SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI

PREDLOG

EVA 0000-0000-0000

ZAKON O RATIFIKACIJI

SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI

1. člen

Ratificira se Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani, sestavljen v Bruslju 19. oktobra 2018.

2. člen

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:¹

SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU
MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI
NA ENI STRANI
TER REPUBLIKO SINGAPUR
NA DRUGI STRANI

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

ter

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice)

na eni strani ter

REPUBLIKA SINGAPUR

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi med njima,

KER pogodbenici namenjata poseben pomen celovitemu značaju medsebojnih odnosov,

KER pogodbenici menita, da je ta sporazum del širšega in celovitega odnosa med njima, ki se gradi s sporazumi, katerih pogodbenici sta obe,

OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic k spoštovanju demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah in drugih veljavnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici,

OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti načelom pravne države in dobrega upravljanja ter njune želje po spodbujanju gospodarskega in družbenega napredka njunih narodov ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in potrebe po varstvu okolja,

OB PONOVNI POTRDITVI njune želje po večjem sodelovanju na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti, ki so osnovni predpogoj za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, odpravo revščine ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: ZN),

OB POUDARJANJU njune polne zavezanosti boju proti vsem oblikam terorizma in oblikovanju učinkovitih mednarodnih instrumentov za zagotovitev izkoreninjenja terorizma v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VSZN), zlasti Resolucije VSZN št. 1373,

KER je Unija leta 2001 sprejela celovit akcijski načrt za boj proti terorizmu, ki ga je posodobila leta 2004, pri čemer je sprejela vrsto ukrepov; po napadih v Madridu je Evropski svet 25. marca 2004 objavil pomembno deklaracijo o boju proti terorizmu; Unija je decembra 2005 sprejela tudi strategijo za boj proti terorizmu,

OB PONOVNI POTRDITVI, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovana ter da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, in z izboljšanjem sodelovanja na mednarodni ravni,

OB UPOŠTEVANJU, da je pošteno in neodvisno delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembno za mir in mednarodno pravičnost,

KER je Evropski svet ugotovil, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodno varnost, in je 12. decembra 2003 sprejel strategijo proti širjenju orožja za množično uničevanje; Svet Evropske unije je že 17. novembra 2003 sprejel politiko Unije o vključevanju politik neširjenja orožja v odnose EU s tretjimi državami; soglasno sprejetje Resolucije VSZN št. 1540 poudarja zavezanost celotne mednarodne skupnosti boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. Ta zavezanost mednarodne skupnosti je bila ponovno poudarjena s sprejetjem Resolucije VSZN št. 1673 in Resolucije VSZN št. 1810,

KER je Evropski svet izrazil stališče, da osebno in lahko orožje vse bolj ogroža mir, varnost in razvoj, ter 16. decembra 2005 sprejel Xxxxxxxxxx za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in streliva zanj ter trgovanju z njim. Evropski svet je v tej strategiji poudaril potrebo po zagotovitvi celovitega in usklajenega pristopa k varnostni in razvojni politiki,

OB PRIZNAVANJU pomembne vloge Sporazuma o sodelovanju z dne 7. marca 1980 med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: ASEAN) ter poznejših pridružitvenih protokolov;

OB PRIZNAVANJU pomembne vloge krepitve obstoječih odnosov med pogodbenicama z namenom povečanja sodelovanja med njima ter njune skupne pripravljenosti za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih skupnega interesa na podlagi enakosti, spoštovanja naravnega okolja in vzajemne koristi,

OB POTRDITVI njune želje po povečanju sodelovanja med Unijo in Republiko Singapur, ki temelji na skupnih vrednotah in vzajemni koristi, v skladu z dejavnostmi, zajetimi v regionalnem okviru,

OB POTRDITVI njune želje po izboljšanju razumevanja med Azijo in Evropo na podlagi enakosti, medsebojnega spoštovanja kulturnih in političnih norm ter sprejemanja različnih stališč,

OB POTRDITVI njune želje po okrepitvi trgovinskih odnosov s sklenitvijo Sporazuma o prosti trgovini,

OB UGOTAVLJANJU, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova V dela tri Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Unije, razen če Unija in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Singapur, da določbe tega sporazuma zavezujejo Združeno kraljestvo in/ali Irsko kot del Unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če določbe tega sporazuma Združenega kraljestva in/ali Irske ne zavezujejo več kot del Unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko nemudoma obvesti Singapur o vsaki spremembi njunega stališča; v takem primeru ju določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom št. 22 o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama –

STA SE DOGOVORILI:

NASLOV I

NARAVA IN PODROČJE UPORABE

ČLEN 1

Splošna načela

1. Spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in temeljnih človekovih pravic, kot so navedeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter drugih veljavnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, h katerim sta pristopili pogodbenici, je temelj notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistven element tega sporazuma.

2. Pogodbenici potrjujeta skupne vrednote, ki so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: Ustanovna listina ZN).

3. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavi izzivov podnebnih sprememb in globalizacije ter uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja.

4. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega upravljanja, pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, in boja proti korupciji.

5. Pogodbenici sodelujeta v okviru tega sporazuma v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.

ČLEN 2

Cilji sodelovanja

Z namenom krepitve dvostranskih odnosov se pogodbenici zavežeta, da bosta vzdrževali celovit dialog in spodbujali nadaljnje medsebojno sodelovanje na področjih skupnega interesa. Njuna prizadevanja bodo zlasti usmerjena v:

(a) vzpostavitev sodelovanja v vseh pomembnih regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah;

(b) vzpostavitev sodelovanja v boju proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu;

(d) vzpostavitev sodelovanja pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ter nezakonitega kopičenja zalog osebnega in lahkega orožja ter nezakonitega trgovanja z njim v vseh oblikah;

(e) zagotavljanje pogojev za povečanje in razvoj trgovine med pogodbenicama ter spodbujanje takega povečanja in razvoja trgovine v obojestransko korist;

(f) vzpostavitev sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa, povezanih s trgovino in naložbami, za pospešitev trgovinskih in naložbenih tokov ter preprečitev in odpravo trgovinskih in naložbenih ovir v skladu s tekočimi in prihodnjimi regionalnimi pobudami EU-ASEAN ter v dopolnilo takim pobudam;

(g) vzpostavitev sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti, vključno s pravno državo in pravnim sodelovanjem, varstvom podatkov, migracijami, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, bojem proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, pranjem denarja ter prepovedanimi drogami;

(h) vzpostavitev sodelovanja na vseh drugih področjih skupnega interesa, zlasti carine, makroekonomske politike in finančnih institucij, na davčnem področju, področju industrijske politike ter malih in srednjih podjetij, informacijske družbe, znanosti in tehnologije, energetike, prevoza, izobraževanja in kulture, okolja in naravnih virov, zdravja in statistike;

(i) povečanje obstoječega in spodbujanje novega sodelovanja Republike Singapur v vseazijskih programih sodelovanja Unije;

(j) večanje vloge in prepoznavnosti ene pogodbenice v regiji druge pogodbenice;

(k) vzpostavitev rednega dialoga z namenom povečanja razumevanja družbe druge pogodbenice in podpiranja ozaveščenosti o različnih kulturnih, verskih in družbenih stališčih v Aziji in Evropi.

NASLOV II

DVOSTRANSKO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE

ČLEN 3

Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta izmenjevali stališča in sodelovali v okviru regionalnih in mednarodnih forumov in organizacij, kot so ZN, dialog ASEAN-EU, regionalni forum ASEAN, azijsko–evropski vrh (v nadaljnjem besedilu: ASEM) in Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: STO), kadar se pogodbenici strinjata, da sta takšna izmenjava in sodelovanje koristna za obe strani.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na teh področjih med možganskimi trusti, akademiki, nevladnimi organizacijami in mediji, in sicer z organizacijo seminarjev, konferenc in drugih s tem povezanih dejavnosti, če se bosta o takem sodelovanju prej soglasno dogovorili.

ČLEN 4

Regionalno in dvostransko sodelovanje

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta na vsakem področju dialoga in sodelovanja v okviru tega sporazuma in ob ustreznem poudarku na zadevah dvostranskega sodelovanja povezane dejavnosti izvajali na dvostranski ali regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov. Pri izbiri ustreznega okvira si bosta pogodbenici prizadevali za čim večji učinek na partnerje EU in ASEAN ter okrepitev sodelovanja teh partnerjev, hkrati pa bosta zagotavljali najboljšo možno uporabo razpoložljivih virov ob upoštevanju politične in institucionalne izvedljivosti ter zagotavljanju skladnosti z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo partnerje EU in ASEAN.

2. Pogodbenici se lahko po potrebi odločita, da v skladu s svojimi finančnimi postopki in viri razširita finančno podporo na dejavnosti sodelovanja na področjih, ki jih zajema ta sporazum ali ki so z njim povezana. To sodelovanje lahko vključuje zlasti organizacijo programov usposabljanja, delavnic in seminarjev, izmenjavo strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.

NASLOV III

SODELOVANJE NA PODROČJU MEDNARODNE STABILNOSTI, PRAVIČNOSTI, VARNOSTI IN RAZVOJA

ČLEN 5

Sodelovanje v boju proti terorizmu

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu v skladu s pravno državo in svojimi obveznostmi v okviru Ustanovne listine ZN, ustreznih resolucij VSZN in mednarodnega prava, vključno z veljavnim pravom človekovih pravic, begunskim in mednarodnim humanitarnim pravom. V tem okviru in ob upoštevanju globalne protiteroristične strategije ZN, ki je vključena v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 z dne 8. septembra 2006, ter Skupne deklaracije EU-ASEAN z dne 28. januarja 2003 o sodelovanju v boju proti terorizmu, se pogodbenici strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorizma, zlasti:

(a) v okviru celovitega izvajanja Resolucije VSZN št. 1373 in drugih veljavnih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b) z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z veljavno mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(c) z izmenjavo stališč o sredstvih in načinih boja proti terorizmu, tudi na tehničnih področjih in z usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma;

(d) s sodelovanjem, ki bo utrdilo mednarodno soglasje o boju proti terorizmu in njegov normativni okvir, ter s prizadevanjem za čim prejšnji dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu, ki bo dopolnila veljavne instrumente ZN za boj proti terorizmu;

(e) s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN za učinkovito izvajanje globalne protiteroristične strategije ZN z vsemi razpoložljivimi sredstvi;

(f) z izmenjavo dobre prakse na področju varstva človekovih pravic v boju proti terorizmu.

Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje iz tega člena potekalo v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.

ČLEN 6

Izvajanje mednarodnih obveznosti
za namene kaznovanja hudih kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihov učinkovit pregon zagotoviti z ustreznimi ukrepi na nacionalni ravni in v skladu z njunimi obstoječimi mednarodnimi obveznostmi na podlagi sodelovanja z mednarodnimi sodišči, vzpostavljenimi v ta namen.

2. Pogodbenici menita, da sta ustanovitev in učinkovito delovanje teh sodišč pomembna za mednarodni mir in pravičnost. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali ter si pri tem izmenjavali izkušnje in tehnično znanje v zvezi s pravnimi prilagoditvami, ki so potrebne za izvajanje in izpolnjevanje ustreznih mednarodnih obveznosti.

3. Pogodbenici priznavata pomembno vlogo Xxxxxxxxxxxx kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanosti in se strinjata, da bosta ohranjali dialog o poštenem in neodvisnem delovanju sodišča.

ČLEN 7

Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje

1. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, ena od najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost.

2. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ob popolnem upoštevanju in nacionalnem izvajanju svojih obstoječih obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi veljavnimi resolucijami ZN in mednarodnimi instrumenti, h katerim sta pristopili. Pogodbenici se strinjata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

3. Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer:

(a) posamezna pogodbenica po potrebi sprejme ukrepe za podpis, ratifikacijo ali pristop k vsem drugim mednarodnim instrumentom, ki so pomembni za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, in jih v celoti izvaja ter

(b) je vzpostavljen učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe blaga/tehnologij z dvojno uporabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in se uporabljajo učinkovita pravna sredstva pravnega ali upravnega izvrševanja, vključno z učinkovitimi kaznimi in ukrepi za preprečevanje kršitev pri nadzoru izvoza.

4. Pogodbenici se strinjata, da bosta v okviru sodelovanja ohranjali reden dialog o vprašanjih, povezanih s preprečevanjem širjenja orožja za množično uničevanje. Tak dialog lahko poteka na regionalni ravni.

ČLEN 8

Osebno in lahko orožje

1. Pogodbenici priznavata, da nezakonito proizvajanje, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter njegovo prekomerno kopičenje in nenadzorovano razširjanje še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti boja proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov, h katerim sta pogodbenici pristopili, in ustreznih resolucij VSZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravo vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter boj proti njej.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali ter med seboj usklajevali in dopolnjevali svoja prizadevanja v boju proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na globalni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni ter zagotavljali sinergije med njimi v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, in soglašata, da bosta vzpostavili redni politični dialog, ki bo to njuno zavezo spremljal in utrjeval.

NASLOV IV

SODELOVANJE NA PODROČJU TRGOVINE IN NALOŽB

ČLEN 9

Splošna načela

1. Pogodbenici z dvostranskim dialogom o trgovinskih in naložbenih vprašanjih krepita in izboljšujeta večstranski trgovinski sistem in dvostransko trgovino med njima.

2. Pogodbenici v ta namen uveljavljata sodelovanje na področju trgovine in naložb, vključno v okviru Sporazuma o prosti trgovini. Navedeni sporazum je poseben sporazum, ki uveljavlja trgovinske določbe tega sporazuma ter je sestavni del celovitih dvostranskih odnosov in skupnega institucionalnega okvira v skladu s členom 43(3).

3. Pogodbenici bosta morda želeli razviti medsebojne trgovinske in naložbene odnose, pri čemer bosta med drugim obravnavali področja iz členov od 10 do 16.

ČLEN 10

Sanitarna in fitosanitarna vprašanja

Pogodbenici lahko razpravljata in si izmenjujeta informacije o zakonodaji, certificiranju in inšpekcijskih postopkih, zlasti v okviru Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil sklenjen 15. aprila 1994 v Marakešu.

Sodelovanje lahko vključuje:

(a) obravnavanje dvostranskih sanitarnih in fitosanitarnih težav, na katere opozori pogodbenica;

(b) izmenjavo informacij o sanitarnih in fitosanitarnih zadevah;

(d) vzpostavitev mehanizma za dialog o dobri praksi, povezani s standardi, postopki preizkušanja in certificiranja, ter ocenjevanje regionalnih ali nacionalnih standardov za določanje njihove enakovrednosti.

ČLEN 11

Tehnične ovire v trgovini

Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov, sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, postopkih ugotavljanja skladnosti in tehničnih predpisih, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini.

ČLEN 12

Carina

1. Pogodbenici si izmenjujeta izkušnje glede poenostavitve uvoznih, izvoznih in drugih carinskih postopkov ter proučujeta možnosti take poenostavitve, pri čemer zagotavljata preglednost carinskih in trgovinskih predpisov ter razvijata carinsko sodelovanje in učinkovite mehanizme pomoči, da bi dosegli uskladitev stališč in skupnih dejavnosti v okviru ustreznih mednarodnih pobud, vključno z olajševanjem trgovine.

2. Pogodbenici bosta posebno pozornost namenili večji varnosti mednarodne trgovine, pri čemer bosta zagotovili uravnotežen pristop, kar zadeva olajševanje trgovine ter boj proti goljufijam in nepravilnostim.

ČLEN 13

Naložbe

Pogodbenici lahko spodbujata razvoj privlačnega in stabilnega okolja za vzajemne naložbe prek stalnega dialoga, namenjenega krepitvi razumevanja in sodelovanja pri investicijskih vprašanjih, raziskovanju upravnih mehanizmov za olajšanje investicijskih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih, odprtih in nediskriminacijskih pravil za investitorje.

ČLEN 14

Politika konkurence

Pogodbenici lahko spodbujata učinkovito oblikovanje in uporabo pravil konkurence ter razširjanje informacij za večanje preglednosti in pravne varnosti za podjetja, ki delujejo na trgih druge pogodbenice.

ČLEN 15

Storitve

Pogodbenici lahko vzpostavita stalen dialog, usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o njunih regulativnih okoljih, spodbujanje medsebojnega dostopa do trgov, spodbujanje dostopa do kapitalskih in tehnoloških virov ter spodbujanje trgovine s storitvami med obema regijama in na trgih tretjih držav.

ČLEN 16

Varstvo intelektualne lastnine

Pogodbenici pripisujeta pravicam intelektualne lastnine^² pomembno vlogo, pri čemer priznavata njihov vedno večji pomen pri oblikovanju inovativnih izdelkov, storitev in tehnologij v svojih državah, ter se strinjata, da bosta še naprej sodelovali in si izmenjavali nezaupne informacije o medsebojno dogovorjenih dejavnostih in projektih, da bi spodbujali, varovali in krepili te pravice, tudi z učinkovitim in uspešnim izvajanjem carinskih predpisov.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVICE, SVOBODE IN VARNOSTI

ČLEN 17

Pravna država in sodelovanje na pravnem področju

1. Pogodbenici pri sodelovanju na področju pravice, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost spodbujanju pravne države, zlasti krepitvi institucij na vseh ravneh kazenskega pregona in sodnega varstva.

2. Sodelovanje med pogodbenicama vključuje tudi medsebojno izmenjavo informacij v zvezi s pravnimi sistemi in zakonodajo.

ČLEN 18

Varstvo podatkov

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili dialog z namenom izboljšanja varstva osebnih podatkovob upoštevanju uveljavljenih mednarodnih načel in praks, kot so zajeti v smernicah ZN za urejanje računalniških osebnih datotek (Resolucija Generalne skupščine ZN št. 45/95 z dne 14. decembra 1990).

2 Sodelovanje pri varstvu osebnih podatkov lahko med drugim vključuje izmenjavo informacij ter strokovnega znanja in izkušenj.

ČLEN 19

Migracije

1. Pogodbenici ponovno poudarjata pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med njunima ozemljema.

2. Pogodbenici vzpostavita mehanizem za dialog o vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno z zakonitimi in nezakonitimi migracijami, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi ter vprašanji, povezanimi z mednarodno zaščito za osebe v stiski. Vsak tak dialog temelji na medsebojno dogovorjeni agendi, pogojih in vprašanjih.

3. Vsaka pogodbenica lahko, če se ji to zdi primerno, vključi pomisleke glede migracij v svoje strategije gospodarskega in družbenega razvoja, pri čemer zavzame svoje stališče kot država izvora, država tranzita in/ali namembna država migrantov.

4. Sodelovanje med pogodbenicama temelji na posebni oceni potreb pogodbenic, ki se izvede z medsebojnim posvetovanjem med pogodbenicama. Pogodbenici se strinjata, da bo takšno sodelovanje potekalo v skladu z zakoni, pravili, predpisi in politikami Unije ter nacionalnimi zakoni, pravili, predpisi in politikami. Takšno sodelovanje je lahko osredotočeno zlasti na:

(a) glavne vzroke migracij;

(b) razvoj in izpolnjevanje obveznosti posamezne pogodbenice v skladu z mednarodnim pravom na področju migracijskih vprašanj, tudi v zvezi z mednarodno zaščito za tiste, ki jo potrebujejo;

(c) pravila o sprejemu ter pravice in status sprejetih oseb, pošteno obravnavo, izobraževanje, usposabljanje in vključevanje tujih državljanov, ki v državi bivajo zakonito, ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(d) oblikovanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitemu priseljevanju, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z načini boja proti mrežam tihotapcev in trgovcev ter z načini zaščite žrtev take trgovine;

(e) humano in dostojanstveno vračanje oseb, ki prebivajo nezakonito, vključno s spodbujanjem njihove prostovoljne vrnitve;

(f) vprašanja skupnega interesa na področju vizumov in varnosti potnih listin;

(g) vprašanja vzajemnega interesa na področju mejnega nadzora.

5. V okviru sodelovanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja se pogodbenici dogovorita:

(a) Republika Singapur ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju ene od držav članic, na zahtevo zadevne države članice in brez nadaljnjih formalnosti, potem ko je bilo ugotovljeno njihovo državljanstvo, in

(b) posamezna država članica ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju Republike Singapur, na zahtevo Republike Singapur in brez nadaljnjih formalnosti, potem ko je bilo ugotovljeno njihovo državljanstvo.

Države članice in Republika Singapur bodo svojim državljanom v ta namen zagotovile ustrezne osebne dokumente. Če oseba, ki naj bi bila ponovno sprejeta, nima nobenih dokumentov ali drugih dokazil o svojem državljanstvu, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo pogodbenice, ki bo ponovno sprejela zadevno osebo (zadevna država članica ali Republika Singapur), na zahtevo druge pogodbenice (Republika Singapur ali zadevna država članica) opravi razgovor s to osebo, da bi se ugotovilo njeno/njegovo državljanstvo.

6. Pogodbenici se strinjata, da se bo na prošnjo s pogajanji sklenil sporazum med Unijo in Republiko Singapur, ki bo urejal ponovni sprejem državljanov Republike Singapur in držav članic, državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

ČLEN 20

Boj proti organiziranemu kriminalu

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Cilj takega sodelovanja je zlasti izvajanje in spodbujanje ustreznih mednarodnih standardov in instrumentov, če je to primerno, kot so Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Konvencija ZN proti korupciji.

ČLEN 21

Sodelovanje v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma

1. Pogodbenici se strinjata, da si je treba prizadevati za preprečevanje uporabe njunih finančnih sistemov za pranje dohodkov iz kriminalnih dejavnosti in na tem področju sodelovati v skladu z ustreznimi priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

2. Pogodbenici si izmenjata strokovno znanje in izkušnje na področjih priprave in izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov.

3. Sodelovanje zlasti v največji možni meri omogoča izmenjavo ustreznih informacij ter strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s sprejetjem ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih tistim, ki so jih sprejeli mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje.

ČLEN 22

Sodelovanje v boju proti prepovedanim drogam

1. Pogodbenici sodelujeta z namenom zagotoviti uravnotežen pristop z učinkovitim usklajevanjem med pristojnimi organi, po potrebi tudi med organi na področjih zdravstva, pravosodja, notranjih zadev in carine, da bi zmanjšali dobavo prepovedanih drog, trgovanje z njimi in povpraševanje po njih ter negativne posledice zlorabe drog za posameznike in družbo kot celoto. Pogodbenici sodelujeta tudi pri zagotavljanju učinkovitejšega preprečevanja preusmerjanja predhodnih sestavin pri prepovedanih drogah.

2. Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, politično deklaracijo in posebno deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na posebnem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina ZN, ter politično deklaracijo in akcijskim načrtom o mednarodnem sodelovanju za oblikovanje celostne in uravnotežene strategije za boj proti svetovnim težavam z drogami, ki je bil sprejet na 52. zasedanju Komisije ZN o drogah marca 2009.

3. Pogodbenici si izmenjata znanje in izkušnje na področjih priprave nacionalne zakonodaje in politik, ustanovitve nacionalnih ustanov in informacijskih središč, usposabljanja osebja, raziskav v zvezi z drogami ter preprečevanja preusmerjanja predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH

ČLEN 23

Sodelovanje na področju človekovih pravic

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta na podlagi medsebojnega dogovora sodelovali pri spodbujanju in učinkovitem varstvu človekovih pravic, vključno z izvajanjem veljavnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pogodbenici pristopili.

2. Takšno sodelovanje lahko med drugim vključuje:

(a) spodbujanje človekovih pravic in izobraževanje o njih;

(b) krepitev ustreznih nacionalnih in regionalnih institucij, povezanih s človekovimi pravicami;

(d) krepitev sodelovanja v institucijah ZN, povezanih s človekovimi pravicami.

ČLEN 24

Sodelovanje na področju finančnih storitev

Pogodbenici si prizadevata za spodbujanje sodelovanja na področju finančnih storitev v zvezi z vprašanji skupnega interesa v okviru svojih programov in zakonodaje ter po potrebi v skladu z zadevnimi določbami Sporazuma o prosti trgovini iz člena 9(2). To sodelovanje zajema finančne regulatorje in nadzornike Unije in Republike Singapur v zvezi s finančnimi regulativnimi in nadzornimi zadevami. Finančni regulatorji in nadzorniki z medsebojnim posvetovanjem določijo najustreznejši način sodelovanja.

ČLEN 25

Dialog o gospodarski politiki

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij o svojih gospodarskih gibanjih in politikah ter pri izmenjavi izkušenj v zvezi z usklajevanjem gospodarskih politik v okviru regionalnega gospodarskega sodelovanja in povezovanja.

2. Pogodbenici si prizadevata poglobiti dialog med svojimi organi o gospodarskih zadevah, ki lahko na podlagi medsebojnega dogovora vključujejo področja, kot so monetarna politika, fiskalna politika (vključno z davki), javne finance, makroekonomska stabilizacija in zunanji dolg.

ČLEN 26

Sodelovanje na davčnem področju

1. Za okrepitev in razvoj gospodarskih dejavnosti ob upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega regulativnega okvira pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju in se zavezujeta k izvajanju teh načel v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2. V ta namen in v skladu s svojimi pristojnostmi pogodbenici priznavata pomembnost boja proti vzajemno dogovorjenim škodljivim davčnim praksam, izboljšata mednarodno sodelovanje na davčnem področju, usmerjeno v preprečevanje izogibanja davkom, in izvajata mednarodno dogovorjeni standard za preglednost in izmenjavo informacij za davčne namene iz Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in kapitalu iz leta 2008, da bi omogočili učinkovito uporabo svojih davčnih pravil.

3. Pogodbenici se strinjata, da izvajanje teh načel poteka zlasti v okviru veljavnih ali prihodnjih dvostranskih davčnih sporazumov med Republiko Singapur in državami članicami.

ČLEN 27

Sodelovanje na področju industrijske politike ter malih in srednjih podjetij

1. Pogodbenici se ob upoštevanju svojih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta pospeševali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za primerna, zlasti z namenom izboljšanja konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP).

2. Takšno sodelovanje vključuje:

(a) izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z ustvarjanjem okvirnih pogojev za MSP za izboljšanje njihove konkurenčnosti;

(b) spodbujanje družbene odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo. To sodelovanje mora dopolnjevati vidik potrošnikov, na primer glede informacij o proizvodih in vlogi potrošnika na trgu;

(c) spodbujanje stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanje skupnih naložb ter ustanavljanje skupnih podjetij in informacijskih mrež, zlasti prek obstoječih horizontalnih programov Unije, pri čemer bosta predvsem spodbujali prenos tehnologije in znanja med partnerji, in

(d) olajševanje dostopa do financiranja, zagotavljanje informacij in spodbujanje inovacij.

3. Pogodbenici bosta spodbujali okrepitev odnosov med svojima zasebnima sektorjema v novih ali obstoječih forumih, vključno z mehanizmi, katerih namen je obema stranema pomagati pri spodbujanju internacionalizacije MSP.

ČLEN 28

Informacijska družba

1. Pogodbenici si ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ključni element sodobnega življenja ter da so bistvene za gospodarski in družbeni razvoj, prizadevata za uskladitev svojih politik na tem področju, da bi spodbudili gospodarski razvoj.

2. Sodelovanje na tem področju je osredotočeno zlasti na:

(a) sodelovanje v celovitem regionalnem dialogu o različnih vidikih informacijske družbe, zlasti v zvezi s politikami elektronskih komunikacij in regulativne dobre prakse na področjih, ki med drugim vključujejo licenciranje telekomunikacijskih storitev, obravnavo novih informacijskih in komunikacijskih storitev, kot so storitve prenosa govora po omrežju IP, odpravo vsiljene pošte, upravljanje ravnanja prevladujočega nosilca ter večanje preglednosti in učinkovitosti regulativnega organa;

(b) medsebojno povezljivost in interoperabilnost omrežij in storitev pogodbenic;

(d) spodbujanje medsebojnega sodelovanja pogodbenic pri raziskavah na področju IKT;

(e) sodelovanje pri skupnih raziskovalnih projektih na področju IKT;

(f) medsebojno dogovorjene varnostne vidike informacijske družbe in

(g) ugotavljanje skladnosti telekomunikacijske opreme (vključno z radijsko opremo).

ČLEN 29

Sodelovanje na področjih avdiovizualnih storitev in medijev

Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na področjih avdiovizualnih storitev in medijev na splošno. Sodelovanje bo med drugim vključevalo:

(a) izmenjavo stališč o politiki avdiovizualnih storitev in medijev;

(b) skupno organizacijo dogodkov skupnega interesa;

(d) spodbujanje koprodukcij in sprožanje razprav o sporazumih o avdiovizualni koprodukciji.

ČLEN 30

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

1. Pogodbenici spodbujata, razvijata in olajšujeta sodelovanje v znanosti, tehnologiji in inovacijah na področjih skupnega interesa v skladu z zakoni in predpisi obeh pogodbenic.

2. Cilji takšnega sodelovanja so:

(a) spodbujanje izmenjave informacij o znanosti, tehnologiji in inovacijah, politikah in programih;

(b) spodbujanje trajnih odnosov med znanstvenimi skupnostmi, raziskovalnimi centri, univerzami in industrijami pogodbenic;

3. Glede na razprave med pogodbenicama ter po posvetovanju z agencijami za financiranje raziskav iz posamezne države lahko sodelovanje poteka v obliki skupnih raziskovalnih projektov in/ali izmenjav, srečanj, delavnic ter usposabljanj znanstvenikov in študentov iz visokošolskih ustanov v okviru mednarodnih programov mobilnosti, da se zagotovi največje možno razširjanje rezultatov raziskav.

4. Pri tem sodelovanju pogodbenici spodbujata udeležbo svojih visokošolskih ustanov, raziskovalnih centrov in proizvodnih sektorjev, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

5. Pogodbenici se strinjata, da si bosta prizadevali povečati ozaveščenost glede možnosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, ki jih nudijo njuni programi.

ČLEN 31

Energetika

1. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja v sektorju energetike, da bi:

(a) zagotovili raznovrstnost oskrbe z energijo ter razvili nove in obnovljive oblike energije na tržni osnovi;

(b) dosegli racionalno rabo energije, predvsem s spodbujanjem upravljanja s tržnim povpraševanjem;

(d) se borili proti podnebnim spremembam, tudi z določanjem cen emisij ogljika;

(e) okrepili gradnjo zmogljivosti, vključno z morebitnim usposabljanjem, in olajšali naložbe na področju energetike na podlagi preglednih in nediskriminacijskih pravil, ki so skladna s trgom;

(f) spodbudili konkurenco na energetskem trgu.

2. V ta namen pogodbenici spodbujata stike med ustreznimi subjekti za energetsko načrtovanje ter izvajanje skupnih raziskav raziskovalnih institutov in univerz, zlasti v okviru ustreznih regionalnih forumov. Obe strani bosta proučili možnosti za okrepljeno sodelovanje na področju jedrske varnosti in zaščite v okviru svojih obstoječih pravnih okvirov in politik. Ob upoštevanju člena 34 in sklepov Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2002 v Johannesburgu, si pogodbenici lahko prizadevata za obravnavo povezav med cenovno sprejemljivim dostopom do energetskih storitev in trajnostnim razvojem. Te dejavnosti se lahko spodbujajo v sodelovanju z Energetsko pobudo Evropske unije, ki je bila uvedena na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju.

ČLEN 32

Promet

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta po medsebojnem dogovoru dodatno okrepili sodelovanje na vseh ustreznih področjih prometne politike, da bi izboljšali pretok blaga in potnikov, spodbudili varnost in zaščito, preprečili piratske napade in oboroženo ropanje ladij, spodbudili varstvo okolja in visoke standarde delovanja ter povečali učinkovitost svojih prometnih sistemov.

Pogodbenici opozarjata na sporazum iz člena 1(5) in ponovno potrjujeta, da bo sodelovanje na vseh ustreznih področjih prometa v skladu z njunimi nacionalnimi zakoni, pravili in predpisi.

2. Cilj sodelovanja pogodbenic v skladu z odstavkom 1 je spodbujati:

(a) izmenjavo informacij o prometnih politikah pogodbenic, predvsem v zvezi z mestnim prevozom ter medsebojno povezljivostjo in interoperabilnostjo večmodalnih prometnih omrežij, pa tudi v zvezi z upravljanjem železnice, pristanišč in letališč;

(b) uporabo globalnega satelitskega navigacijskega sistema s poudarkom na regulativnih in industrijskih vprašanjih ter vprašanjih tržnega razvoja, ki so v skupnem interesu;

(c) dialog na področju letalskega prevoza, katerega namen je povečati sodelovanje v zadevah letalske politike in sprejemanje skupnih ukrepov na področju storitev letalskega prevoza, med drugim na podlagi pogajanj in izvajanja sporazumov. Pogodbenici bosta dodatno razvili medsebojne odnose in po potrebi proučili sklenitev prihodnjega celovitega sporazuma o storitvah letalskega prevoza. Pogodbenici bosta tudi, kadar je to vzajemno koristno, povečali tehnično in regulativno sodelovanje na področjih, kot so letalska varnost, letalska zaščita, upravljanje zračnega prometa, vključno z upravljanjem okolju prijaznejšega zračnega prometa, uporaba konkurenčnega prava in gospodarske ureditve sektorja letalskih prevozov, da bi podprli zbliževanje predpisov in odpravo ovir za poslovanje ter okrepili dialog o letalskih okoljskih vprašanjih, kot so uporaba tržnih instrumentov v boju proti globalnem segrevanju, tudi s trgovanjem z emisijami. Pogodbenici bosta na tej podlagi proučili možnosti za še tesnejše sodelovanje na področju civilnega letalstva;

(d) dialog na področju storitev pomorskega prometa, ki je usmerjen v neomejen dostop do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na tržni in nediskriminacijski osnovi, da bi podprli zaveze za postopno ukinitev obstoječih shem za rezervacije tovora, neuvajanje klavzul o delitvi tovora, vzpostavitev klavzule nacionalne obravnave v zvezi z dostopom do pomožnih storitev in pristaniških storitev za plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali ki jih upravljajo državljani ali podjetja druge pogodbenice, v okviru storitev pomorskega prometa, vključno s pomožnimi storitvami, ter pravico do organizacije storitev prevoza od vrat do vrat;

(e) izvajanje standardov o varstvu, varnosti in preprečevanju onesnaževanja, zlasti v pomorskem in letalskem prometu, v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, h katerim sta pristopili pogodbenici, vključno s sodelovanjem v ustreznih mednarodnih forumih, da se zagotovi boljše izvrševanje mednarodnih predpisov.

ČLEN 33

Izobraževanje in kultura

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na področju izobraževanja in kulture, ki ustrezno spoštuje njuno raznolikost, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje svojih kultur.

2. Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno s skupno organizacijo kulturnih dogodkov. Pogodbenici v zvezi s tem tudi soglašata, da bosta še naprej podpirali dejavnosti Azijsko-evropske fundacije.

3. Pogodbenici se strinjata, da se bosta posvetovali in sodelovali v ustreznih mednarodnih forumih, kot je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo, da bi uresničili skupne cilje ter spodbujali kulturno raznolikost.

4. Poleg tega pogodbenici namenjata pozornost ukrepom za oblikovanje stalnih povezav med njunimi strokovnimi organi in spodbujanje izmenjave informacij, strokovnega znanja in izkušenj, študentov, strokovnjakov, mladih in mladinskih delavcev ter tehničnih virov, in sicer z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo programi Unije v jugovzhodni Aziji na področju izobraževanja in kulture, ter izkušenj, ki sta jih pogodbenici pridobili na tem področju.

5. Pogodbenici spodbujata izmenjave in sodelovanje med njunimi izobraževalnimi ustanovami v večjem obsegu, da bi se okrepilo vzajemno razumevanje, poznavanje in spoštovanje kultur, gospodarstev in družbenih sistemov. Pogodbenici si zlasti prizadevata za olajšanje mobilnosti študentov in znanstvenikov v okviru programa Erasmus Mundus ali drugih podobnih programov.

ČLEN 34

Okolje in naravni viri

1. Pogodbenici soglašata o potrebi po ohranitvi in trajnostnem upravljanju naravnih virov ter biotske raznovrstnosti kot osnovi za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij.

2. Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, se upošteva izvajanje sklepov konference ZN o okolju in razvoju iz leta 1992, Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002 in konference ZN o trajnostnem razvoju iz leta 2012.

3. Pogodbenici si prizadevata za nadaljnje sodelovanje na področju varstva okolja, tudi z izmenjavo dobre prakse na področjih, kot so:

(a) podnebne spremembe in energetska učinkovitost;

(b) okoljske in čiste tehnologije, zlasti varne in trajnostne tehnologije;

(d) obalno in morsko okolje;

(e) boj proti nezakoniti sečnji in povezani trgovini ter spodbujanje trajnostnega upravljanja gozdov.

ČLEN 35

Zaposlovanje in socialne zadeve

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta povečali sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, vključno pri regionalni in socialni koheziji, zdravju in varnosti pri delu, enakosti spolov, dostojnem delu in socialnem dialogu, da bi okrepili socialno razsežnost globalizacije.

2. Pogodbenici ponovno potrjujeta potrebo po podpiranju procesa globalizacije, ki je koristen za vse, ter spodbujanju polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela kot ključnega elementa trajnostnega razvoja in zmanjševanja revščine, kot potrjujeta Resolucija Generalne skupščine ZN št. 60/1 z dne 24. oktobra 2005 in ministrska deklaracija vsebinskega zasedanja Ekonomsko-socialnega sveta na visoki ravni iz leta 2006 (Ekonomsko-socialni svet ZN E/2006/L.8 z dne 5. julija 2006) ter kot je določeno v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici upoštevata značilnosti in raznolikost svojih gospodarskih in družbenih razmer.

3. Pogodbenici se v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v MOD, ter Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, zavežeta, da bosta spoštovali, spodbujali in izvajali načela v zvezi s temeljnimi pravicami pri delu, in sicer:

(a) svobodo združevanja in efektivno priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b) odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(d) odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost učinkovitemu izvajanju konvencij MOD, ki so jih ratificirale Republika Singapur in države članice. Pogodbenici si bosta stalno in trajno prizadevali za ratifikacijo in učinkovito izvajanje temeljnih konvencij MOD ter si izmenjavali informacije v zvezi s tem. Poleg tega bosta proučili možnost ratifikacije in učinkovitega izvajanja drugih konvencij MOD ob upoštevanju domačih razmer. V zvezi s tem si bosta izmenjali informacije.

4. Pogodbenici lahko začneta z izvajanjem dejavnosti sodelovanja, koristnih za obe strani, ki lahko med drugim vključujejo medsebojno dogovorjene posebne programe in projekte ter dialog, sodelovanje in pobude v zvezi z vprašanji skupnega interesa na dvostranski ali večstranski ravni, na primer v okviru ASEM, ASEAN-EU in MOD.

ČLEN 36

Zdravje

1. Pogodbenici soglašata, da bosta v zdravstvenem sektorju sodelovali z namenom izboljšanja zdravstvenih razmer, med drugim na področjih glavnih nalezljivih bolezni, kot so HIV/aids, aviarna influenca in druge influence, ki lahko sprožijo pandemijo pri ljudeh, ter glavnih nenalezljivih bolezni in njihovih dejavnikov tveganja, vključno z izmenjavo informacij in sodelovanjem pri zgodnjem odkrivanju, preprečevanju in nadzoru ter z mednarodnimi zdravstvenimi sporazumi.

2. Glede na razpoložljiva sredstva lahko sodelovanje poteka na podlagi:

(a) projektov o epidemiologiji glavnih nalezljivih in nenalezljivih bolezni;

(b) izmenjav, štipendij in programov usposabljanja;

(d) izmenjave informacij in znanstvenega sodelovanja na področjih ureditve zdravil in ureditve medicinskih pripomočkov ter

(e) spodbujanja popolnega in pravočasnega izvajanja mednarodnih sporazumov o zdravju, kot so Mednarodni zdravstveni predpisi in Okvirna konvencija o nadzoru nad tobakom.

ČLEN 37

Statistika

Pogodbenici si prizadevata, da bi v skladu z obstoječimi dejavnostmi statističnega sodelovanja med Unijo in ASEAN spodbujali usklajevanje statističnih metod in praks, vključno z zbiranjem in razširjanjem statističnih podatkov, in tako na skupno sprejemljivi podlagi omogočali uporabo statističnih podatkov o trgovini z blagom in storitvami, tujih neposrednih naložbah ter bolj splošno o katerem koli drugem področju v okviru tega sporazuma, ki omogoča zbiranje, obdelavo, analizo in razširjanje statističnih podatkov.

ČLEN 38

Civilna družba

Pogodbenici priznavata morebiten prispevek organizirane civilne družbe k dialogu in procesu sodelovanja v okviru tega sporazuma ter spodbujata dialog z organizirano civilno družbo.

NASLOV VII

NAČINI SODELOVANJA

ČLEN 39

Viri za sodelovanje

1. Pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili ustrezne vire, vključno s finančnimi viri, če to omogočajo njuni viri in predpisi, da bi izpolnili cilje sodelovanja iz tega sporazuma.

2. Pogodbenici spodbujata Evropsko investicijsko banko, da v skladu s svojimi postopki in finančnimi merili nadaljuje s svojimi dejavnostmi v Republiki Singapur.

ČLEN 40

Sodelovanje pri razvoju tretjih držav

1. Pogodbenici soglašata, da bosta izmenjevali informacije o politikah razvojne pomoči z namenom vzpostavitve rednega dialoga o ciljih teh politik in njunih programih razvojne pomoči v tretjih državah.

2. Pogodbenici spodbujata skupne ukrepe, katerih namen je zagotoviti tehnično pomoč in spodbujati razvoj človeških virov v manj razvitih državah v jugovzhodni Aziji in zunaj nje.

NASLOV VIII

INSTITUCIONALNI OKVIR

ČLEN 41

Skupni odbor

1. Pogodbenici se strinjata, da na podlagi tega sporazuma ustanovita Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh strani na ustrezni visoki ravni in katerega naloge so:

(a) zagotavljati pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma;

(b) določati prednostne naloge glede na cilje tega sporazuma;

2. Skupni odbor se običajno sestane najmanj vsaki dve leti, izmenično v Singapurju in Bruslju, na datum, določen z obojestranskim dogovorom. Skupnemu odboru sopredsedujeta predstavnika vsake strani. Dnevni red sestankov Skupnega odbora pogodbenici določita sporazumno. Po dogovoru med pogodbenicama se lahko skličejo tudi izredni sestanki Skupnega odbora.

3. Skupni odbor lahko ustanovi posebne pododbore, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Ti pododbori na vsakem sestanku Skupnega odbora podrobno poročajo o svojih dejavnostih.

4. Skupni odbor v skladu s tem členom sprejme svoj poslovnik in izvaja svoje naloge na podlagi soglasja. Skupni odbor v poslovniku določi načine posvetovanj, kot so načini iz člena 44, in si prizadeva za dogovor o skupnem delovnem jeziku.

5. Če se pogodbenici tako dogovorita in je to primerno, Skupni odbor razpravlja o delovanju in izvajanju katerega koli posebnega sporazuma, kot je navedeno v členu 43(3).

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 42

Evolutivna klavzula

1. Pogodbenici lahko s skupnim dogovorom razširita ta sporazum, da bi izboljšali raven sodelovanja, vključno z dopolnitvijo sodelovanja s sporazumi ali protokoli o določenih področjih ali dejavnostih.

2. Kar zadeva izvajanje tega sporazuma, lahko vsaka pogodbenica predstavi predloge za razširitev področja uporabe sodelovanja, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene z uporabo Sporazuma.

ČLEN 43

Drugi sporazumi

1. Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti v skladu z njim, na noben način ne vplivajo na pristojnosti držav članic, da izvajajo dvostranske dejavnosti sodelovanja z Republiko Singapur ali da po potrebi z Republiko Singapur sklepajo nove sporazume o partnerstvu in sodelovanju.

2. Ta sporazum ne vpliva na uporabo ali izvajanje obveznosti, ki jih imata pogodbenici do tretjih strani.

3. Ne glede na člen 9(2) lahko pogodbenici dopolnita ta sporazum, tako da skleneta posebne sporazume na katerem koli področju sodelovanja, ki spada na področje uporabe Sporazuma. Takšni posebni sporazumi so sestavni del celovitih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in del skupnega institucionalnega okvira.

ČLEN 44

Neizvajanje Sporazuma

1. Če ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila svojih obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Pred tem ta pogodbenica, razen v primeru posebne nujnosti, organizira posvetovanja, s katerimi druga pogodbenica soglaša, da bi našli rešitev, ki je zadovoljiva za obe strani. Ta posvetovanja lahko potekajo pod okriljem Skupnega odbora iz člena 41, ki lahko zadevo, ki mu je bila predložena, reši na podlagi priporočil ali na drug način, ki je sprejemljiv za obe pogodbenici.

2. V primerih posebne nujnosti se drugi pogodbenici nemudoma sporoči predviden ustrezen ukrep. Posvetovanja lahko na zahtevo druge pogodbenice trajajo največ 15 dni, da bi se opredelila rešitev, ki je zadovoljiva za obe strani. Po tem roku se lahko uporabi ustrezen ukrep.

3. Pri izbiri ustreznih ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega sporazuma ali katerih koli posebnih sporazumov. O teh ukrepih se takoj obvesti druga pogodbenica, pri čemer se na zahtevo druge pogodbenice o njih posvetuje Skupni odbor.

4. Pogodbenici soglašata, da za namene pravilne razlage in praktične uporabe tega sporazuma izraz „ustrezni ukrepi“ iz tega člena pomeni začasno prekinitev ali neizvajanje obveznosti iz tega sporazuma ali katerega koli posebnega sporazuma iz členov 9(2) in 43(3) ali kateri koli drug ukrep, ki ga priporoči Skupni odbor. Ustrezni ukrepi morajo biti v skladu z mednarodnim pravom in sorazmerni z neizpolnjevanjem obveznosti iz tega sporazuma. Pogodbenici tudi soglašata, da izraz „primeri posebne nujnosti“ iz odstavkov 1 in 2 pomeni:

(a) zavračanje izvajanja tega sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b) kršenje bistvenih elementov Sporazuma iz člena 1(1) in člena 7(2).

ČLEN 45

Olajšave

Za lažje sodelovanje v okviru tega sporazuma pogodbenici zagotovita jamstva in olajšave, ki so potrebni za izvajanje njunih nalog.

ČLEN 46

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemlju, na katerem se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije pod pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani in na ozemlju Republike Singapur na drugi strani.

ČLEN 47

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu „pogodbenici“ pomenita Unijo ali njene države članice ali Unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani.

ČLEN 48

Razkrivanje informacij

Nič v tem sporazumu se ne razlaga kot zahteva za pogodbenici, da zagotovita kakršne koli informacije, katerih razkritje bi bilo po njunem mnenju v nasprotju z njunimi temeljnimi varnostnimi interesi ali v nasprotju z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti.

ČLEN 49

Začetek veljavnosti in trajanje

1. Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko pogodbenici druga drugo uradno obvestita o zaključku pravnih postopkov, potrebnih za ta namen.

2. Ta sporazum se sklene za obdobje petih let. Njegova veljavnost se samodejno podaljša za nadaljnja obdobja enega leta, razen če Republika Singapur na eni strani ali Unija in njene države članice na drugi strani drugo pogodbenico šest mesecev pred iztekom katerega koli nadaljnjega obdobja enega leta pisno obvesti o svoji nameri, da tega sporazuma ne bo podaljšala.

3. Vse spremembe tega sporazuma se sprejmejo s soglasjem pogodbenic. Vse spremembe začnejo veljati šele potem, ko druga pogodbenica obvesti prvo, da so končani vsi potrebni uradni postopki.

4. Ta sporazum se lahko odpove s pisnim obvestilom o odpovedi, ki ga Republika Singapur na eni strani ali Unija in njene države članice na drugi strani predloži drugi pogodbenici. Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica prejme uradno obvestilo.

ČLEN 50

Izjave in spremna pisma

Skupne izjave in spremno pismo k temu sporazumu so sestavni del tega sporazuma.

ČLEN 51

Uradna obvestila

Uradna obvestila v skladu s členom 49 se predložijo Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije in Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Singapur.

ČLEN 52

Verodostojno besedilo

Ta sporazum je sestavljen v bolgarskem, hrvaškem, češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno. V primeru morebitnih razhajanj glede razlage tega sporazuma pogodbenici predložita zadevo Skupnemu odboru.

Skupna izjava o členu 44 (Neizvajanje Sporazuma)

Pogodbenici soglašata, da se „kršenje bistvenih elementov Sporazuma“ iz člena 44(4)(b) nanaša na zlasti izjemne primere sistematičnega, resnega in bistvenega neizpolnjevanja obveznosti iz členov 1(1) in 7(2).

Skupna izjava o členu 52 (Verodostojno besedilo)

V primeru kakršnih koli razhajanj glede razlage tega sporazuma se upošteva dejstvo, da je bil ta sporazum dogovorjen v angleškem jeziku.

Съставено в Брюксел на деветнадесети октомври две хиляди и осемнадесета година.

Xxxxx en Bruselas, el diecinueve de octubre de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne devatenáctého října dva tisíce osmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den nittende oktober to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am neunzehnten Oktober zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta oktoobrikuu üheksateistkümnendal päeval Brüsselis.

΄Εγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα εννέα Οκτωβρίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done at Brussels on the nineteenth day of October in the year two thousand and eighteen.

Fait à Bruxelles, le dix‑neuf octobre deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu devetnaestog listopada godine dvije tisuće osamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì diciannove ottobre duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada deviņpadsmitajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų spalio devynioliktą dieną Briuselyje.

Xxxx Xxxxxxxxxxx, a kétezer-tizennyolcadik év október havának tizenkilencedik napján.

Magħmul fi Brussell, fid-dsatax-il jum ta’ Ottubru fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, negentien oktober tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia dziewiętnastego października roku dwa tysiące osiemnastego.

Feito em Bruxelas, em dezanove de outubro de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la nouăsprezece octombrie două mii optsprezece.

V Bruseli devätnásteho októbra dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne devetnajstega oktobra leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä yhdeksäntenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista.

Som skedde i Bryssel den nittonde oktober år tjugohundraarton.

Spremno pismo

V zvezi s sporazumom o partnerstvu in sodelovanju, sklenjenim med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani, pogodbenici potrjujeta dogovor, da ob podpisu tega sporazuma nista seznanjeni z objektivno razpoložljivimi informacijami o kakršnih koli nacionalnih zakonih druge pogodbenice ali uporabi teh zakonov, zaradi katerih bi bilo mogoče sklicevanje na člen 44 tega sporazuma.

3. člen

Za izvajanje sporazuma skrbi Vlada Republike Slovenije.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

OBRAZLOŽITEV

Svet EU je 25. novembra 2004 pooblastil Komisijo za pogajanja o sporazumih o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami s šestimi državami ASEAN, vključno s Singapurjem. Sporazumi bodo nadomestili veljavni pravni okvir Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije iz leta 1980.

Pogajanja s Singapurjem so se začela oktobra 2005 in zaključila konec maja 2013. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (v nadaljevanju: sporazum) je bil parafiran 14. oktobra 2013 v Singapurju. Vlada je določila predlog stališča do predloga sklepa Sveta o podpisu sporazuma 14. junija 2018. Sporazum je bil sestavljen 19. oktobra 2018 v Bruslju.

Sporazum pomeni nadaljnji korak k okrepljenemu političnemu in gospodarskemu delovanju EU v jugovzhodni Aziji. Sporazum bo tudi podlaga za učinkovitejše dvostransko sodelovanje EU in njenih držav članic s Singapurjem s krepitvijo političnega dialoga in sodelovanja na številnih področjih.

Sporazum dopolnjuje sporazum o prosti trgovini, ki sta ga EU in Singapur parafirali 20. septembra 2013. Ta dva sporazuma sta platforma za EU in Singapur, da svoje odnose dvigneta na višjo raven.

Sporazum zajema ustaljene politične klavzule EU o človekovih pravicah, mednarodnem kazenskem sodišču, orožju za množično uničevanje, osebnem in lahkem orožju ter boju proti terorizmu. Obsega tudi sodelovanje na področjih kot so zdravstvo, okolje, podnebne spremembe, energetika, davki, izobraževanje in kultura, delo, zaposlovanje in socialne zadeve, znanost in tehnologija ter promet. Sporazum prav tako obravnava sodelovanje na področju pravosodja in boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja in financiranju terorizma.

Sporazum vsebuje spremno pismo, ki je njegov sestavni del. Spremno pismo potrjuje razumevanje pogodbenic, da v trenutku podpisa sporazuma na podlagi objektivno razpoložljivih informacij ne poznajo nobenega nacionalnega zakona druga druge ali njegove uporabe, ki bi lahko sprožil mehanizem neizvršitve.

Za izvajanje sporazuma skrbi Vlada Republike Slovenije.

Sporazum v skladu s četrtim odstavkom 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15) ratificira Državni zbor Republike Slovenije z zakonom.

Za izvajanje sporazuma ni treba izdati novih ali spreminjati že veljavnih predpisov.

Za izvajanje sporazuma ni treba zagotoviti dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.

Izvajanje sporazuma nima učinkov na pravni red Evropske unije.

1 Besedilo sporazuma v bolgarskem, hrvaškem, češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem in švedskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve.

2 V tem členu se „pravice intelektualne lastnine“ nanašajo na:

(a) vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v oddelkih od 1 do 7 dela II Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki je bil sklenjen 15. aprila 1994 v Marakešu, in sicer:

(i) avtorske in sorodne pravice,

(ii) patenti,

(iii) blagovne znamke,

(iv) modeli,

(v) topografije integriranih vezij,

(vi) geografske označbe,

(vii) varstvo nerazkritih informacij, in

(b) žlahtniteljske pravice.

V primeru Unije „patenti“ v tem sporazumu vključujejo pravice, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov.

Document Metadata

Table of Contents

SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI

Document Metadata