in družbe. Delovanje Republike Slovenije znotraj EU v marsičem presega zgolj zunanjepolitično dimenzijo in zmožnosti/pristojnosti MZZ, zato je treba EU dimenzije čim celoviteje integrirati v celotno delovanje slovenske države in družbe ter tako znotrajsektorsko kot medsektorsko usklajevati ter ustrezno strateško voditi.

7. Modernizacija Ministrstva za zunanje zadeve RS in slovenske diplomatske mreže. Koalicijske partnerice bodo vzpostavile sistem rednega sprejemanja novih diplomatov v redno delovno razmerje, njihovo redno izobraževanje, vključno z izobraževanjem za gospodarsko diplomacijo; transparenten sistem napredovanja in kroženja diplomatov med notranjo in zunanjo službo ter ohranjanje določene mere odprtosti za kvalificirano zavzemanje najvišjih funkcij v diplomatski mreži. Zagotovljen bo mehanizem za uskladitev nacionalne podpore in promocije strokovno usposobljenim kandidatom in predstavnikom Slovenije za napotitve in sekondiranje v EU, OZN, Natu in drugih mednarodnih organizacijah, ki so posebnega pomena za krepitev in prepoznavnost mednarodne vloge Slovenije. Koalicijske partnerice bodo vzpostavile tudi tesnejše sodelovanje z državljani Slovenije, ki so zaposleni v mednarodnih institucijah, mednarodnih gospodarskih subjektih in v akademski sferi.

8. Sodelovanje RS v mednarodnih organizacijah, mednarodnih operacijah in misijah. Koalicija bo vsestransko razvijala dobre odnose in sodelovanje z vsemi mednarodnimi organizacijami, katerih članica je Republika Slovenija. Spoštovala bo tudi načela celovitosti in vsestranskosti sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, pri čemer bo glede na sodobne potrebe nadgradila Strategijo sodelovanja RS v MOM (2010).

5. VLADNA PROJEKTNA PISARNA (VPP)

5.1. VLADNA PROJEKTNA PISARNA

Ključni vladni projekti bodo na ravni kabineta predsednika vlade koordinirani in vodeni po načelu projektne pisarne. Projektna pisarna ne bo pravno-formalna organizacijska oblika, temveč način dela oziroma način pristopa k upravljanju medresorskih projektov. V vsebinskem smislu pomeni dopolnitev pristojnosti in odgovornosti obstoječe Službe vlade za razvoj in evropsko

kohezijsko politiko, ki bo v pomoč pri učinkovitem izvajanju in spremljanju uspešnosti strateških projektov vlade. Naloge projektne pisarne bodo sledeče:

• Zagotavljala bo metodološko enotno izvajanje projektov (skrb za razvoj in uveljavljanje enotne metodologije pri izvajanju projektov).

• Skrbela bo za koordinacijo sodelujočih ministrstev na posameznih projektih in opozarjala na težave pri izvedbi in na (večja) odstopanja od zastavljenih ciljev in rokov.

• Poročala bo vladi o vseh projektih v izvajanju (konsolidirano poročilo), ter opozarjala na projekte, ki zamujajo.

• Razbremenila bo odgovorne nosilce projektov administrativnih nalog (zapisniki, poročila, dokumentacija), ter pomagala nosilcu projekta pri medresorskem usklajevanju in spremljanju poteka izvedbe (prenos informacij, usklajevanje), obenem bo v pomoč pri spremljanju poteka izvedbe (časa) in stroškov (glede na plan), ter pri pripravi in pri posodabljanju planov.

• Skrbela bo za projektno kulturo, da bodo sodelujoči razumeli projektni način dela

• Izobraževala bo bodoče vodje projektov in člane njihovih timov, svetovala pri pripravi in izvedbi projektov, ter po potrebi zagotovila mentorstvo tako članom kot vodjem projektov.

• Spremljala bo uspešnost vodij projektov.

• Vzdrževala bo bazo znanja (arhiv projektne dokumentacije, primeri dobrih praks, baza napak / problemov preteklih projektov).

• Zbirala bo pobude s strani ministrstev in ostalih organov o novih možnih projektih (identifikacija, izbira, prioritete).

• Usklajevala bo delo v več-projektnem okolju (npr. pomoč pri medstrukturnih vsklajevanjih, pomoč pri reševanju problemov na projektih).

• Vzpostavila in skrbela bo za projektni informacijski sistem.

• Preverjala bo obremenjenost sodelujočih na projektih, opozarjala na ozka grla, pripravljala sezname razpoložljivih ljudi pri planiranju novega projekta ter zbirala reference ljudi za vključitev v projektne time.

• Skrbela bo za strokovno literaturo s področja projektnega managementa ter moderirala delavnice za nove zaposlene z namenom seznanitve s projektnim načinom dela.

• Informirala bo javnost o uspešno zaključenih projektih.

Vodja VPP naj bi bil ključni strokovnjak za področje projektnega managementa. Imenuje ga predsednik vlade.

VLOGE, PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI KLJUČNIH DELEŽNIKOV PROJEKTOV

Predsednik vlade:

• Določa prioritete projektov.

• Formalno imenuje skrbnike projektov.

• Nadzoruje projekte v celotnem življenjskem ciklu projekta na osnovi pisnih konsolidiranih poročil (VPP) in ustnik poročil ministrov.

• Sodeluje pri pomembnih vsebinskih odločitvah, potrjuje večje spremembe (vsebinske, roki, stroški).

• Potrdi plan izvedbe projekta ter pristojnosti in odgovornosti ključnih sodelavcev projekta.

Minister / skrbnik projekta

• Prevzame polno odgovornost za (ne)izvedbo dodeljenega projekta iz koalicijskega sporazuma.

• Xxxxxx xxxxx projekta (managerja) in sodeluje pri pripravi projekta (oblikovanju delovne skupine, taktike izvedbe, časovnice, itd.).

• S predsednikom vlade uskladi koordinatorja projekta iz Kabineta Xxxxx

• Potrdi podroben plan (elaborat) izvedbe projekta ter pristojnosti in odgovornosti ključnih sodelavcev.

• Sodeluje pri vseh pomembnih odločitvah na projektu, odloča o morebitnih spremembah

• Zagotovi vire za izvedbo projekta (finančna sredstva, ljudi).

• S svojim formalnim vplivom in izkušnjami pomaga managerju projekta pri reševanju organizacijskih in vsebinskih problemov pri projektu ter pri reševanju nesoglasij med ministrstvi.

• Nadzira izvedbo projekta (delo skupine in napredek projekta) in o poteku ustno poroča predsedniku vlade (pisna poročila pripravlja VPP).

• Če na projektu sodeluje več ministrstev, pri kadrovanju in vsebinskih vprašanjih sodelujejo vsi ministri (ali z pooblastili vodja projekta, vodja podprojekta), k čemur jih zavezuje koalicijski sporazum.

Vodja projekta

Je »operativec«, odgovoren za učinkovito izvedbo projekta (čas, stroški, kakovost), kar naj bi dosegel z ustreznim planiranjem (aktivnosti, časa, stroškov, obvladovanja tveganj…), organiziranjem sodelavcev, vodenjem tima in kontroliranjem izvedbe.

Vodjo projekta izbere za projekt pristojni minister (skrbnik projekta) – osebo, ki ji zaupa ki ima organizacijske sposobnosti in izkušnje z delom na projektih.

Vodje podprojektov

So odgovorni za izvedbo dela projekta na ministrstvih, ki niso nosilci projekta. Naloga vodje podprojekta je »vodenje, koordinacija in usklajevanje nalog v sklopu ministrstva«. Vodja podprojekta je član ožjega projektnega tima in sodeluje tudi pri pripravi projekta. Izbere ga minister (skrbnik projekta).

Vodja VPP:

• Pripravlja strokovne podlage za izbiro in določanje prioritet projektov.

• Sodeluje pri pomembnih organizacijskih odločitvah na projektih.

• Pripravlja redna konsolidirana poročila o napredku vseh projektov, s poudarkom na odstopanjih izvedbe glede na plan (zamude, povišanje stroškov).

• Sodeluje pri reševanju projektov z večjo zamudo in/ali večjo prekoračitvijo stroškov.

• Potrjuje ustreznost elaboratov projektov z metodološkega vidika.

• Poda mnenje o strokovni usposobljenosti predlaganih vodij projektov.

• Opozarja na zamude pri izvajanju projektov in napake v projektni dokumenntaciji.

Koordinatorji projektov (državni sekretarji v kabinetu predsednika vlade) imajo naslednjo vlogo:

• Sodelujejo pri pripravi plana projekta – zagotovijo vsebinsko skladnost s cilji koalcijskega sporazuma in skrbijo za upoštevanje izkušenj iz predhodnih projektov.

• Vodji projekta pomagajo reševati konflikte in dileme med sodelujočimi (ministrstvi, strokovnjaki, civilno družba, idr.).

• Vodji projekta pomagajo reševati zamude in stroškovne prekoračitve projekta.

• Vdoji VPP pomagajo pri pripravi pisnih poročil o napredku posameznih projektov.

• Opravljajo redno koordinacijo in organizirajo kontrolne sestanke v času izvedbe projekta.

Koordinatorji so lahko člani več projektnih timov istočasno.

5.2. KOALICIJSKI PROJEKTI1

Na podlagi analize trenutnega stanja se bo pripravil izvedbeni načrt s časovnico in proračunsko podlago za izvedbo posameznega projekta. Koalicija bo v mandatnem obdobju 2014 do 2018 prioritetno izvedla naslednjih projektov:

Projekt št.1: Celovita prenova stavb v državni, občinski in privatni lasti (trajnostna gradnja) (nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo, ministrstva in vladne službe)

Xxxxxxxx prenova stavb v državni, občinski in privatni lasti mora obsegati energetske, protipotresne, požarnovarne, funkcionalne, sanitarne in druge oblike prenove in razširitve stavb, ki izboljšajo tehnične in gradbene lastnosti stavb ter pogoje bivanja in delovanja v njih. Celovita prenova stavb bo pripomogla k zagonu gradbeništva in povečala kreditno aktivnost poslovnih bank ob koriščenju EU sredstev, hkrati pa bo povečala tudi varnost prebivalstva, bistveno izboljšala pogoje bivanja in delovanja, ki jih omogoča obstoječ stavbni fond in pripomogla k dvigu splošne prostorske kulture v Sloveniji. Energetska sanacija starejših stavb pomeni večjo energetsko učinkovitost (varčevanje z energijo) in večjo potrošnjo na ravni gospodinjstev in države (EU sredstva), kar bo imelo spodbuden vpliv za gradbeništvo in lesno-predelovalno industrijo (gospodarski cilj). V Sloveniji je večina zgradb energetsko zelo potratnih tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Kar 81 % stanovanjskega fonda je potrebnega energetske sanacije (MZiP). Cilj je sprejeli ukrepe in proračunske podlage s katerimi bomo v Sloveniji povečali delež energetsko saniranih javnih in zasebnih objektov preko obstoječih finančnih mehanizmov. Da bomo v zgled bomo prioritetno začeli pripravljati program za energetsko sanacijo objektov v državni upravi in shemo spodbud za sanacijo objektov v zasebni lasti. Za potrebe sanacije privatnih stavb bomo povečali obseg financiranja EKo Sklada in kreditnega potenciala bank. Danes imamo namreč opravka predvsem s pomanjkanjem zasebnih zelenih investicij, saj sta bila glavna dosedanja vira financiranja predvsem EU in država. Ker so mnoga slovenska podjetja danes močno zadolžena lahko krepimo zgolj povpraševanje gospodinjstev, ki so še vedno podpovprečno zadolžena. Na ravni gospodinjstev bi zaradi nižjih stroškov ogrevanja ustvarili določene finančne prihranke skozi katere bi poplačali najeta posojila. Ob tem bi si opomogel tudi gradbeni sektor, država pa bi lažje dosegala zavezujoče podnebne cilje.

Zgornji projekt moramo nadgraditi skozi zelena javna naročila. Z slednjim se zagotavlja zmanjšanje negativnih vplivov javnega sektorja na okolje, spodbuja se razvoj tega segmenta trga in inovacij na tem področju (okoljsko sprejemljivejši izdelki, nove zelene tehnologije), daje se vzgled gospodarskemu sektorju in državljanom, s spodbujanjem uporabe metodologij za oceno stroškov v celotnem življenjskem obdobju pa se zagotavlja tudi bolj gospodarna raba javnih sredstev. Zeleno javno naročanje namreč upošteva stroške v celotnem življenjskem obdobju, vključno s stroški delovanja, vzdrževanja, razgradnje, recikliranja in morebitne sanacije. Pri iskanju najugodnejše ponudbe se pogosto upoštevajo tudi zunanji okoljski stroški, zaradi česar je lahko zeleno javno naročanje z dolgoročnega vidika ekonomsko bolj učinkovito. Cilj projekta je priprava vsebinskih prilog Zakona o javnih naročilih ter uskladitev izvajanja z Računskim Sodiščem RS in Državno Revizijsko Komisijo, ter s tem oblikovati razmere za nemoteno izvajanje zelenih naročil.

1 Navajamo širši nabor potencialnih projektov. V končni verziji koalicijskega sporazuma bodo navedeni tisti ključni projekti okoli katerih se bodo dogovorili bodoči koalicijski partnerji.

Projekt št. 2: Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev Agencije za javna naročila (nosilec: )

Poenostavitev sistema javnega naročanja je pomembna z vidika zniževanja stroškov v postopkih, gospodarnosti naročil in povečevanja učinkovitosti. Naloga projekta bo poenostaviti sistem javnega naročanja po zgledu dobrih praks iz drugih držav EU in usposobiti kadre, da bodo znali pripraviti kvalitetne strokovne razpise in se s tem izogniti kasnejšim dopolnitvam oz. podražitvam izvedbe posameznih naročil. Uvedli bomo merila učinkovitosti oz. gospodarnosti in odgovornosti za posamezno javno naročilo. Predlagana agencija bi bila najbolj smiselna v obliki vladnega urada, ki bi bil pod neposredno pristojnostjo Kabineta predsednika vlade ali kot posebna institucija za skupno naročanje na področju skupnih zadev (npr. za zdravstvo, informatiko, svetovanje, izobraževanje) v obliki javnega podjetja neposredno odgovarna ministru za finance. Zavzemamo se za odpravo sistema najnižje vrednosti (cena) kot edinega merila za javno naročanje. Poleg cene bomo opredelili tudi druge kriterije izbora za standardna javna naročila. Na primer za določene vrste naročil, predvsem storitve, se lahko vnaprej določi, katere ponudbe se bodo štele kot nenormalno nizke. Na primer, eden od ciljev je uveljaviti pregleden sistema javnega naročanja v zdravstvu in doseganje učinkovitega naročanja zdravil, medicinskih pripomočkov in druge opreme za potrebe v zdravstvu, za javno objavo nabavnih cen, vključitev in sprotno seznanjanje pristojnih ustanov s postopki javnega naročanja. Cilj je poenotiti in standardizirati materiale, opremo in postopke nabave, uporabe in vzdrževanja materialov, zdravil, opreme in IT sistemov. V letu 2014 je bila s spremembo zakona sprejeta pravna podlaga za umestitev skupnega javnega naročanja v zdravstvu v sistem javnega naročanja.

Projekt št. 3: Zelena proračunska in davčna reforma (nosilec: MF)

Zelena davčna reforma v povezavi s širšim konceptom zelene proračunske reforme lahko postane ena izmed dolgoročnih usmeritev in temeljnih spodbud za hitrejšo strukturno preobrazbo slovenskega gospodarstva ter njegov trajnostni razvoj. Potrebno je spodbujati »zeleno« usmeritev, ko država namesto dobrih stvari (delo, kapital) vse bolj postopno obdavčuje slabe stvari (onesnaževanje), ter tako zmanjšuje stroške dela, povečuje stroškovno konkurenčnost in obenem zmanjšuje okoljske pritiske. Smiselno bi bilo postopno zmanjševanje okolju škodiljivih subvencij, saj to daje subjektom dovolj časa za prilagoditve ob upoštevanju fiskalnih zmožnosti države. Vse skupaj mora nadgraditi namenska uporaba zbranih davčnih prihodkov za zagotovitev nižje davčne obremenitev na delo. Projekt bo vključeval način in časovnico postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij subjektom, ki s svojim delovanjem povzročajo škodo okolju. Cilj projekta bo tudi pregled obdavčitve po različnih oblikah energije glede na okoljsko škodo, ki jo posamezna vrsta energenta povzroča. Na osnovi te analize bo po potrebi sledila uskladitev efektivnih davčnih stopenj. Obstaja določen potencial za povečanje prihodkov z razširitvijo davčnih osnov pri “neenergetski” obdavčitvi (zeleni davki). Zaradi trenutnih fiskalnih težav mora davčni sistem podpirati trajnostno usmeritev na fiskalno nevtralen način. Ena od ključnih nalog projekta bo zagotoviti model nagrajevanja okoljsko prijaznih in kaznovanja okoljsko škodljivih projektov oziroma podjetij.

Projekt št. 4: Priprava zakona o davku na nepremičnine kot nadomestila za obstoječo davčno ureditev na nepremičninskem področju (Nosilec: MF)

Priprava predloga nepremičninskega davka ob odpravi pomanjkljivosti v zadnjem zakonskem predlogu kot nadomestila za obstoječo davčno ureditev na nepremičninskem področju (NUSZ, pristojbina za uporabo gozdnih cest, davki občanov). Nepremičninski davek je normalen del vsakega davčnega sistema. V Sloveniji znaša delež davčnih prihodkov od nepremičninskega davka 0,7% BDP (2012), kar je bistveno manj od povprečja OECD (1,8% BDP). Poleg fiskalnih učinkov so pri pripravi zakonodaje o davku na nepremičnine v ospredju tudi vprašanja socialne mobilnosti, trajnostne naravnanosti, medgeneracijske solidarnosti in financiranja občin, zato je pri pripravi zakona nujno sodelovanje različnih ministrstev. Obdavčitev nepremičnin je eden izmed ključnih sistemskih ukrepov za podporo trajnostni gradnji (Projekt št. 1). Cilj projekta je pripraviti spremembe Xxxxxx o evidentiranju nepremičnin, Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, Zakona o davku na nepremičnine in Zakona o financiranju občin. Zakoni bodo pripravljeni glede na Odločbo ustavnega sodišča.

Projekt št. 5: Nabor ukrepov za uspešno soočanje z demografskimi spremembami in priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi (Nosilec: MDDSZEM)

Cilj projekta je vse storitve oskrbne, socialne in zdravstvene pomoči za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od pomoči drugih, združiti v enovit sistem, ki bo vključeval enoten način dostopa do storitev, integralno izvajanje dejavnosti v različnih oblikah ter enoten način financiranja. Zakonske rešitve bodo vzpodbujale aktivno staranje, krepitev skupnostnih oblik pomoči ter vzpostavile namenski solidarnostni vir financiranja dolgotrajne oskrbe, v katerega bodo vključeni obstoječi viri iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter namenski socialni transferji. Vzpodbujali bomo tudi zasebno zavarovanje za tveganja povezane s starostjo. Obenem bo potrebno zagotoviti dostopnost informacij o različnih oblikah pomoči in storitvah iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja na enem mestu dosegljivem v osebni, telefonski in digitalni obliki. Za vse izvajalce pomoči in storitev bomo uvedli sistem spremljanja zadovoljstva uporabnikov kot osnove za kvalitetno odločanje za izbiro storitev ali pomoči. Težišče podpornih dejavnosti bomo prenesli na skupnostne oblike s prestrukturiranjem dejavnosti obstoječih izvajalcev in podporo novim iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja ter z vzpodbujanjem lokalnih skupnosti, da v večji meri prevzamejo odgovornost za organiziranje skupnostnih oblik pomoči za svoje občane. Nevladnim organizacijam bomo v večji meri omogočili vključevanje v izvajanje storitev in programov. Obenem bomo sistematično spodbujali prostovoljstvo z odpiranjem možnosti za vključevanje prostovoljcev v programe, ki so del javne mreže ali financirani iz javnih sredstev, hkrati pa bomo tudi uvedli spremljanje prostovoljskih aktivnosti posameznikov in organizacij ter jih z različnimi bonitetami vzpodbujali k aktivnemu in odgovornemu prostovoljstvu. Po oceni SSZS na področju dolgotrajne oskrbe obstajajo znatne priložnosti na trgu dela za nove zaposlitve (npr. negovalke, strežnice).

Projekt št. 6: Združitev upravljanja in vodenja IKT celotne javne uprave (Nosilec: MNZ)

Cilj je vzpostavitev centralne direkcije, ki bo prevzela v upravljanje celotni IT javne uprave, sledil bo krovni strategiji IKT za celotno javno upravo in bo poleg prestrukturiranja in racionalizacije zadolžena za razvoj in upravljanje novih inovativnih sistemskih in operativnih rešitev s področja IKT. Slednja bo zagotovila celovit pregled nad IKT v javni upravi, enovitost rešitev in IKT-infrastrukture. Določila bo vsebinske prioritete za informacijske tehnologije za posamezna ministrstva ter združil IKT vire v skupni in enotni proračun. Direkcija bo revidirala razmerja z obstoječimi zunanjimi izvajalci in snovalci rešitev (uveden bo enoten cenik IKT storitev), hkrati bo preverjala kompetentnost lastnih virov. Neposredno z vzpostavitvijo direkcije bo uvedeno poročanje odgovornih managerjev v javni upravi centralni direkciji. Vzpostavljen bo pregled nad človeškimi, finančnimi in materialnimi viri ter evidentiranje vseh tekočih in načrtovanih IKT-projektov na enem mestu. Uvedena bodo merila in kriteriji za merjenje učinkovitosti/produktivnosti (KPI) in mobilnost kadra znotraj sistema javne uprave. Projekt je odziv na potrebe sodobnega javnega sektorja, tehnološki razvoj in trenutno javnofinančno situacijo

Projekt št. 7: Programski proračun (nosilec: MF)

Za večjo učinkovitost porabe omejenih proračunskih sredstev bomo postopoma spremenili način priprave, prikazovanja in izvrševanja proračuna države v t.i. programski proračun. Cilj projekta je načrtovati izdatke v neposredni povezavi s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev. Na nivoju države bomo v skladu s sprejeto strategijo pripravili posamezne programe, določili njihovo prioriteto in izvajanje po posameznih letih. Spremljali bomo učinkovitost, odgovornost in časovno izvedbo posameznega programa.

Projekt št. 8: Reforma študentskega dela (nosilec: MDDSZEM)

Vlada bo pripravila spremembe Zakona o študentskem delu za odpravo anomalij v sedanji ureditvi. Cilj reforme študentskega dela je ohraniti pozitivne značilnosti (stik mladih s trgo dela, nabiranje delovnih izkušenj, možnost dodatnega zaslužka) in obenem je potrebno izboljšati pravno, socialno in ekonomko varnost mladih ter preprečiti zlorabe, ki jih dopušča sedanja ureditev. Po logiki vsako delo šteje se bo tudi študentsko delo štelo v pokojninko dobo in bo priznano tudi kot oblika delovnih izkušenj. V dialogu s socialnimi partnerji in predstaviki študentov se bomo dogovorili tudi o omejitvah, s ciljem preprečevanja starostne segmentacije na trgu dela.

Projekt št. 9: Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti (Nosilec: MF)

Cilj je zajezitev sive ekonomije in okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov s strani delodajalcev. Prvi projektni cilj je uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega

prometa posameznega subjekta. V ta namen bo v mandatu Vlade pripravljen Zakon o davčnih blagajnah. Država mora postati vzoren plačnik ter izboljšati nadzor nad preostalimi neplačniki. Uvedli bomo višje kazni za tiste delodajalce, ki niso v postopku stečaja in likvidacije, pa za svoje zaposlene ne plačujejo prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje. Učinkovito pobiranje javnih dajatev pomeni krepitev davčne kulture. Na slednji način bo zagotovljena enakopravnejša razporeditev davčnih bremen in ustvarjene možnosti za prihodnje zniževanje davčnih stopenj.

10. Projekt št. 10: Vse na enem Mestu (VEM)

Cilj VEM projekta je, da vlada pridobi vse informacije oziroma opravijo vse aktivnosti na enem mestu, tako da je izvedba postopka in odločanje o strankinem interesu možno s čim manjšo zamudo in s čim manjšimi stroški. Želimo zmanjšati poslovne ovire in centralizirati določene storitve s strani države v smislu njihove večje učinkovitosti in racionalnosti.

• VEM v okviru Centrov za socialno delo (Nosilec: MDDSZ). Gre za enotno vstopno- svetovalno točko za vse oblike pomoči. Cilj je, da vse odločanje o socialnih pravicah in pravicah iz dolgotrajne oskrbe poteka na enem mestu v okviru centrov za socialno delo, kjer bodo državljanom tudi na voljo informacije in svetovanje v zvezi z uveljavljanjem pravic, dostopom do storitev v javni mreži in pomoč pri reševanju socialnih stisk.

• VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij (Nosilec: MOP). Cilj je skrajšati čas za pridobivanje gradbene dokumentacije in s tem umeščanja objektov v prostor. Koalicijski partnerji se bomo zavzemali, da bo točka VEM nudila informacije na enem mestu; kje in kdaj se lahko gradi in kaj se lahko gradi, da bi izdaja gradbenih dovoljenj bila v najkrajšem možnem roku. Zmanjšati želimo nabor posegov, ki terjajo posebna soglasja ter uveljavili dosledno spoštovanje načela »molk je odobritev« pri soglasjih, potrebnih pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje. Uveljavili bomo časovno predvidljive in obvladljive postopke. Poseben poudarek bomo dali tudi uveljavitvi osebne odgovornosti predstojnikov organov, ki ne zagotavljajo reševanja zadev v roku.

• VEM za poslovne subjekte (Nosilec: MG). Cilj je poenostavitev postopkov za pridobivanje sredstev, dovoljenj, znanja, informacij, da bi poslovni subjekti lahko opravljali čim večje število svojih aktivnosti in administrativnih opravil povezanih z državo na enem mestu (npr. pridobivanje informacij, projektno financiranje projektov skozi ZIPP kriterije (zeleno, inovativno, pametno, povezano), podpora start up podjetjem, podpora pri internacionalizaciji poslovanja, javna naročila, prijave na evropske razpise, presoja strateških projektov s strani države, podpora inovacijam, privabljanje neposrednih tujih investicij). Namen sprememb je zmanjšati administrativne ovire na vseh administrativnih področjih s katerimi se soočajo podjetja, da bi država oblikovala prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje za vse poslovne subjekte.

• VEM za mlade (Nosilec: MDDSZEM, MIZŠ). Vzpostaviti karierni inkubator za aktivno vključevanje mladih na trg dela in pridobivanje izkušenj na ravni poklicnih in srednjih šol (mojstrski program) ter na univerzitetni ravni (podjetniško usposabljanje, javna dela,

razvoj kompetenc skozi odprti dialog z gospodarstvom) kot dopolnitev dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, ki bo zagotavljal potrebno podporno infrastrukturo. Cilj je zagotoviti mladim: aktivno iskanje poslovnih priložnosti, zagotoviti sodobne oblike usposabljanja na različnih nivojih podjetništva, zagotoviti vstop na trg dela ob ustreznih strokovni podpori. Pri tem bi v aktivnosti vključili različne partnerje (Univerza) in združenja (npr. OZS, GZS), ki najbolj razumejo potrebe gospodarstva.

• VEM za pomoč podjetjem v tujini (Nosilec: MZZ, MG). Cilj projekta je organizirati sistemsko podporo države podjetjem pri razvoju in oblikovanju njihovega mednarodnega poslovanja (gospodarska diplomacija). Podjetja potrebujejo pomoč pri »odpiranju vrat« na druge trge, kot tudi v aktivnem posredovanju državnih organov na drugih trgih v korist domačih podjetij. Nastavki gospodarske diplomacije, ki so se oblikovali v zadnjih petih letih so kakovostni, toda ne dajejo pričakovanih rezultatov. Cilj projekta je skozi boljšo gospodarsko diplomacijo povečati stopnjo internacionalizacije slovenskega gospodarstva in s tem rast izvoza. Cilj je opolnomočili diplomatska in konzularna predstavništva z znanji in denarnimi sredstvi za izvajanje gospodarske diplomacije. Okrepili bo potrebno sodelovanje med institucijami, ki se ukvarjajo s spodbujanjem izvoza (GZS, OZS, SID banka,…). S pomočjo slovenskega gospodarstva bomo določili dolgoročne prednostne trge in sektorje, ter obenem poslovne klube močenje integrirali v sistem gospodarske diplomacije.

• VEM za upravljanje prometa in direkcije za vodo (Nosilec: Ministrstvo za infrastrukturo). Z državnim centrom za upravljanje prometa bomo vzpostavili sistem za nadzor in vodenje prometa, zbiranje in posredovanje prometnih informacij, zbiranje in obdelavo prometnih podatkov ter podatkov o stanju infrastrukture. Nacionalni center za upravljanje prometa bo združeval nekatere upravljavske naloge na področju avtocest, državnih cest ter predvidoma železnic. Organizirali bomo enoten sistem podeljevanja in nadzora nad koncesijami za vzdrževanje vodotokov ter načrtovanje in izvedbo investicij na področju voda.

Projekt št. 11: Pokojninska reforma (Nosilec: MDDSZ)

Na podlagi evalvacije ZIZ-2 bomo pripravili spremembe pokojninskega zavarovanja s ciljem zagotovitve dolgoročne stabilnosti delovanja pokojninske blagajne zaradi demografskih trendov. Spodbujali bomo kasnejše upokojevanje (bonusi) in različne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Zavzemali se bomo za postopno zmanjševanja delovne aktivnosti in različne možnosti legalnega dela upokojencev za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Obenem bomo spodbujali alternativne sistemske rešitve za vzdržno delovanje pokojninske blagajne (npr. obratne hipoteke) in medgeneracijsko solidarnost.

Projekt št. 12: Vzpostaviti učinkovito strukturo in administrativno usposobljenost za črpanje EU sredstev (Nosilec: Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko)

Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Večina ostalih sredstev je v največji meri namenjena uresničevanju Strategije EU 2020. Projekt se bo osredotočil na akumulacijo realnih pripravljenih projektov, na spremljanje smotrne porabe sredstev ter končne kontrole projektov in njihovih učinkov. Eden od glavnih ciljev projekta je učinkovit pregled oddanih vlog ter v določenem roku odobritev vlog kar bo lahko zagotovilo investitorju realno časovnico za izvedbo. Projekt bo vključeval ukrepe za učinkovito črpanje razpoložljivih evropskih sredstev na nivoju države kot celote. Ti ukrepi bodo zajemali dobre prakse iz drugih držav, predvsem centralizacijo znanja, usklajeno delovanje in koordinacijo, strokovno pomoč subjektom, ki pripravljajo projekte, praktično izobraževanje javnih uslužbencev za črpanje, določitev meril za uspešnost črpanja in projektov ter ustrezno nagrajevanje glede na uspešnost. Potrebno bo vzpostaviti učinkovito strukturo za samo črpanje, saj so evropske zadeve sedaj povsem prepuščene linijskim ministrstvom in dogaja se nam sprejemanje zakonodaje, ki ni usklajena z EU – plačujemo kazni in teh bo še več.

Projekt št. 13: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Nosilec: MZ)

Cilj projekta je doseči dogovor o morebitni spremembi košarice pravic, preoblikovanju partnerskega dialoga, povečanju avtonomije ZZZS, ukinitvi PDZZ in njegovi nadomestitvi z dajatvijo, solidarnejši obremenitvi prispevkov, prenosu pravic iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v zakon. Slednje zahteva sodelovanje z MDDSZEM, MF, MNZ MJU, Službo Vlade RS za zakonodajo in zainteresirano javnostjo (ZZZS, partnerji v javnem zdravstvu,…). Eden od ciljev je ukiniti prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegova nadomestitev z dajatvijo. Dopolnilno zavarovanje je po definiciji vrsta prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki zavarovancem ne prinaša nobenih novih pravic do zdravstvenih storitev, temveč krije stroške zdravstvene storitve v določenem deležu, ki ga ne krije obvezno zavarovanje. Skupaj z obveznim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje tako predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb. Ker je tako del obveznega zavarovanja in ker novih pravic ne zagotavlja, ga ne potrebujemo. Ob njegovi ukinitvi je potrebno vzpostaviti ustrezno dajatev oz. nadomestilo.

Projekt št. 14: Sistema kriznega upravljanja in vodenja (Nosilec: MO)

Med vsemi relevantnimi ministrstvi in organi v njihovi sestavi bomo oblikovali celovit sistem kriznega upravljanja in vodenja, ki bo temeljil na sistemsko enotnih pravilih, načelih, ciljih in mehanizmih medresorskega sodelovanja ter okrepljeni vlogi Sveta za nacionalno varnost. Slednji bo v primeru kakršnegakoli ogrožanja varnosti (npr. naravne nesreče, izgredi, epidemije) skrbel za usklajeno delovanje vseh relevantnih podsistemov in mehanizmov. Za zagotovitev informacijsko-komunikacijske podpore, ki je potrebna za takšno delovanje Sveta za nacionalno varnost, bomo Nacionalni center za krizno upravljanje popolnoma integrirali v Svet za nacionalno varnost.

Projekt št. 15: Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja (Nosilec: )

Z razdolžitvijo bodo podjetja lahko financirala svoj razvoj in povečala konkurenčnost. Koalicija bo zagotovila večjo koordinacijo vseh deležnikov, tako javnih kot komercialnih, pri prestrukturiranju podjetij. Potrebno je oblikovati krovni načrt za prestrukturiranje podjetij, ki bo vseboval jasno določene prednostne naloge in učinkovit proces izvajanja. Ustanoviti bo potrebno centralizirano delovno skupino za prestrukturiranje podjetij za usmerjanje in usklajevanje celotenega procesa prestrukturiranja ter pogajanj med vpletenimi deležniki. Razdolževanje in finančno prestrukturiranje podjetij se bo pospeševalo skozi odpravljanja neugodne (kratkoročne) strukture financiranja podjetij, skozi delni odpis posojil in kapitalizacijo podjetij (npr. spodbude za konverzije terjatev bank v kapital podjetij), skozi spodbujanje (so)financiranja iz EU virov (z uporabo inovativnih finančnih instrumentov po programih EU 2014-2020), skozi nadzorovano (strateško premišljeno) in skozi privatizacijo izhajajočo iz strategije ter klasifikacije naložb. Poseben poudarek bo potreben na vsebinski presoji ekonomske in finančne vzdržnosti programov prestrukturiranja družb s strani bank in mediatorjev (BS, GZS, MGRT, MF, DURS...). Koalicija bo zagotovila primerne pravne podlage ter zahtevala ustrezno in večjo vpetost SDH in DUTB v prestrukturiranje podjetij glede na strategijo upravljanja, ki jih imata obe inštituciji v svojih portfeljih.

6. UVODNE DOLOČBE KOALICIJSKEGA SPORAZUMA

1.

SMC, ……, t.j. stranke tega sporazuma (v nadaljevanju: koalicija), soglašajo, da bodo s svojim vstopom in delovanjem svojih članov v vladi ter Državnem zboru RS dosledno izvajale in spoštovale zaveze tega sporazuma o sodelovanju in delu v vladi, ki jo ki jo kot mandatar vodi xx. Xxxx Xxxxx.

2.

Koalicija na 1. izredni seji Državnega zbora RS novega sklica na podlagi posebnega dogovora podpre izvolitev kandidatov … in … za podpredsednika Državnega zbora RS.

3.

Koalicija se strinja, da bo po parafiranju te pogodbe v Državni zbor RS vložila in po skrajšanem postopku uveljavila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, kot izhaja iz predloženega koalicijskega sporazuma.

4.

Koalicija se strinja, da bo po parafiranju te pogodbe v Državnem zboru RS sprejela Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora, na seji Kolegija sprejela Sklep o določitvi

števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, imenovala predsednike in podpredsednike delovnih teles ter generalnega sekretarja Državnega zbora, kot izhaja iz predloženega koalicijskega sporazuma.

7. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE VLADE

1.

Predsednik vlade v skladu z ustavno in zakonsko pristojnostjo zakona o vladi Državnemu zboru RS na podlagi dogovora s koalicijskimi strankami glede porazdelitve posameznih resorjev predlaga v imenovanje kandidatke in kandidate za ministrice in ministre v skladu z naslednjo strankarsko porazdelitvijo:

1. zunanje zadeve (stranka),

2. notranje zadeve (),

3. obramba (),

4. finance (SMC),

5. gospodarstvo (),

6. pravosodje (),

7. javna uprava (),

8. delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti (),

9. zdravje (),

10. šolstvo in šport,

11. visoko šolstvo, znanost in tehnologija (),

12. infrastruktura (),

13. kultura (),

14. kmetijstvo (),

15. okolje in prostor (),

16. Slovenci po svetu ().

Predsednik vlade ima pravico, da na podlagi svoje presoje v zvezi z nujnimi posebnimi programskimi nalogami vlade in ob vnaprejšnjem soglasju predsednikov članic koalicije poleg omenjenih predlaga dodatne ministre brez resorja. Koalicijske stranke bodo temu ustrezno dopolnile Zakon v Vladi.

Koalicijske stranke se zavezujejo, da bodo v skladu z ustavno in zakonsko pristojnostjo na predlagane resorje svoje kandidatke in kandidate imenovale po načelih strokovnosti in učinkovitosti.

2.

Razdelitev ministrskih mest je urejena s to koalicijsko pogodbo. Tako dogovorjena razdelitev se lahko spremeni le s soglasjem koalicijskih partnerjev.

Upoštevaje visoko strokovnost in dosedanje uspešno opravljanje delovnih nalog in funkcij kandidatov ter izhajajoč iz težnje po politični neodvisnosti, samostojnosti in visoki strokovnosti državne uprave se bodo popolnjevala tudi odprta delovna mesta v diplomatskih in konzularnih predstavništvih naše države v tujini, mesta državnih sekretarjev v ministrstvih ter drugih funkcionarjev, ki so pod kadrovsko pristojnostjo vlade in DZ.

O odprtih kadrovskih vprašanjih in pred začetkom kadrovskega postopka predsednika vlade seznanijo generalni sekretarji in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank o tem, da se bo kadrovski postopek začel, ko so znani kandidati pa tudi o kandidaturah.

O predlogih za zasedbo mest, o katerih odloča vlada, se dogovorijo generalni sekretarji koalicijskih partnerjev na način in v rokih, ki so predvideni za usklajevanje v II. poglavju Protokola o sodelovanju v koaliciji.

O predlogih za zasedbo mest, o katerih odloča državni zbor, se dogovorijo vodje koalicijskih poslanskih skupin na način in v rokih, ki so predvideni za usklajevanje v III. poglavju Protokola o sodelovanju v koaliciji.

V primeru, da ne pride do sporazuma o kadrovskih predlogih, se opravi dodatno usklajevanje, pri čemer ima posebno težo stališče ali predlog resornega ministra oziroma predsednika vlade, če gre za funkcijo ali institucijo, ki mu je neposredno podrejena.

8. PROTOKOL O SODELOVANJU V KOALICIJI

I. UVODNE DOLOČBE

1.

Protokol o sodelovanju koalicijskih partnerjev (v nadaljevanju: protokol) se sprejema za zagotovitev usklajenega delovanja med koalicijskimi partnerji tako v odnosu med političnimi strankami koalicijskih partnerjev do Vlade Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: vlada) in Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: državni zbor), v odnosu med Vlado in Državnim zborom kot v samem Državnem zboru, pri sprejemanju zakonov, aktov in vseh drugih odločitev, ki jih navedena državna organa sprejemata in ki so predmet koalicijske pogodbe, kot tudi tistih, ki niso njen predmet.

2.

Koalicijski partnerji so pri usklajevanju enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru.

3.

Vsa sporočila na podlagi tega protokola se posredujejo sočasno na elektronske naslove predsednikov koalicijskih strank, sekretarjev koalicijskih strank ali njihovih pooblaščencev, predsednika državnega zbora, kontaktne osebe, ki jo določi predsednik državnega zbora, vodij koalicijskih PS, sekretarjev koalicijskih PS in državnega sekretarja, zadolženega za sodelovanje

z državnim zborom in za koalicijsko pogodbo (v nadaljem besedilu: uradni elektronski naslovi). V izjemnih primerih, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, se gradivo lahko posreduje tudi v pisni obliki (vlada).

Za nemoteno komunikacijo na relaciji Vlada - ministrstva - Državni zbor, državni sekretar, zadolžen za sodelovanje z državnim zborom in za koalicijsko pogodbo (v nadaljnem besedilu: državni sekretar), skrbi za seznam kontaktnih oseb v političnih strankah, poslanskih skupinah in na ministrstvih.

II. SODELOVANJE V VLADI

1.

Seznanjanje z vladnimi gradivi ter sklici sej Vlade in njenih delovnih teles poteka preko uradnih elektronskih naslovov ter preko objave na svetovnem spletu. Vsa gradiva na navedene naslove posreduje predlagatelj gradiva.

Predsednikom koalicijskih strank, sekretarjem koalicijskih strank ali njihovih pooblaščencev, predsedniku državnega zbora, kontaktne osebe, ki jo določi predsednik državnega zbora, vodjem koalicijskih PS, sekretarjem koalicijskih PS, se na njihovo zahtevo omogoči dostop do vladnih gradiv v informacijskem sistemu vlade. Zahtevo in podatke o pooblaščeni osebi iz prejšnjega stavka predsednik koalicijske stranke sporoči generalnemu sekretarju vlade.

5.

Ministri morajo seznaniti koalicijske partnerje z vsemi predlogi predpisov, ki so v pripravi, še preden gredo v medresorsko usklajevanje.

Po končanem vladnem postopku medresorskega usklajevanja (preden je zakon ali akt uvrščen na dnevni red Vlade) lahko minister predlaga, da se o določenem predlogu zakona ali drugem aktu iz njegovega področja opravi predstavitev v posamezni poslanski skupini ali pa koalicijsko usklajevanje.

Koalicijsko usklajevanje o predlogu zakona ali drugega akta lahko zahteva tudi predsednik vlade.

Predstavitev ali koalicijsko usklajevanje določenega zakona ali drugega akta lahko zahteva vsak koalicijski partner in sicer preden je zakon ali akt vložen v vladno proceduro. Svojo utemeljeno zahtevo mora posredovati na uradne elektronske naslove, najkasneje v petih dneh po prejemu gradiva ali objavi gradiva na svetovnem spletu.

6.

S posredovano utemeljeno zahtevo se nemudoma seznanijo vsi pristojni v okviru postopka sprejemanja predloga zakona ali drugega akta. Za obvestilo poskrbi državni sekretar.

7.

O načinu predstavitve zakona ali drugega akta ter o zagotovitvi gradiva se dogovorita minister in vodja poslanske skupine neposredno. O sklicu predstavitve se obvesti tudi državnega sekretarja. Sekretar poslanske skupine sklic predstavitve v vednost posreduje na uradne elektronske naslove koalicije.

Za sklic koalicijskega sestanka za uskladitev zakona ali drugega akta, glede katerega se je za usklajevanje odločil minister ali pa je bila nanj naslovljena zahteva predsednika vlade ali koalicijskega partnerja, poskrbi minister.

O sklicu koalicijskega sestanka morajo biti obveščeni vsi koalicijski partnerji preko uradnih elektronskih naslovov najmanj tri dni pred sestankom. Sklicu mora biti priloženo vse gradivo, potrebno za odločanje. Krajši rok za sklic koalicijskega sestanka je mogoč le iz posebej utemeljenih razlogov.

Za vodenje zabeležk koalicijskih usklajevanj so zadolženi pristojni strokovni sodelavci -iz največje koalicijske poslanske skupine. Zabeležko posreduje sekretar največje koalicijske poslanske skupine na uradne elektronske naslove ter pristojnemu ministru dva dni po sestanku.

8.

Predlogi zakonov in ostala gradiva, o katerih mora biti zagotovljeno koalicijsko usklajevanje, se ne morejo uvrstiti na dnevni red vlade, dokler ne potečejo roki za usklajevanje iz tega protokola oziroma dokler vsebina ni usklajena. Če med koalicijskimi partnerji kljub koalicijskemu usklajevanju ne pride do soglasja, predsednik vlade na predlog predsednika stranke koalicijskega partnerja ali ministra, katerega predlog zakona ali drugega akta ni bilo mogoče uskladiti, skliče koordinacijo predsednikov strank. Ne glede na določbe prejšnjega stavka pa lahko predsednik vlade v primerih, ko oceni, da gre za zakon, ali drug akt ali drugo odločitev, katere uresničevanje je nujno potrebno za uresničevanje nalog vlade, odloči, da se zadeva uvrsti na dnevni red seje vlade.

9.

V kolikor predlagatelj na podlagi koalicijskega usklajevanja dopolni ali spremeni predlog zakona ali drugega akta, mora z dopolnjenim ali spremenjenim predlogom (korekture obvezno označene z drugo barvo), še pred posredovanjem le-tega na Vlado ponovno seznaniti koalicijske poslanske skupine preko uradnih elektronskih naslovov.

10.

Če v petih dneh po posredovanju gradiva ali po objavi predloga zakona ali drugega akta na svetovnem spletu ni podana zahteva za predstavitev ali koalicijsko usklajevanje o predlogu zakona ali drugega akta ali tega ne predlaga minister, se postopek sprejemanja zakona ali drugega akta v Vladi Republike Slovenije nadaljuje. Na vladi sprejet predlog zakona ali drugega akta velja za koalicijsko usklajen, razen če predsednik posamezne koalicijske stranke ali vsi ministrice oziroma ministri posamezne koalicijske stranke v postopku xxxxxx xxxxxxxxx in na seji Vlade nasprotujejo sprejemu zakona ali drugega akta. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se na vladi sprejeti zakon posreduje v odločanje Državnemu zboru.

Koalicijsko usklajevanje se iz utemeljenih razlogov lahko zahteva tudi po preteku roka iz prejšnjega odstavka, vse do odločanja o zadevi na vladi.

Koalicijski partnerji se morajo pri sklicevanju koalicijskih usklajevanj truditi, da zahteve v čim manjši meri ovirajo procese odločanja na Vladi.

11.

Člani vlade so zavezani, da v času ministrskega mandata:

• dosledno in celovito izvajajo v vladi dogovorjeno politiko;

• pri svojem delu upoštevajo odločitve, stališča, predloge, navodila in priporočila predsednika vlade;

• se izogibajo dajanju izjav v javnosti, ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade;

• pri svojih nastopih v tujini ali stikih s tujimi predstavniki se ne smejo spuščati na raven osebnih kvalifikacij članov vlade ali strank, ki sestavljajo vlado in tudi ne dajati ocen, ki bi škodovale državi;

• ne publicirajo avtoriziranih besedil, ki bi temeljila na javnosti nedostopnih podatkih;

• spoštujejo zakon o vladi, zakon o nezdružljivosti funkcij in druge predpise ter moralne norme za delo v vladi in se po njihovih usmeritvah dosledno ravnajo.

III. SODELOVANJE V DRŽAVNEM ZBORU

12.

Za zagotovitev usklajenega delovanja koalicijskih partnerjev v Državnem zboru skrbi vodja največje koalicijske poslanske skupine.

Za uresničevanje tega cilja se sklicujejo koordinacije vodij koalicijskih poslanskih skupin (v nadaljevanju: vodij koalicijskih PS) pred sejami kolegija predsednika državnega zbora in pred sejami državnega zbora. Za sklic koordinacije je pristojen vodja največje koalicijske poslanske skupine. Na teh koordinacijah sodeluje tudi državni sekretar.

Sklici sej kolegija predsednika Državnega zbora in sklici sej Državnega zbora se predhodno usklajujejo na koordinaciji vodij koalicijskih PS.

Vkolikor se vodja koalicijske PS ali državni sekretar ne more udeležiti, mora le-ta poskrbeti za svojega pooblaščenca.

Odločitve na koordinaciji se sprejemajo s soglasjem vodij oziroma pooblaščencev koalicijskih poslanskih skupin in so obvezujoče.

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so na seji kolegija predsednika državnega zbora dolžni delovati v skladu s sprejetimi odločitvami koordinacije vodij koalicijskih poslanskih skupin.

13.

Poleg rednih koordinacij, lahko katerokoli od koalicijskih partnerjev, v kolikor oceni, da je to potrebno za zagotovitev usklajenega koalicijskega delovanja na sejah delovnih teles in državnega zbora, da zahtevo za sklic koordinacije vodij koalicijskih PS oziroma zahtevo za sklic širše koordinacije vodij in namestnikov vodij koalicijskih PS. V zvezi s tem se smiselno uporabljajo določbe 11. člena tega protokola.

14.

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so v okviru svojih poslanskih skupin na sejah delovnih teles državnega zbora dolžni zagotoviti polno prisotnost svojih članic in članov. V kolikor je koalicijski poslanec odsoten s seje, mora le-ta poskrbeti za svojo zamenjavo. V izjemnih primerih ko to ni mogoče, mora vodja koalicijske PS o tem obvestiti ostale vodje koalicijskih PS.

Odsotnost koalicijskega poslanca na seji državnega zbora, ki je namenjena odločanju, je opravičljiva, kadar gre za razloge na podlagi 95. člena Poslovnika Državnega zbora RS.

Vsako odsotnost koalicijskega poslanca na seji državnega zbora, razen višje sile, je potrebno predhodno najaviti oz. uskladiti na koordinaciji vodij koalicijskih PS.

15.

Za uresničitev cilja zagotovitve usklajenega delovanja koalicije, se koalicijski poslanci lahko sestanejo pred vsemi sejami delovnih teles državnega zbora, katerih člani so. V kolikor je potrebno, se omenjenega sestanka udeleži tudi predstavnik vlade.

Za uskladitev stališč, nosilec delovnega telesa (predsednik ali podpredsednik delovnega telesa iz koalicijske PS), zadolžen s strani koalicijskih poslanskih skupin, po potrebi pred sejo delovnega telesa skliče sestanek koalicijskih poslancev, članov odbora oziroma komisije. V kolikor je potrebno, se na sestanek vabi tudi predstavnika(e) vlade.

Koalicijske poslanske skupine so dolžne medsebojno in v soglasju z Vlado (generalnim sekretarjem vlade) in predsednikom Državnega zbora usklajevati tudi pomembnejše postopkovne (proceduralne) odločitve znotraj Državnega zbora (npr. vložitve zahtev za izredno sejo DZ; vložitve zahtev za sklic nujnih sej delovnih teles; vložitve zahtev za splošno razpravo; odločitve za javne predstavitve mnenj; preložitve točk; umiki točk; razprave o odgovorih na poslanska vprašanja...).

16.

Po sklicu seje matičnega delovnega telesa državnega zbora (MDT), na kateri se obravnava predlog zakona ali drugega akta, se pristojno ministrstvo seznani z mnenjem zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Državni sekretar pošlje na uradne elektronske naslove pred sejo MDT stališče vlade do tega mnenja. Po potrebi vlada pripravi in mnenju priloži tudi predlog ustreznih amandmajev. V izjemnih primerih se koalicijsko usklajevanje lahko opravi najkasneje pred sejo MDT.

Če katera od koalicijskih PS zahteva koalicijsko usklajevanje o odgovoru vlade ali ministra in morebitnih amandmajih, se to opravi v s poslovnikom in parlamentarno prakso določenih rokih za vlaganje amandmajev k še ne dopolnjenem predlogu zakona MDT.

Po prejemu vladnih predlogov amandmajev oziroma po njihovi uskladitvi na koalicijskem sestanku, jih vodje koalicijskih poslanskih skupin skupno formalno vložijo.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vlaganje vladnih predlogov amandmajev v postopku druge in tretje obravnave predloga zakona ali drugega akta na seji DZ.

17.

Koalicijski poslanci na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo koalicijsko usklajene predloge vladnih in koalicijskih poslanskih zakonov, koalicijsko usklajene predloge vladnih in koalicijskih poslanskih drugih aktov, koalicijsko usklajene predloge vladnih in koalicijskih poslanskih amandmajev ter koalicijsko usklajene vladne in koalicijskih poslancev kadrovske predloge.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

Za koalicijsko usklajene predloge se štejejo predlogi, o katerih do odločanja ni bilo zahtevano koalicijsko usklajevanje, in predlogi, glede katerih je bilo na koalicijskem usklajevanju doseženo soglasje.

18.

Če koalicijski poslanci oz. koalicijske poslanske skupine želijo podpreti predloge zakonov, aktov, amandmaje ter kadrovske predloge opozicije, morajo o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev in na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

19.

Koalicijska (koalicijske) PS mora(jo) s svojo pobudo za pripravo predloga zakona ali drugega akta, ki ga želi(jo) vložiti v zakonodajni postopek poslanec (poslanci) te (teh) koalicijskih skupin, seznaniti državnega sekretarja, zadolženega za sodelovanje z državnim zborom, kateri z omenjeno pobudo seznani pristojnega ministra.

Do prejema mnenja, ki ga mora pristojni minister podati v roku 7 dni, omenjenega predloga zakona ali akta ni mogoče vložiti.

Vodja koalicijske PS, ki je predlagateljica predloga, mora pred vložitvijo predloga akta obvestiti tudi ostale koalicijske partnerje.

V roku sedem dni od prejetega obvestila na uradne elektronske naslove lahko o tem predlogu katerikoli koalicijski partner zahteva sklic koalicijskega usklajevanja. Za izpeljavo postopka koalicijskega usklajevanja se smiselno uporabijo določbe 5. do 7. člena tega protokola.

Predlog zakona ali drugega akta iz tega člena ne sme biti v nasprotju s koalicijsko pogodbo.

20.

V kolikor po končanem koalicijskem usklajevanju želi(jo) posamezna(e) koalicijska(e) poslanska(e) skupina(e) vložiti amandma k že koalicijsko usklajenim zakonom ali aktom, se predtem opravi koalicijsko usklajevanje.

Za usklajevanje teh amandmajev se smiselno uporabljajo določbe 3. do 5. odstavka 15. člena tega protokola.

Ne glede na to, ali je bilo koalicijskem usklajevanju glede amandmajev iz prvega odstavka tega člena doseženo soglasje, imajo koalicijski poslanci oz. koalicijske poslanske skupine, ki želijo vložiti amandma, pravico da svobodno odločajo v skladu s svojim ustavnim položajem.

IV. KRŠITVE PROTOKOLA

21.

V primeru kršitev določb II. in III. poglavja tega protokola s strani kateregakoli koalicijskega partnerja, državni sekretar, o tem obvesti predsednika vlade, ki na koordinaciji s predsedniki strank in vodij koalicijskih PS odloči o nadaljnjih ukrepih.

V. ODNOS MED KOALICIJSKIMI PARTNERJI

22.

Predsednik vlade zaradi uresničevanja koalicijske pogodbe in drugih odločitev Vlade ali Državnega zbora enkrat tedensko skliče koordinacijo koalicijskih partnerjev in sicer predsednikov strank, po predhodnem dogovoru pa tudi vodij poslanskih skupin.

23.

Koalicijski partnerji se praviloma medsebojno obveščajo o bistvenih vprašanjih, o katerih žele v zvezi s koalicijskimi usklajevanji, medsebojnimi odnosi, odnosi v koaliciji in dogovori, obvestiti javnost.

Vsak koalicijski partner, ki želi o zadevah iz prejšnjega odstavka, o katerih v koaliciji ni doseženo soglasje, obvestiti javnost, pred tem praviloma predlaga, da se o tem opravi pogovor predstavnikov koalicijskih partnerjev. Koalicijski partnerji se praviloma dogovorijo o načinu obveščanja javnosti.

Koalicijski partnerji se bodo izogibali javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in še zlasti odločitvam vlade.

24.

Koalicijski partnerji se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice xxx xxxxxxxxxx vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra, dokler so v vladi. Koalicijski partnerji se bodo izogibali zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora ter predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst poslanskih skupin koalicijskih partnerjev in glasovanju zanje, dokler so v koaliciji in vladi.

25.

Predsednik vlade si pridržuje pravico opozoriti ministra, ki ne opravlja svoje funkcije v skladu z ustavo, zakoni in etičnim kodeksom vlade, oziroma ne izvršuje vladnih sklepov. V primeru ponavljanja pomanjkljivosti pri delu ministra predsednik vlade o tem obvesti stranko koalicijskega partnerja, katere član je minister oz. je minister iz njene kvote, in predlaga skupno razrešitev problema. Predsednik stranke koalicijskega partnerja, katere član je minister oz. minister prihaja iz njene kvote, predsednico vlade o stališču do izrečenega opozorila obvesti najkasneje v sedmih delovnih dneh. Predsednik vlade in predsednik stranke koalicijskega partnerja se sporazumeta o tem, ali minister ostane ali se zagotovi izvolitev drugega ministra.

26.

Koalicijski partnerji bodo sporazumno reševali odprta vprašanja in morebitne spore, in sicer na koordinaciji poslanskih skupin in predsednikov strank koalicijskih partnerjev. Kolikor bi se kateri od koalicijskih partnerjev odločil, da kot podpisnik koalicijske zaveze od nje odstopi, bo o svoji nameri najprej obvestil predsednika vlade in predsednike ostalih strank koalicijskih partnerjev. O nameri enega od koalicijskih partnerjev o odstopu od koalicijske zaveze bodo koalicijski partnerji najprej opravili pogovore in šele potem, če dogovor med tem koalicijskim partnerjem in ostalimi ne bo dosežen, bo lahko ta koalicijski partner od koalicijske zaveze formalno odstopil, pri čemer bo o formalnem odstopu najprej obvestil predsednico vlade, nato koalicijske partnerje in na koncu tudi javnost.

VI. KONČNA DOLOČBA

27.

Ta protokol o sodelovanju koalicijskih partnerjev začne veljati, ko ga podpišejo predsedniki strank vseh koalicijskih partnerjev. Ta dogovor je mogoče dopolniti ali spremeniti zgolj s soglasjem predsednikov strank vseh koalicijskih partnerjev.

9. KONČNE DOLOČBE

Ta koalicijski sporazum se lahko spreminja in dopolnjuje samo s soglasjem vseh koalicijskih partnerjev. Vsak koalicijski partner lahko predlaga spremembe in dopolnitve koalicijskega sporazuma. Predlog oceni ministrstvo, v katerega pristojnost sodi vsebina predloga. Koalicijski partnerji se morajo do predloga opredeliti v roku treh mesecev. Koalicijski sporazum se spremeni ali dopolni s soglasjem vseh koalicijskih partnerjev.

Vsak koalicijski partner prejme en izvod te pogodbe.

Ta koalicijska pogodba stopi v veljavo, ko jo podpišejo predsedniki vseh političnih strank, koalicijskih partnerjev.

Ljubljana, !!!!. 9. 2014