SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA VLAGANJ (INVEST-III/07)
SPLOŠNI XXXXXX XXXXXXXXXXX VLAGANJ (INVEST-III/07)
KAZALO
Stran
I. POGLAVJE - UVOD 3
1. člen - Uporaba splošnih pogojev zavarovanja 3
2. člen - Pomen izrazov 3
3. člen - Zavarovalna polica 5
4. člen - Sklenitev in trajanje zavarovalne police ter njene spremembe 5
II. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA 6
5. člen – Xxxxxxxxxx xxxxxx 6
6. člen - Omejitve transferja 6
7. člen - Ekspropriacija 7
8. člen - Vojna in civilni nemiri 8
9. člen - Razdrtje pogodb 8
10. člen - Odklonitev pravnega varstva 8
11. člen - Katastrofni riziki 8
12. člen - Splošne izključitve obveznosti pooblaščene institucije 9
III. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNINE 9
13. člen - Obračun zavarovalnine 9
14. člen - Skupen zgornji limit kritja 10
15. člen - Datum nastopa škodnega dogodka 10
16. člen - Odtegljaji 10
17. člen - Referenčni devizni tečaji 11
IV. POGLAVJE - OCENA ŠKOD IN SUBROGACIJA 12
18. člen - Prijava škod 12
19. člen - Umik odškodninskega zahtevka 12
20. člen - Maksimalni roki za določitev zavarovalnine 12
21. člen - Rok za izplačilo zavarovalnine 12
22. člen - Delno plačilo 12
23. člen - Revizija odločitev o plačilu zavarovalnine 13
24. člen - Prenosi, odstopi in subrogacija 13
V. POGLAVJE - DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA 14
25. člen - Prijava okoliščin, poročanje in priprava informacij 14
26. člen - Prenosnost pravic in deležev 14
27. člen - Lastni delež zavarovanca 15
28. člen - Preprečevanje in zmanjševanje škode 15
VI. POGLAVJE - DOLOČITEV ZAVAROVALNE VSOTE IN 15
PREMIJSKIH STOPENJ
29. člen - Izbira zneska zavarovalnega kritja 15
30. člen - Premije in prilagoditve premijskih stopenj 16
VII. POGLAVJE - PRENEHANJE ZAVAROVALNE POGODBE IN 16
NEIZPOLNITEV OBVEZNOSTI
31. člen - Omejitev pravic in obveznosti 16
32. člen - Odpoved zavarovanca 16
33. člen - Odpoved pooblaščene institucije 17
34. člen - Druge posledice neizpolnitve obveznosti zavarovanca 17
VIII. POGLAVJE - DRUGE DOLOČBE 18
35. člen - Obvestila 18
36. člen - Zaupnost 18
37. člen - Spremembe zavarovalnih pogojev 18
38. člen - Reševanje sporov 18
DODATEK A - DOLOČITEV NETO KNJIGOVODSKE VREDNOSTI 19
PODJETJA
I. POGLAVJE - UVOD
1. člen
UPORABA SPLOŠNIH POGOJEV ZAVAROVANJA
Na podlagi Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP - Ur. l. RS, št. 2/04) opravlja posle opredeljene v ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije pooblaščena institucija kot njen zastopnik. Vse pravice in obveznosti pooblaščene institucije po teh splošnih pogojih zavarovanja vlaganj (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so pravice in obveznosti Republike Slovenije, v imenu Republike Slovenije pa jih uveljavlja in izvršuje pooblaščena institucija, če ni s predpisi drugače določeno. Splošni pogoji so sestavni del zavarovalnih polic in določajo pogoje zavarovanja izhodnih investicij v državi gostiteljici, ki jih pred nekomercialnimi riziki zavarovancem zavaruje pooblaščena institucija.
Določbe splošnih pogojev, ki niso v skladu z določbami posebnih pogojev zavarovanja investicij v tujini (v nadaljevanju »posebni pogoji«) ali pogoji zapisanimi v zavarovalni polici ali s pogoji, ki so priloženi k zavarovalni polici, katere vsebino sta dogovorili in zapisali stranki zavarovalne pogodbe, se ne uporabljajo.
Mutatis mutandis velja pravilo iz drugega odstavka tega člena tudi za posebne pogoje zavarovanja investicij.
Če se kakšno natisnjeno določilo zavarovalne police ne ujema s kakšnim njenim določilom v rokopisu, velja slednje.
2. člen
POMEN IZRAZOV
Poudarjeni izrazi se v teh splošnih pogojih in v zavarovalni polici, če ni drugače določeno, uporabljajo v naslednjih pomenih:
• Datum nastopa škodnega dogodka - glej 15. člen.
• Datum sklenitve zavarovalne police - dan, ko je bila polica podpisana v imenu pooblaščene institucije.
• Doba veljavnosti zavarovalne police - doba, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Država gostiteljica (investicije) - država, ki je kot taka opredeljena v zavarovalni polici.
• Ekspropriacija - glej 7. člen.
• Investicija (vlaganje, naložba) - vsaka oblika investicije na območju države gostiteljice, ki je neposredno ali posredno v lasti ali pod kontrolo zavarovanca, vključno s sredstvi, kapitalskim deležem, dolgovi, terjatvami in storitvenimi investicijskimi sporazumi (Service Investment Agreements).
• Investicijski projekt - projekt ali sklop projektov, ki jih bo izvajalo projektno podjetje, kot je to določeno v zahtevku za zavarovanje.
• Investicijski sporazum / sporazum o vlaganju - sporazum sklenjen med zavarovancem in državo gostiteljico, ki opredeljuje obveznosti strank, ki so v zvezi z investicijo.
• Katastrofni riziki - glej 11. člen.
• Knjigovodska vrednost - vrednost vse aktive ali pasive projektnega podjetja, izračunana v skladu z računovodskimi pravili, na katera napotuje, jih ureja in določa dodatek A.
• Lokalna valuta - valuta države gostiteljice.
• Maksimalen odstotek (zavarovalnega) kritja - odstotek, ki je kot tak določen v zavarovalni polici; če v zavarovalni polici ni drugače določeno, znaša najvišji odstotek zavarovalnega kritja 95 odstotkov.
• Maksimalen znesek skupne obveznosti - ima pomen kot je opredeljen v zavarovalni polici.
• Najvišja zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovalnega kritja, naslednja najvišja zavarovalna vsota, ki je na voljo za zavarovalno kritje pooblaščene institucije, iz katerega je lahko plačana škoda:
1. za prvo zavarovalno dobo - zavarovalna vsota določena v polici; in
2. za vsako naslednjo zavarovalno dobo - zgoraj omenjena zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu z 29. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Neto knjigovodska vrednost - razlika med vrednostjo celotne aktive in vrednostjo obveznosti projektnega podjetja, izračunana v skladu z dodatkom A.
• Obstoječa zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovalnega kritja, naslednji znesek zavarovalnega kritja, ki je v določenem trenutku dejansko v veljavi:
1. za prvo zavarovalno dobo - zavarovalna vsota določena v polici; in
2. za vsako naslednjo zavarovalno dobo - zgoraj omenjena zavarovalna vsota ali katerakoli druga v skladu z 29. členom izbrana zavarovalna vsota.
• Odklonitev pravnega varstva - glej 10. člen.
• Odstotek (zavarovalnega) kritja - tisti odstotek vsake škode do katerega je zavarovanec po zavarovalni polici upravičen do zavarovalnine.
• Zavarovalnina - nadomestilo dogovorjenega obsega škode.
• Odškodninski zahtevek - zavarovančev zahtevek pooblaščeni instituciji za nadomestilo dogovorjenega obsega škode (v skladu s pogoji zavarovalne police).
• Omejitve transferja - glej 6. člen.
• Projektno podjetje - podjetje določeno v polici in vsaka oseba, ki deluje v imenu tega podjetja.
• Razdrtje pogodb - glej 9. člen
• Referenčni (devizni) tečaj - glej 17. člen.
• Rezervirana (stand-by) zavarovalna vsota - za vsako vrsto zavarovalnega kritja: razlika med najvišjo in obstoječo zavarovalno vsoto v vsakem letu zavarovalne dobe.
• Sodišče - pristojno sodišče v Ljubljani.
• Škoda - vsakršna škoda, za katero zavarovanec na podlagi zavarovalne police vloži ali bi lahko vložil odškodninski zahtevek.
• Valuta zavarovanja - Euro (EUR) ali druga valuta, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Vlada gostiteljica (investicije) - sedanja ali katerakoli vladna oblast (ne glede na vrsto nasledstva ali njeno mednarodno priznanje), ki ima efektivno kontrolo nad katerimkoli delom ozemlja ali nad celotnim ozemljem države gostiteljice (investicije) ali njenem kateremkoli političnem ali ozemeljskem delu, vključno s katerimkoli odvisnim ozemljem, in
− katerakoli druga javna oblast države gostiteljice ali v državi gostiteljici, kateri so po zakonih države gostiteljice podeljena regulatorna pooblastila.
• Vojna in civilni nemiri - glej 8. člen.
• Vrsta zavarovalnega kritja - pomeni eno od skupin rizikov iz 5. člena.
• Zahtevek za zavarovanje - zavarovančev dokončni zahtevek za zavarovanje, vključno z vsemi prilogami.
• Zavarovalna doba - doba, ki je kot taka določena v zavarovalni polici.
• Zavarovalna polica - pogodba o zavarovanju, ki se sklicuje na splošne in posebne zavarovalne pogoje, ki so njen sestavni del, vključno z vsemi dodatki, dopolnili, prilogami in spremembami.
• Zavarovalni primer - škodni dogodek ali dogodki, glede katerih se sklene zavarovanje in ki predstavljajo uresničenje rizika za katerega je za zavarovančevo investicijo dano zavarovalno kritje, na podlagi česar po preteku določene čakalne dobe nastane obveznost pooblaščene institucije, da izplača dogovorjeno zavarovalnino.
• Zavarovana investicija - kot je opredeljena v zavarovalni polici.
• Zavarovančev delež - odstotek, ki ga dobimo, če število zavarovanih deležev oziroma delnic delimo s skupnim številom izdanih in prodanih (vplačanih) delnic osnovnega kapitala (issued and outstanding shares of capital stock) projektnega podjetja (izdanih delnic, razen lastnih delnic družbe).
• Zavarovanec - fizična ali pravna oseba, ki je kot taka opredeljena v polici, vključno z vsemi osebami, ki nastopajo v njegovem imenu.
• Zavarovani deleži - katerikoli delež ali vsi deleži, ki sestavljajo zavarovano investicijo.
• (Zavarovani) škodni dogodek - ena ali več okoliščin, dogodkov ali ravnanj, ki so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe bodoči, negotovi in neodvisni od izključne volje strank zavarovalne pogodbe in ki zaradi obstoja v zavarovalni polici navedenih rizikov in pod njenimi pogoji predstavljajo dogodke, zaradi katerih zavarovancu nastane škoda in predstavljajo osnovo za nastanek zavarovalnega primera.
Sklicevanje na poglavja, člene, odstavke, točke, alinee in dodatke v teh splošnih pogojih se, če ni drugače določeno, nanaša na te pogoje.
Naslovi poglavij in členov so v te splošne pogoje vključeni samo zaradi lažje preglednosti in se ne morejo uporabiti pri uporabi ali razlagi teh pogojev.
3. člen
ZAVAROVALNA POLICA
Z zavarovalno polico se pooblaščena institucija zavezuje, da bo, če se bo zgodil zavarovani škodni dogodek, ki je osnova za nastanek zavarovalnega primera, zavarovancu ali tretji osebi v pogodbeno dogovorjenem obsegu in pod pogoji iz zavarovalne police povrnila škodo, ki bo povzročena s tem dogodkom (izplačala zavarovalnino). Zavarovanec pa se s to zavarovalno polico obvezuje, da bo pooblaščeni instituciji plačal premijo in izpolnil druge obveznosti, določene v zavarovalni polici.
Pooblaščena institucija ne odgovarja za obveznosti iz zavarovalne police, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal.
4. člen
SKLENITEV IN TRAJANJE ZAVAROVALNE POLICE TER NJENE SPREMEMBE
Zavarovalna polica sklenjena med pooblaščeno institucijo in zavarovancem je popoln in končen sporazum o zavarovanju investicije.
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko stranki podpišeta zavarovalno polico. Če se zavarovalna pogodba sklepa z izmenjavo pisem, telegramov, teleksov ali na kak drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi ali sredstvi teletransmisije, ki dovoljujejo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina izjave, se šteje, da je
zavarovalna pogodba sklenjena, ko pooblaščena institucija prejme tako izjavo zavarovanca, s katero se strinja s predlagano vsebino zavarovalne police.
Zavarovalno kritje prične, v kolikor ni s posebnimi pogoji ali v zavarovalni polici drugače določeno, ob štiriindvajseti uri dneva, ki je v posebnih pogojih ali v zavarovalni polici naveden kot datum začetka zavarovanja in traja do konca zadnjega dne dobe veljavnosti zavarovalne police. Če v zavarovalni polici ni določeno drugače, traja zavarovalno kritje 15 let.
Določila zavarovalne police se lahko spreminjajo ali dopolnjujejo samo s pisnim sporazumom, ki ga sklenejo pooblaščeni predstavniki obeh strank.
II. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNEGA KRITJA
5. člen
ZAVAROVANI RIZIKI
V posebnih pogojih in/ali zavarovalni polici je določeno, da zavarovanec uživa zavarovalno kritje za nastanek škode zaradi enega ali večih zavarovanih škodnih dogodkov iz enega, večih ali vseh naslednjih skupin rizikov:
− rizik transferja
− ekspropriacija
− vojna in civilni nemiri
− razdrtje pogodb (breach of contract) s strani države
− odklonitev pravnega varstva (denial of justice)
− katastrofni riziki.
Za zavarovane se štejejo samo tisti premoženjsko-pravni interesi zavarovanca, ki so v zvezi s podjetjem, drugo pravno osebo ali poslovno enoto v državi gostiteljici investicije, ki je izrecno navedena v zavarovalni polici.
6. člen
OMEJITVE TRANSFERJA
Zavarovanje pred omejitvami transferja krije naslednje rizike investicij:
1. vsak ukrep s strani vlade gostiteljice, ki neposredno ali posredno preprečuje bodisi zavarovancu ali projektnemu podjetju (Project Enterprise):
− konvertiranje dividend, dobičkov in drugih denarnih koristi ali prejemkov iz razpolaganja z zavarovano investicijo iz lokalne valute v valuto zavarovanja, vključno z odklonitvijo te konverzije po tečaju, ki je vsaj tako ugoden kot referenčni devizni tečaj, ali
− transfer valute zavarovanja v katero je bila konvertirana lokalna valuta izven države gostiteljice, in
2. odklonitev države gostiteljice (ali drugih oseb, ki so po zakonih države gostiteljice pooblaščene za reguliranje in delovanje deviznih trgov), da odobri zahtevek zavarovanca ali njegovega zastopnika za tako konverzijo in/ali transfer;
pod pogojem, da v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena:
− zavarovanec v državi gostiteljici lahko zakonito in prosto razpolaga z lokalno valuto ali z valuto zavarovanja v katero je bila lokalna valuta konvertirana, in
− da zavarovanec ali projektno podjetje, v skladu z zakoni, uredbami in postopki države gostiteljice, 90 dni brez uspeha zahteva konverzijo in/ali transfer.
7. člen EKSPROPRIACIJA
Zavarovanje pred rizikom razlastitve krije ukrepe, ki jih je vlada gostiteljice sprejela, usmerjala, odobrila, ali
uzakonila oziroma h katerim je dala svoje soglasje, in so ekspropriatorni v smislu drugega odstavka tega člena ter predstavljajo:
1. administrativen ukrep;
2. zakonodajni akt, ki ne zahteva nadaljnjih zakonskih, drugih pravnih ali administrativnih ukrepov za svoje izvajanje; ali
3. opustitev delovanja upravnih oblasti, ki:
− predstavlja kršitev njenih pravnih obveznosti do zavarovanca ali projektnega podjetja, in
− ne preneha v 90 dneh od dneva nastanka obveznosti njenega delovanja.
Ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena je ukrep ekspropriatoren, če:
1. prikrajša zavarovanca glede njegovih:
− lastniških ali drugih upravičenj do zavarovane investicije,
− pravic prejemanja kakršnihkoli dividend ali drugih finančnih koristi za račun zavarovane investicije, ali
− pravic v zvezi z denarnimi in drugimi sredstvi pridobljenimi za račun zavarovane investicije, ali za njeno razpolaganje z njimi;
2. prikrajša projektno podjetje glede njegovih opredmetenih sredstev;
3. zavarovancu preprečuje razpolaganje z zavarovanimi deleži, ali izvrševanje glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh deležev;
4. preprečuje projektnemu podjetju, da:
− fizično izvede investicijski projekt v njegovih bistvenih delih ali v celoti, kot je napisano v zahtevku za zavarovanje,
− uveljavlja bistvene pravice (material rights) v zvezi z investicijskim projektom, vključno z razpolaganjem s premoženjem in uveljavljanjem terjatev, ali da
− izpolnjuje svoje premoženjske obveznosti do zavarovanca za račun zavarovane investicije;
5. nalaga projektnemu podjetju fiskalne ali druge finančne obveznosti v obsegu, ki onemogočajo projektnemu podjetju nadaljevanje sicer za podjetje vitalnih aktivnosti;
6. zavarovancu ali projektnemu podjetju preprečuje, da učinkovito nadzira denarna sredstva v državi gostiteljici, ki predstavljajo dobiček ali zaslužek iz zavarovane investicije;
ob pogoju, da v primerih iz 1. do 5. točke drugega odstavka tega člena:
1. tako prikrajšanje, preprečitev ali uvedba učinkuje najmanj 365 zaporednih dni ali 180 zaporednih dni v primerih iz 6. točke drugega odstavka tega člena, in
2. da je izrecen namen vlade gostiteljice, da je omenjeno prikrajšanje, v primerih iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, trajne narave, ter da
3. v primerih iz 1. in 2. alinee 4. točke drugega odstavka tega člena preprečitev prisili projektno podjetje v prekinitev vsega poslovanja za najmanj 365 zaporednih dni (z izjemo aktivnosti za likvidacijo in prenehanje projektnega podjetja).
Zaporedni ukrepi, ki so sestavni del enega načrta ali programa vlade gostiteljice in so skupaj oblikovani z ekspropriatornim namenom, štejejo za potrebe tega člena za en ukrep.
Noben ukrep ne bo štel za ekspropriatornega, če predstavlja nediskriminatoren ukrep, ki jih vlade v dobri veri običajno sprejemajo v javnem interesu, kot so zagotavljanje javne varnosti, povečanje prihodkov, zaščita okolja ali reguliranje gospodarskih dejavnosti, razen če so s strani vlade gostiteljice oblikovani tako, da bi imeli razlastitvene učinke, kot je na primer, da povzročijo zavarovančevo opustitev zavarovane investicije, ali da jo proda pod ceno.
Kršitev pogodbenih obveznosti vlade gostiteljice do zavarovanca ali projektnega podjetja sama po sebi še ne predstavlja ekspropriatornega ukrepa.
8. člen
VOJNA IN CIVILNI NEMIRI
Zavarovanje pred rizikom vojne in civilnih nemirov krije škodo nastalo zaradi:
1. uničenja, izginotja ali fizičnega poškodovanja opredmetenih ali neopredmetenih sredstev (razen plemenitih kovin, dragih kamnov, umetniških del, starin, denarja ali dokumentov) na katerih v državi gostiteljici projektno podjetje utrpi škodo, ob tem da se je to premoženje uporabljalo v glavnem v zvezi z investicijskim projektom, ali
2. najmanj 365 zaporednih dni trajajoča nezmožnost opravljanja poslovanja, ki bistveno ogroža finančni obstoj (financial viability) projektnega podjetja.
V vsakem primeru mora biti škoda neposredna in takojšnja posledica vojnih dejanj (vojna je lahko bodisi napovedana, ali nenapovedana), revolucije, vstaje oziroma upora, državljanske vojne, državljanskega konflikta manjših razsežnosti, terorizma ali sabotaže.
Zavarovalno kritje se nanaša le na dejanja izvedena s prvenstvenim namenom, da se dosežejo politični cilji; iz zavarovalnega kritja so izvzeta dejanja katerih primaren namen je, da se dosežejo nepolitični cilji.
9. člen
RAZDRTJE POGODB
Zavarovanje pred rizikom razdrtja pogodb (breach of contract) krije škodo nastalo zaradi vsakršnih enostranskih dejanj ali opustitev vlade gostiteljice ali drugih javnopravnih oseb v državi gostiteljici, ki predstavljajo njeno repudiacijo, razdrtje oziroma kršitev pogodb in sporazumov sklenjenih z zavarovancem in so v zvezi z zavarovano investicijo, zlasti še v primerih iz 10. člena.
V primerih, ko razdrtje pogodb s strani vlade gostiteljice izpolnjuje tudi kriterije za izplačilo škod iz naslova drugih zavarovanih rizikov, lahko zavarovanec prijavi škodo na osnovi kateregakoli zavarovanega rizika.
10. člen
ODKLONITEV PRAVNEGA VARSTVA
Zavarovanje pred odklonitvijo pravnega varstva (denial of justice) krije škodo, ki je nastala zaradi katerekoli kršitve obveznosti države gostiteljice do zavarovanca iz sporazuma o vlaganju, kjer:
1. je zavarovancu pri njegovem prizadevanju za poplačilo iz terjatev brez njegove krivde ali malomarnosti, neposredno ali preko vsiljenih očitno neprimernih postopkovnih ovir, zavrnjen ali odklonjen pristop do sodnega ali arbitražnega foruma, ki je v svojih odločitvah od izvršne veje oblasti države gostiteljice neodvisen, ki se drži primernih procesualnih standardov in je pooblaščen, da odloči o odškodninskem zahtevku; ali
2. kjer zavarovanec v času, ki je določen v zavarovalni polici, kljub njegovim najboljšim naporom, da pospeši poplačilo terjatev v skladu s pravom, pravili in postopki, ki se uporabljajo, ne more doseči končne in zavezujoče odločitve o svoji terjatvi; ali
3. kjer zavarovanec v 365 zaporednih dneh, po dnevu, ko je uporabil vse razpoložljive ukrepe, razen tistih, ki jih je za izterjavo podvzel brez soglasja pooblaščene institucije, ne more doseči izvršljivosti take končne in zavezujoče odločitve.
11. člen KATASTROFNI RIZIKI
Zavarovanje pred katastrofnimi riziki krije škodo, ki bi zavarovancu nastala v zvezi z zavarovano investicijo
zaradi naravnih nesreč večjih razsežnosti, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi, orkani in rušilni valovi.
V zavarovalni polici so lahko v prvem odstavku tega člena določeni riziki iz zavarovanja izvzeti, zavarovalno kritje pa lahko, če je v zavarovalni polici tako določeno, zajema tudi druge v polici navedene rizike.
Zavarovanje ne krije škode pred katastrofnimi riziki za katere ima zavarovanec kako drugo zavarovalno kritje za primere uničenja ali poškodovanja premoženja (casualty insurance).
12. člen
SPLOŠNE IZKLJUČITVE OBVEZNOSTI POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija ni v nobenem primeru dolžna izplačati zavarovalnine za kakršnokoli škodo, ki bi nastala zaradi:
1. kateregakoli dejanja ali opustitve :
− ki je bilo dogovorjeno z zavarovancem ali projektnim podjetjem, razen če je bil tak dogovor dosežen s silo, ali
− ki predstavlja tako delovanje bodisi zavarovanca, bodisi projektnega podjetja, ki ni v skladu s predpisi države gostiteljice investicije, ali ki predstavlja njuno neizpolnitev obveznosti do vlade gostiteljice, ali ki je v nasprotju z zagotovili, ki so bila le-tej dana, in ki se upravičeno prisojajo obnašanju zavarovanca ali projektnega podjetja; ali
2. kateregakoli zakona, odloka ali uredbe, ki na dan sklenitve zavarovalne pogodbe velja v državi gostiteljici, ali kateregakoli dejanja ali opustitve vlade gostiteljice oziroma kateregakoli drugega dogodka, ki se je zgodil pred datumom sklenitve zavarovalne police.
III. POGLAVJE - OBSEG ZAVAROVALNINE
13. člen
OBRAČUN ZAVAROVALNINE
Pod pogoji iz 13. do 16. člena bo zavarovalnina (nadomestilo za utrpljeno škodo) predstavljala dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja izražen v valuti zavarovanja in bo krila:
1. v primerih omejitev transferja - krita denarna sredstva, ki ne bodo mogla biti konvertirana in/ali transferirana;
2. v primeru razlastitve:
− tak odstotek neto knjigovodske vrednosti (NKV), kot ga predstavljajo zavarovani deleži, do katerih je zavarovanec prikrajšan po 1. alinei 1. točke drugega odstavka 7. člena,
− znesek dividend oziroma drugih koristi do katerih je zavarovanec prikrajšan po 2. alinei 1. točke drugega odstavka 7. člena,
− znesek denarnih sredstev ali denarne vrednosti aktive, do katerih je zavarovanec prikrajšan po 3. alinei 1. točke drugega odstavka 7. člena, pri čemer se denarna vrednost določi na podlagi zavarovančevih finančnih izkazov,
− zavarovančev delež knjigovodske vrednosti sredstev, do katerih je projektno podjetje prikrajšano po 2. točki drugega odstavka 7. člena, ali
− zavarovančev delež neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja (v primerih, ki so zajeti pod 3. do 5. točko drugega odstavka 7. člena),
− protivrednost lokalne valute v zavarovani valuti in/ali znesek v zavarovani valuti, ki predstavlja denarna sredstva do katerih sta zavarovanec ali projektno podjetje prikrajšana po 6. točki drugega odstavka 7. člena;
3. v primeru vojne in civilnih nemirov:
− razumne stroške nadomestitve takega premoženja, ali glede na poškodovano premoženje, razumne stroške njegovega popravila (če je bil uničen, poškodovan oziroma če je izginil zavarovančev manjši delež knjigovodske vrednosti aktive), pri čemer pooblaščena institucija krije samo škode, ki presegajo 8.000,00 EUR ali njihovo protivrednost v valuti zavarovanja, ali
− zavarovančev delež neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja (v primerih, ki so zajeti v 2. točki prvega odstavka 8. člena);
Splošni pogoji zavarovanja vlaganj (INVEST-III/07)- 9
pod pogojem, da skupni znesek te zavarovalnine glede na kakršnokoli škodo med vsakim pogodbenim obdobjem ne presega:
− v primeru omejitev transferja - obstoječe zavarovalne vsote na dan na kateri začne teči čakalna doba iz 2. alinee drugega odstavka 6. člena,
− v primeru ekspropriacije in vojne ali civilnih nemirov - manjšega od naslednjih zneskov: obstoječa zavarovalna vsota ali znesek zavarovanega odstotka zavarovančevega deleža neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja na dan nastopa škodnega dogodka;
4. v primeru razdrtja pogodb in/ali odklonitve pravnega varstva bo znesek zavarovalnine, znotraj limitov določenih v 14. členu, predstavljal dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja zneska premoženjske škode, ki jo kot posledico kršitev obveznosti države gostiteljice nosi zavarovanec neposredno:
− pri čemer bo izplačani odstotek kritja v valuti zavarovanja zmanjšan za vsakršno nadomestilo škode ali drugo korist, ki jo je ali naj bi jo prejel zavarovanec, oziroma je bila ali naj bi bila prejeta v korist zavarovanca iz kateregakoli vira, razen od pooblaščene institucije, in tudi za
− vsak znesek, ki ga zavarovanec dolguje pooblaščeni instituciji;
5. v primeru nastopa katastrofnih rizikov:
− razumne stroške nadomestitve takega premoženja, ali glede na poškodovano premoženje, razumne stroške njegovega popravila (če je bil uničen ali poškodovan zavarovančev manjši delež knjigovodske vrednosti aktive).
14. člen
SKUPEN ZGORNJI LIMIT KRITJA
Zavarovalnina za katerokoli škodo v nobenem primeru ne more presegati najmanjšega od naslednjih zneskov, ki se glede na ustrezen odškodninski zahtevek določajo po dnevu nastopa škodnega dogodka: maksimalen znesek skupne obveznosti (Maximum Agregate Liability), obstoječa zavarovalna vsota ali znesek, ki predstavlja dogovorjeni odstotek zavarovalnega kritja zavarovančevega deleža neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja.
15. člen
DATUM NASTOPA ŠKODNEGA DOGODKA
Zavarovalnina se izračuna po datumu nastopa škodnega dogodka, ki je v primeru:
1. omejitev transferja - 90. dan pred kasnejšim od spodnjih datumov:
− datum s katerim izteče 90-dnevni rok iz 2. alinee drugega odstavka 6. člena, ali
− dan, ko je zahtevek za izplačilo zavarovalnine predložen pooblaščeni instituciji;
2. ekspropriacije - naslednji dan po začetku ekspropriatornega ukrepa;
3. vojne in civilnih nemirov - naslednji dan:
− po nastanku uničenja, poškodovanja ali izginotja (v primerih pod 1. točko prvega odstavka 8. člena), ali
− v primerih pod 2. točko prvega odstavka 8. člena, po prvem od 365 dni iz te določbe;
4. razdrtja pogodbe in/ali odklonitve pravnega varstva - naslednji dan po razdrtju pogodbe iz 9. člena ter:
− v primerih pod 1. točko 10. člena, po začetku učinkovanja odklonitve pristopa imetnika zavarovalne police do v tej določbi omenjenega sodnega oziroma arbitražnega foruma, ali
− v primerih pod 2. in 3. točko 10. člena, ko prenehajo roki iz teh določb;
5. katastrofnih rizikov - naslednji dan po nastanku uničenja ali poškodovanja iz 11. člena.
16. člen ODTEGLJAJI
Od vsakega zneska po teh pogojih zavarovanja plačanega nadomestila za škodo v valuti zavarovanja se v višini
odstotka zavarovalnega kritja odštejejo:
− ustrezne vrednosti vseh nadomestil škode ali drugih koristi, ki jih je na račun zavarovalnine iz katerihkoli virov, razen s strani pooblaščene institucije in drugih zavarovateljev nekomercialnih
xxxxxxx, prejel zavarovanec, ali ki so bile prejete v njegovo korist, razen denarnih sredstev, ki jih je prejel kot nadomestilo za škodo v lokalni valuti, v kolikor in v takem obsegu kot so bili ti denarni prejemki preneseni in odstopljeni pooblaščeni instituciji in ne morejo biti spremenjeni v prostokonvertibilno valuto ter umaknjeni iz države gostiteljice, ali če jih projektno podjetje ne more učinkovito uporabiti;
− ostanek vrednosti vsakršnega zavarovančevega premoženja, ki je bilo vključeno v izračun zavarovalnine, pri čemer se vrednost tega premoženja določa v skladu z v zavarovalni polici določenimi računovodskimi načeli; ter
− v primerih iz 2. točke 15. člena ali iz 2. alinee 3. točke 15. člena, znesek zavarovančevega deleža v višini zmanjšanja neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja, ki nastane v obdobju 365 dnevne čakalne dobe v primerih dogodkov iz drugega odstavka 7. člena in dogodkov iz 2. točke prvega odstavka 8. člena, in če to zmanjšanje ni povezano z morebitno ekspropriacijo ali vojno in civilnimi nemiri.
Ne glede na druge določbe teh pogojev bo pooblaščena institucija pri plačilu zavarovalnine odštela takšne zneske, da zavarovanec ne bo mogel dobiti poplačane škode v večji višini kot znaša odstotek zavarovalnega kritja in da pooblaščena institucija ne bo plačala večje zavarovalnine, kot jo je po zavarovalni polici dolžna, pri čemer bo pri plačilu zavarovalnine upoštevala zneske, ki se plačajo po katerikoli drugi zavarovani polici, ki jo ima zavarovanec za zavarovanje pred nekomercialnimi riziki.
17. člen REFERENČNI DEVIZNI TEČAJI
Vse konverzije lokalne valute v valuto zavarovanja pod tem poglavjem morajo biti narejene na podlagi
referenčnega deviznega tečaja. Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena bo referenčni tečaj povprečni devizni tečaj za efektivo, ki ga pri teh vrstah tečajev za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja na dan nastopa škodnega dogodka uporablja centralna banka ali druga devizna oblast države gostiteljice (v nadaljevanju
»centralna banka«).
Če na dan nastopa škodnega dogodka centralna banka konverzij v valuto zavarovanja ni svobodno izvrševala, ali če je pri takih konverzijah uporabljala več različnih tečajev (multiple exchange rate categories), se referenčni tečaj za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja izračuna na podlagi enega od naslednjih tečajev, po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
1. po tečaju, ki je v soglasju s pooblaščeno institucijo dogovorjen med zavarovancem in državo gostiteljico;
2. po tečaju, ki se s strani centralne banke na dan nastopa škodnega dogodka običajno uporablja za nakazila dobičkov iz naslova tujih investicij;
3. po tečaju, ki se s strani centralne banke na dan nastopa škodnega dogodka običajno uporablja za namene odplačevanja zasebnega tujega dolga;
4. najbolj reprezentativen obračunski tečaj na dan nastopa škodnega dogodka, ki ga skladno s predpisi uporabljajo komercialne banke ali ki se uporablja na kateremkoli drugem zasebnem trgu v državi gostiteljici;
5. obračunski tečaj na najbolj aktivnem trgu za konverzijo lokalne valute v valuto zavarovanja izven države gostiteljice na dan nastopa škodnega dogodka.
Če se na datum nastopa škodnega dogodka referenčni devizni tečaj po nobeni od zgornjih metod ne da ugotoviti, se bodo za izračun uporabile iste metode, pri čemer se bo vzel tečaj na en od prihodnjih zaporednih 30 delovnih dni, in sicer na tisti dan, ki je najbližji datumu nastopa škodnega dogodka.
Če referenčni devizni tečaj po pravilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne more biti izračunan, lahko vsaka od strank zahteva, da o končni odločitvi o uporabljivem referenčnem tečaju odloči Banka Slovenije, ali da ta imenuje strokovnjaka, ki bo sprejel tako odločitev, oziroma stranki zavarovalne police tako osebo ali institucijo določita soglasno. Stroške tega postopka nosita obe stranki v enakem deležu.
Za namene iz tega člena predstavlja referenčni devizni tečaj povprečni srednji tečaj na datum nastopa škodnega dogodka. Vsa plačila s strani pooblaščene institucije bodo pri konverzijah in transferjih, ki jih opravlja zavarovanec ali kdo drug v njegovem imenu po prevladujočih lokalnih uredbah in poslovni praksi v državi gostiteljici, izračunana brez upoštevanja provizij in stroškov.
Določbe tega člena o konverziji lokalne valute v zavarovano valuto se za namene zavarovalne police mutatis mutandis uporabljajo tudi za katerekoli druge konverzije valut.
IV. POGLAVJE - OCENA ŠKOD IN SUBROGACIJA
18. člen PRIJAVA ŠKOD
Vsaka škoda mora biti pooblaščeni instituciji prijavljena v 365 dneh od dneva, ki se šteje za nastop škodnega
dogodka, ali v 90 dneh po poteku zavarovalne dobe, in sicer v tistem od obeh rokov, ki je krajši. Pooblaščena institucija je upravičena zavrniti plačilo vsake škode, ki je bila prijavljena kasneje.
19. člen
UMIK ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKA
Prijavo škode lahko zavarovanec umakne v vsakem času pred izvršenimi prenosi in odstopi iz 24. člena. Če v 90 dneh po zahtevi pooblaščene institucije, da zavarovanec priskrbi dodatne informacije ali dokaze v zvezi s škodo, zavarovanec teh informacij in dokazov ne dostavi, ali če ni podvzel vseh ustreznih naporov, da bi le-te priskrbel, lahko pooblaščena institucija domneva, da je zavarovanec prijavo škode umaknil.
20. člen
MAKSIMALNI ROKI ZA DOLOČITEV ZAVAROVALNINE
Po predložitvi vseh dokazov, ki jih pooblaščena institucija od zavarovanca zahteva za ugotovitev obstoja in obsega škode, določi pooblaščena institucija svojo obveznost glede plačila zavarovalnine in o tem obvesti zavarovanca v naslednjih rokih:
1. 60 dni, če je škoda nastala zaradi omejitve transferja;
2. 90 dni, če je škoda nastala zaradi vojne ali civilnih nemirov;
3. 180 dni, če je škoda nastala zaradi ekspropriacije;
4. 90 dni, če je škoda nastala zaradi razdrtja pogodbe in/ali odklonitve pravnega varstva;
5. 90 dni, če je škoda nastala zaradi nastopa katastrofnih rizikov.
21. člen
ROK ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNINE
Ne da bi to vplivalo na uveljavljanje njenih pravic iz 34. člena, bo pooblaščena institucija, če ugotovi, da je dolžna izplačati zavarovalnino, to škodo v ugotovljenem obsegu v roku 60 dni po preteku roka iz 20. člena izplačala, pod pogojem, da sta zavarovanec in/ali projektno podjetje opravila vse prenose in odstope, kot jih zahteva 24. člen.
22. člen
DELNO PLAČILO
Če zavarovanec tudi z ustreznimi napori ne more priskrbeti vseh dokazov, ki jih za določitev zneska pravšne zavarovalnine pooblaščena institucija zahteva, priskrbel pa je vse s strani pooblaščene institucije zahtevane dokaze za ugotovitev, da je pooblaščena institucija zavarovalnino načeloma dolžna plačati, pooblaščeni instituciji na zahtevo zavarovanca določi zavarovalnino v skladu z vrsto škodnega dogodka v rokih iz 20. člena.
Splošni pogoji zavarovanja vlaganj (INVEST-III/07)- 12
Če pooblaščena institucija ugotovi, da je v načelu dolžna plačati škodo, bo le-to delno izplačala v znesku, ki se glede na zavarovančevo pravico do zavarovalnine lahko določi na podlagi takrat razpoložljivih podatkov. Tako delno plačilo se, pod pogojem, da sta zavarovanec in projektno podjetje izpolnila vse zahteve iz 24. člena in V. poglavja, opravi v 60 dneh po izteku ustreznega roka iz 20. člena.
23. člen
REVIZIJA ODLOČITEV O PLAČILU ZAVAROVALNINE
Ne glede na tretji odstavek 34. člena je lahko vsaka odločitev pooblaščene institucije o plačilu ali odklonitvi plačila škode podvržena reviziji, kot sledi:
1. zavarovanec lahko kadarkoli v petih letih po obvestilu pooblaščene institucije o tej odločitvi, predloži zahtevek za prej zavrnjeno ali dodatno plačilo škode, ob pogoju, da je zahtevek:
− podprt z novimi dokazi, ki jih niti zavarovanec, niti projektno podjetje, z ustreznim preverjanjem ob odločitvi pooblaščene institucije nista imela ali nista mogla imeti, in da je zahtevek
− s strani zavarovanca ali projektnega podjetja predložen v 365 dneh po odkritju teh dokazov;
2. v petih letih po takem plačilu, ko odkrije dokaze, da zavarovanec do tega zneska plačila ni bil upravičen, lahko pooblaščena institucija v tem obsegu zahteva vrnitev izplačanega zneska.
24. člen
PRENOSI, ODSTOPI IN SUBROGACIJA
Zavarovanec je dolžan pooblaščeni instituciji na njeno zahtevo v 90 dneh po obvestilu pooblaščene institucije ali sodišča, odvisno od primera, za določen znesek zavarovalnine, ki naj bi ga pooblaščena institucija plačala iz naslova zavarovanja, odstopiti in na njo prenesti:
1. znesek vseh terjatev, pravnih sredstev (causes of action) in drugih pravic (v višini odstotka zavarovalnega kritja), ki jih ima zavarovanec ali druga oseba v njegovem imenu, do kateregakoli zavezanca iz naslova škode za katero naj bi pooblaščena institucija izplačala zavarovalnino;
2. v primeru škode zaradi ekspropriacije ali vojne in civilnih nemirov do višine odstotka zavarovalnega kritja - vse zavarovančeve pravice, pravni naslov in upravičenja iz zavarovanih deležev ali drugega premoženja, na katere se nanaša ekspropriacija ali vojna in civilni nemiri, pri čemer se v primerih iz 1. in 2. alinee 4. točke ter v primerih iz 5. točke drugega odstavka 7. člena in 2. točke prvega odstavka 8. člena šteje, da se ekspropriacija ali vojna in civilni nemiri nanašajo na zavarovano investicijo v celoti; in
3. v primeru škode zaradi omejitve transferja - vse zavarovančeve pravice, pravni naslov in upravičenja v višini odstotka zavarovalnega kritja v valuti, ki je bila predmet omejitve transferja; razen, ko zavarovanec:
− pooblaščeni instituciji ni dolžan prenesti ali odstopiti pravice, pravnega naslova ali upravičenja iz premoženja, katerega vrednost je bila po 16. členu odšteta od zavarovalnine; ter
− če in v obsegu, ki ga določi pooblaščena institucija, zavarovanec zadrži pravico, pravni naslov in upravičenje ter jih uveljavlja za račun pooblaščene institucije.
Zavarovanec bo pooblaščeni instituciji dostavil vse potrebne dokumente, po potrebi overjene, in opravil druga dejanja, ki bi jih pooblaščena institucija zahtevala za učinkovito izvršitev prenosov in odstopov po tem členu.
Če in v kolikor projektno podjetje razpolaga s katerokoli pravico, pravnim naslovom ter kapitalsko-lastniškim upravičenjem do premoženja na katero se nanaša škoda za katero naj bi pooblaščena institucija plačala zavarovalnino, mora zavarovanec doseči, da te prenose in odstope opravi projektno podjetje, kot da bi sam imel take pravice, pravni naslov ali kapitalsko-lastniško upravičenje.
Če zavarovanec in/ali projektno podjetje iz razlogov, ki so izven njune kontrole, ne moreta izvršiti transferjev ali odstopov po tem členu, si bo zavarovanec v skladu z navodili pooblaščene institucije prizadeval za te pravice, terjatve ali kapitalsko-lastniška upravičenja in pooblaščeni instituciji tekoče plačeval vsa denarna sredstva in/ali drugo premoženje, ki ga je prejel iz naslova teh pravic, terjatev ali drugih kapitalsko-lastniških upravičenj.
Z izplačilom zavarovalnine preidejo do zneska odstotka zavarovalnega kritja na pooblaščeno institucijo, v skladu z dogovori iz 2. alinee 3. točke prvega odstavka tega člena, glede dogodka, zaradi katerega je nastala škoda, vse zavarovančeve terjatve, pravna sredstva, regresi in druge pravice.
V. POGLAVJE - DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA
25. člen
PRIJAVA OKOLIŠČIN, POROČANJE IN PRIPRAVA INFORMACIJ
Zavarovanec je dolžan pred sklenitvijo zavarovalne police pisno prijaviti pooblaščeni instituciji vsa dejstva in okoliščine, ki bi lahko vplivale na sklenitev zavarovalne police, ki so pomembne za oceno rizika in so mu znane, bi mu morale biti znane ali mu niso mogle ostati neznane. Zavarovanec je pooblaščeni instituciji dolžan obrazložiti tudi določila pogodb v zvezi z investicijo, četudi je pooblaščena institucija pregledala investicijsko dokumentacijo in nanjo ni imela pripomb.
V zavarovalni dobi in v naslednjih 24 mesecih, v kateremkoli obdobju po izteku zavarovalne dobe v katerem ima zavarovanec odprto terjatev, kakor tudi v obdobju petih let po plačilu katerekoli zavarovalnine (vključno z vsakim delnim plačilom), mora zavarovanec v možnem obsegu:
1. v 90 dneh po zaključku vsakega fiskalnega leta projektnega podjetja priskrbeti kopije njegove letne bilance stanja, izkaza uspeha in druge finančne izkaze, ki jih pooblaščena institucija lahko zahteva in ki so pripravljeni v skladu z računovodskimi načeli določenimi v zavarovalni polici ter potrjeni s strani preizkušenega računovodje (independent public accountant);
2. hraniti dokumente iz 1. točke drugega odstavka tega člena na svojem sedežu ali drugem s pooblaščeno institucijo dogovorjenem kraju;
3. takoj obvestiti pooblaščeno institucijo o:
− vsaki bistveni spremembi vrste in obsega dejavnosti projektnega podjetja,
− vsaki prepovedi razpolaganja ali postavitvi premoženja projektnega podjetja pod prisilno upravo,
− uvedbi reorganizacije, likvidacije, postopka prisilne poravnave ali stečaja zoper projektno podjetje ali zavarovanca, in
− vsakem dogodku, ki spremeni identiteto družbe ali pravno naravo projektnega podjetja, zlasti pa še o vseh bistvenih spremembah glede lastniške strukture, sedeža in kraja opravljanja glavne dejavnosti zavarovanca;
4. tekoče dostavljati pooblaščeni instituciji tiste izkaze, podatke ali druge informacije, ki jih pooblaščena institucija lahko zahteva in so v ustrezni zvezi z zavarovalno polico ali zavarovano investicijo; in
5. dovoliti veljavno pooblaščenim predstavnikom pooblaščene institucije, da:
− pregledujejo, preverjajo in razmnožujejo vse knjige, zapise in finančne izkaze zavarovanca in projektnega podjetja, kjerkoli se nahajajo, ter da
− nadzirajo investicijski projekt, pregledujejo vsakršno premoženje projektnega podjetja ne glede na to, kje se nahaja in da vse uslužbence, zaposlene, preizkušene računovodje, svetovalce in odvetnike zavarovanca in/ali projektnega podjetja, sprašujejo o zadevah, ki se ustrezno nanašajo na zavarovalno polico ali zavarovano investicijo.
Pooblaščena institucija si na stroške zavarovanca pridržuje pravico zahtevati prevod kateregakoli od omenjenih dokumentov, ki so napisani v tujem jeziku.
26. člen
PRENOSNOST PRAVIC IN DELEŽEV
Zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije ne sme odstopiti, prenesti ali obremeniti:
1. nobene pravice iz zavarovalne police; in
2. nobenih svojih deležev v projektnem podjetju, zavarovanih ali nezavarovanih.
Razen v primeru odstopa pravic iz zavarovalne police na osebo, ki ne ustreza kriterijem pooblaščene institucije za zavarovanje, bo pooblaščena institucija v okviru prvega odstavka tega člena dala soglasje k odstopu, prenosu ali obremenitvi, ki:
1. nastane z delovanjem zakona (vključujoč brezoporočno nasledstvo) ali dejanjem posojilodajalcev; ali
2. se nanaša zgolj na nezavarovane deleže in ne vpliva na zavarovančevo zmožnost, da bi ogrozil izpolnjevanje obveznosti projektnega podjetja iz zavarovalne police; ali
3. po presoji pooblaščene institucije ne vpliva na možnost nastanka oziroma potencialno velikost škode ali na izglede za regresiranje škode od kateregakoli zavezanca.
27. člen
LASTNI XXXXX XXXXXXXXXXX
V zavarovalni dobi nosi zavarovanec sam, razen če ni v posebnih pogojih ali zavarovalni polici drugače določeno, najmanj 5 odstotkov zneska vsake potencialne škode in za ta rizik ne sme pridobiti drugega zavarovalnega ali garancijskega kritja, razen zavarovanja za primer uničenja ali poškodovanja premoženja (casualty insurance).
28. člen
PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE ŠKODE
Zavarovanec je dolžan storiti vse potrebno (due diligence), da projektno podjetje in on sam preprečita nastanek škode in da ob neizogibnosti nastanka škode omejita njen obseg na najmanjši možni znesek, ter da hkrati v največji možni meri povečata možnosti njenega regresiranja od države gostiteljice ali drugega zavezanca. Posebej mora zavarovanec poskrbeti, da projektno podjetje in on sam:
1. izpolnjujeta in se v zvezi z zavarovano investicijo in investicijskim projektom podrejata vsem zakonom ter drugim predpisom države gostiteljice;
2. izpolnjujeta vse dolžnosti v zvezi s korektno izvedbo investicijskega projekta;
3. takoj, ko izvesta za nastop kateregakoli dogodka ali okoliščine, ki bi lahko povzročila ali bistveno povečala možnost nastanka škode, o tem obvestita pooblaščeno institucijo;
4. v primeru nastopa takega dogodka, okoliščine ali dejanske škode, nemudoma ustrezno ukrepata in pri tem upoštevata napotke pooblaščene institucije glede ukrepov za:
− ohranjanje, vzdrževanje in varovanje zavarovane investicije ter premoženja projektnega podjetja, in
− uporabo ter ohranjanje vseh upravnih, sodnih, arbitražnih in drugih sredstev za preprečitev, zmanjšanje in/ali regresiranje škode; ter da
5. brez predhodnega soglasja pooblaščene institucije ne sprejmeta nobene ponudbe za poravnavo škode in se ne odrečeta nobeni pravici, terjatvi, pravnemu ali drugemu sredstvu v zvezi s katerokoli škodo, ki je ali bi lahko nastala.
VI. POGLAVJE - DOLOČITEV ZAVAROVALNE VSOTE IN PREMIJSKIH STOPENJ
29. člen
IZBIRA ZNESKA ZAVAROVALNEGA KRITJA
Pred vsako obletnico sklenitve zavarovalne police lahko zavarovanec z obvestilom pooblaščeni instituciji poveča ali zmanjša obstoječo zavarovalno vsoto (Current Amount of Insurance) oziroma zmanjša najvišjo zavarovalno vsoto (Maximum Amount of Insurance) za katerokoli kritje za preostanek zavarovalne dobe, vendar z naslednjimi omejitvami:
1. obstoječa zavarovalna vsota ne sme nikoli presegati najvišje zavarovalne vsote;
2. najvišja zavarovalna vsota se samodejno zmanjša za znesek izplačane zavarovalnine za katerokoli kritje po teh splošnih pogojih, obstoječa zavarovalna vsota pa se za preostanek letne dobe zavarovalnega kritja na katero se nanaša plačana zavarovalnina zmanjša v enakem znesku;
3. obstoječa zavarovalna vsota pri kritju rizika ekspropriacije ne more biti manjša od odstotka zavarovalnega kritja zavarovančevega deleža neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja, razen če je bila izbrana manjša najvišja zavarovalna vsota; in
4. obstoječa zavarovalna vsota pri kritju rizikov vojne in civilnih nemirov ter katastrofnih rizikov ne more znašati manj, kot znaša manjši od naslednjih odstotkov, in sicer:
− odstotek zavarovalnega kritja zavarovančevega deleža knjigovodske vrednosti nepremičnin ali opredmetenega premoženja projektnega podjetja, za katero projektno podjetje nosi rizik škode; ali
− odstotek zavarovalnega kritja zavarovančevega deleža neto knjigovodske vrednosti projektnega podjetja,
razen če je bila izbrana manjša najvišja zavarovalna vsota, ali če sta pooblaščena institucija in zavarovanec z ozirom na zavarovalno kritje po kaki drugi polici dogovorila nižjo zavarovalno vsoto.
30. člen
PREMIJE IN PRILAGODITVE PREMIJSKIH STOPENJ
Premije, ki sta jih zavarovanec in pooblaščena institucija dogovorila v zavarovalni polici, je dolžan zavarovanec na dogovorjen način plačati na račun pooblaščene institucije v dogovorjenem znesku, valuti in rokih, ki so določeni v zavarovalni polici.
Pooblaščena institucija lahko od časa do časa letne premijske stopnje določene v zavarovalni polici spremeni, pri čemer se lahko te premijske stopnje povečajo samo:
1. po obvestilu najmanj 45 dni pred peto ali vsako naslednjo obletnico sklenitve zavarovalne police, in to za obdobja, ki tem obletnicam sledijo;
2. kot del splošnega povečanja premijskih stopenj pooblaščene institucije, ki so določene glede na široko opredeljene vrste rizikov, oblike investicij, gospodarske sektorje ali skupine držav gostiteljic; in to
3. do maksimalne premijske stopnje, ki predstavlja dvojno vrednost prvotne premijske stopnje.
Če premija do dospelosti ni plačana, pooblaščena institucija zavarovanca ni dolžna posebej opozarjati in opominjati na plačilo.
Terjatve do pooblaščene institucije se ne smejo pobotati z dolgovanimi premijami.
VII. POGLAVJE - PRENEHANJE ZAVAROVALNE POGODBE IN NEIZPOLNITEV OBVEZNOSTI
31. člen
OMEJITEV PRAVIC IN OBVEZNOSTI
Vse pravice, dolžnosti in obveznosti pooblaščene institucije in zavarovanca prenehajo ter iztečejo zadnji dan zavarovalne dobe, razen če ni drugače določeno v 18. (Prijava škod), 23. (Revizija odločitev o plačilu zavarovalnine), 25. (Prijava okoliščin, poročanje in priprava informacij) in 28. členu (Preprečevanje in zmanjševanje škode).
32. člen
ODPOVED ZAVAROVANCA
Zavarovanec lahko zavarovalno polico odpove:
1. z dnem tretje ali vsakokratne naslednje obletnice sklenitve zavarovalne police na podlagi predhodnega najmanj 30 dnevnega odpovednega roka; ali
2. z dnem obvestila zavarovanca o odstopu zaradi:
− likvidacije ali prenehanja projektnega podjetja, ali
− razglasitve stečaja zavarovanca ali projektnega podjetja, postavitve likvidacijskega ali stečajnega upravitelja s strani pristojnega organa ali odprodaje celotnega premoženja projektnega podjetja.
33. člen
ODPOVED POOBLAŠČENE INSTITUCIJE
Pooblaščena institucija lahko odpove zavarovalno polico:
1. s takojšnjim učinkom, če:
− je zavarovančev zahtevek za zavarovanje neresničen, netočen xxx xxxxxxxx, xxx
− če zavarovanec v prijavi škode namerno poda neresnično izjavo ali iz nje namerno izpusti bistvene informacije ali dokaze, ali
− če zavarovanec brez predhodnega pisnega soglasja pooblaščene institucije razkrije pogoje zavarovanja katerikoli tretji osebi, ali
− če zavarovanec krši svojo obveznost o prijavi bistvenih sprememb glede lastniške strukture, sedeža in kraja opravljanja svoje glavne dejavnosti iz 4. alinee 3. točke drugega odstavka 25. člena; pooblaščena institucija lahko, če se bistveno spremeni lastniška struktura zavarovanca, njegov sedež ali kraj opravljanja njegove glavne dejavnosti, v 15 dneh po prejemu zavarovančevega obvestila o teh dogodkih odstopi od zavarovalne police;
2. z učinkom na 60. dan po obletnici sklenitve zavarovalne police, če zavarovanec ne izpolni katerihkoli svojih plačilnih obveznosti iz police (vključno s plačilom obresti) in te kršitve obveznosti pred tem 60. dnevom ne odpravi, ali
3. z učinkom na 60. dan po obvestilu pooblaščene institucije o odstopu od pogodbe, če zavarovanec ali projektno podjetje ne izpolni katerihkoli obveznosti iz zavarovalne police, razen obveznosti na katere se nanaša 2. točka tega člena, in če teh kršitev obveznosti ne odpravi, ali če do pooblaščene institucije ne podvzame zadovoljivih korakov, da bi to neizpolnitev obveznosti odpravil.
34. člen
DRUGE POSLEDICE NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA
Če zavarovanec ne izpolni katerekoli od svojih plačilnih obveznosti iz zavarovalne police, je pooblaščena institucija upravičena, da:
1. prejme poleg neplačanih dolgovanih zneskov od prvega dneva po dospelosti na te zneske tudi zamudne obresti; in da
2. po dnevu nastopa škodnega dogodka, dokler zavarovanec ne izpolni svojih obveznosti, zavrne plačilo katerekoli škode, ne glede na to, če je neizpolnjevanje obveznosti kasneje prenehalo.
Če je bil zavarovančev zahtevek za zavarovanje neresničen, je pooblaščena institucija upravičena, da:
1. odkloni plačilo katerekoli škode; in/ali
2. v 90 dneh po tem, ko odkrije tako neresničnost, da zahteva vračilo katerekoli plačane zavarovalnine.
Če zavarovanec ali projektno podjetje v zvezi s škodo ali potencialno škodo ne izpolnita zahtev ali obveznosti določenih v V. poglavju, bo pooblaščena institucija, ne da bi se s tem odrekla svojim pravicam iz 33. člena, upravičena da:
1. odloži vsa dejanja v zvezi z izplačilom zavarovalnine, dokler zavarovanec in projektno podjetje teh zahtev ne izpolnita, pri čemer se roki za dejanja pooblaščene institucije iz 19. - 23. člena ustrezno podaljšajo; in/ali
2. določi svojo obveznost plačila zavarovalnine na osnovi prejetih dokazov, če neizpolnitev zavarovančevih dolžnosti ne preneha prej kot 30. dan po obvestilu pooblaščene institucije, pri čemer ta odločitev ni podvržena reviziji iz 1. točke 23. člena; in/ali da
3. zavrne plačilo vsakršne zavarovalnine oziroma zahteva vračilo katerihkoli že plačanih škod, do primernega obsega teh plačil, kot ga določi pooblaščena institucija, do katerega bi bilo to plačilo zavarovalnine, ob izpolnjevanju zavarovančevih dolžnosti, lahko preprečeno, zmanjšano ali regresirano.
Zavrnitev plačila zavarovalnine ali zahteva za vračilo plačanih zavarovalnin po tem členu ne vplivata na upravičenja pooblaščene institucije do premij in drugih plačil, ki jih zavarovanec po zavarovalni polici dolguje.
VIII. POGLAVJE - DRUGE DOLOČBE
35. člen OBVESTILA
Vsako obvestilo, zahteva, prijava, soglasje, odobritev ali odpoved (v teh splošnih pogojih na splošno: obvestilo)
v zvezi z zavarovalno polico, mora biti v pisni obliki. Za tako obvestilo se šteje, da je bilo nasprotni stranki pravilno dano ali sporočeno, če je bilo vročeno osebno ali po pošti na naslov stranke, ki je naveden v polici, ali ki je bil drugi stranki sporočen v posebnem obvestilu.
Obvestila lahko stranki pošiljata, če tako želita, tudi po faksu, elektronski pošti ali na nek drug podoben način s telekomunikacijskimi sredstvi ali sredstvi teletransmisije, ki omogočajo, da se z gotovostjo ugotovi stranka in vsebina obvestila, pri čemer nosi rizike napačnega prenosa podatkov in rizike nesprejema ali nepravočasnega sprejema obvestil tista stranka, ki to sredstvo izbere.
36. člen ZAUPNOST
Pooblaščena institucija bo izvedla vse možne ukrepe, da bo ustregla vsem razumnim zahtevam zavarovanca po
varovanju zaupnosti določenih dokumentov, podatkov in drugih informacij, ki jih je ali jih bo zaradi ali v zvezi z zavarovalno polico prejela od zavarovanca ali projektnega podjetja.
37. člen
SPREMEMBE ZAVAROVALNIH POGOJEV
Če pooblaščena institucija želi spremembo zavarovalnih pogojev, obvesti zavarovanca o spremembi pisno ali na drug primeren način.
Zavarovanec lahko v 30 dneh po prejemu obvestila in novih pogojev odpove zavarovalno polico, ki preneha veljati s potekom odpovednega roka.
Če zavarovanec v roku iz drugega odstavka tega člena police ne odpove, se šteje, da je zavarovana investicija zavarovana po novih zavarovalnih pogojih.
38. člen
REŠEVANJE SPOROV
Za reševanje vseh sporov med pooblaščeno institucijo in zavarovancem, ki bi nastali zaradi ali v zvezi z zavarovalno polico je pristojno sodišče v Ljubljani.
Glede morebitnega sodnega reševanja sporov se stranki zavarovalne pogodbe strinjata in zavezujeta, da pooblaščena institucija zavarovancu ne more v nobenem primeru dolgovati več kot znaša vsota maksimalnega zneska skupne obveznosti, dolgovanih obresti in stroškov sodnih postopkov.
DOLOČITEV NETO KNJIGOVODSKE VREDNOSTI PROJEKTNEGA PODJETJA
DODATEK A
Neto knjigovodsko vrednost projektnega podjetja se določi na osnovi finančnih izkazov projektnega podjetja oziroma finančnih izkazov, ki se nanašajo na projektno podjetje in so pripravljeni v skladu z računovodskimi načeli določenimi v zavarovalni polici, ki so po potrebi prilagojeni, kot je predpisano v nadaljevanju:
1. Neto knjigovodska vrednost mora biti v skladu z 2. točko tega dodatka izražena v valuti zavarovanja.
2. Če so bili finančni izkazi projektnega podjetja pripravljeni v lokalni valuti, se vsa aktiva in pasiva pretvorita v valuto zavarovanja po referenčnem deviznem tečaju na datum nastopa škodnega dogodka. V takem primeru se nedenarno premoženje (kot je definirano v 10. točki tega dodatka), izraženo v lokalni valuti, lahko v skladu z v državi gostiteljici splošno sprejetimi računovodskimi načeli preceni, pod pogojem, da je:
− država gostiteljica v treh letih po datumu nastanka škode zabeležila kumulativno inflacijo (merjeno z indeksi cen življenjskih potrebščin ali katerimikoli drugimi ustreznimi indeksi) v višini 100 odstotkov ali več; in
− da omenjeno nedenarno premoženje ni izraženo v višji vrednosti, kot bi bilo, če bi finančni izkazi, za celotno zavarovalno dobo, v skladu z v državi te valute splošno sprejetimi računovodskimi načeli, bili pripravljeni v valuti zavarovanja.
3. Vsaka gospodarska škoda na nedenarnem premoženju se mora v finančnih izkazih takoj in pošteno odraziti.
4. Pri računovodstvu glede stroškov raziskav in razvoja za projektno podjetje se morajo upoštevati določila Standarda št. 9 Sveta za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Committee).
5. Vsa odložena plačila davščin na premoženje in obveznosti morajo biti izločena iz finančnih izkazov.
6. Xxxxx na dobiček projektnega podjetja se mora knjižiti, kot da je projektno podjetje oseba, ki prijavlja neposredne davčne odhodke ločeno od katerekoli pridružene osebe (kot je definirana v 10. točki tega dodatka).
7. Vse transakcije projektnega podjetja s katerokoli pridruženo osebo ali osebami se morajo knjižiti, kot da potekajo z nepridruženo osebo ali osebami.
8. Finančni izkazi se morajo pripraviti na datum nastopa škodnega dogodka, kot da se je fiskalno leto zavarovanca in/ali projektnega podjetja končalo na ta dan.
9. Zavarovanec mora svoj sorazmeren del dobička ali izgube projektnega podjetja izkazati v skladu z metodo obračuna kapitalskih deležev (equity method of accounting), ki jo določa Standard št. 27 - Skupni (konsolidirani) računovodski izkazi in obračunavanje naložb v odvisna podjetja, in Standard št. 28 - Obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja (ki sta nadomestila Standard št. 3) Sveta za mednarodne računovodske standarde.
10. Za potrebe tega dodatka pomeni:
a) »pridružena oseba« - zavarovanca ali katerokoli drugo fizično ali pravno osebo, ki jo neposredno, ali posredno preko enega ali večih posrednikov nadzoruje, je od nje nadzorovana ali je pod skupnim nadzorom s kako drugo osebo. Tak nadzor pomeni, da:
− ima odločilen glas pri upravljanju podjetja, preko lastništva, pogodbe ali kako drugače, in da
− se ob neobstoju nasprotnih dokazov domneva, da ima odločilen glas pri upravljanju preko katerekoli osebe, ki ima neposredno ali posredno v lasti, ali ki kako drugače razpolaga z glasovalno pravico drugih oseb, pet ali več odstotkov izdanih in prodanih (vplačanih) vrednostnih papirjev z glasovalno pravico (outstanding voting securities) druge osebe;
b) »nedenarno premoženje« - premoženje, brez terjatev in obveznosti, ki so denominirane v denarnih enotah.